Tedenske novlce. Odbor Županske zveze v Maribom, tevoljan oa usta- novnem občnem zboni v Mariboru dneO. januarja in v  načelnik: dr^JLeilo.  * ^ fj^^. podnačelnik: Ivo Ufoba*,  ' Skme7ll. Odbormki <po okrajih): 1. Antoa Se-  J^^ ^ ^ Brežicah.^ *. ^ Ogmek, od- vetnik m občinski svetnik v Celjii; 3. Alojz Lesjak, župan, Sv. Jurij ob Taboru; 4. Ivan Zver, žmpan, Vetika Polana; ^I^LS^S^atf S^s^^ ^ P* »— 8. Jakob ^ z^ S*_ P" Knzevah; ft Jafcob Klemenoc zupan, Ivanjo; 10. Ivo ^ ^'vTl ^ Č Ł? Ł' Ł* V^bte, odvetn*, Manbor; 12. Jož« Stabej, obc. svetaj, Marvbor; 13. Ignaor Ozvat^ oba svetnaK, MaAor; 14. J.on1 P?oharC' ^n' ^6^, ^?', ^ ftSJS" *"& ^™' ^.^01 Pn 9^ŁTov;! ^6" Lufcf ^f?6^ gjP«^. ^1'03 P" B!f ne,m: 17" J^J KugovnJc obc. odb., JJf^j 18 RFjnc .^1' ^^' Ga^ P^ Mo&anjcA; 19" i^rej Bedjaiuc, župan m narodm poslanec, Obrež Pri ^f^o? J^ ^^ ^' v , *5> ^ Dravogradu; 21. Martrn Lampl, župan, Vekne; 2Q. Prmn. Žl'ičar, župan, Pcnikva ob južni žel.; 23. Janez Roškar, žur-  ^..i r.«*. t-- * .".l.tttvt P^; R^ovce; 24. Anton Trzan župan, Dobje. ffl. Na-  ™estmb; L Iv^l ^60- Z^' i* 4 ^T-1^ ^ Samec, župan, škofjavas ipm Vojmku; 3. Alojzij Mihelčiič, občinsilci svetnik, Celje; 4. MarLin Topole, župan, MarijagTadec; 5. Ljudevit Podjanec, župen. Cogetinci pri Sv. Antonu v Slov. gor.; 6. Ivan J<jcrš;č, župan, Bistrica pri Rušah; 7. Ivan Vicman, župarv, Cirknica pri St. H|u v Slov. gor.; 8. Framc Planifnšec, žitpan, Misliruja; 9. Lovro Vanvberger, župai, Stanetinci, Sv. Jurij ob Sčavniici; 10. Mart. Cestruk, župan, Zgornja Pristava, St Vid pri Ptuju. IV. Izvršilni odbor: 1. načelnik: dr. Josip Leskovar; 2. podnacelnik: Ivo Urbas, žttpan, Slemen; 3. Jože Stabe'; 4. Ignacij Ozvat&č; 5. dr. Andrej Vebk; 6. Jurij KugovnlL | Krajevni odbori SLS! "Prosimo, da si dobro preIberete članek v današnjem »Slov. Gospodarju« pod naslovom: »2upanom in zauptnikom SLS!« Canek govori <o uradni popravi volilnih imenikov, ki jo vršijo žu-  ^anstva ravno sedaj od 1. do 31. januarja. Pri zadnjih  volitvah 8. februarja so v mnogib občinah naši voliki  ,prijii na volišče, a niso smeli voliti, ker niso bili vpi-  sani v vdilni imenik. Krivo ie bilo temu to, ker kra- -  -jevni odbori SLS niso pregkdali volikiega Lmenika, rvsled tega niso vedeli, kdo je v volilni imenik vipisan, ikdo ne in potem seveda tudi niso mogli župana opozoriti, da naj izpuščene vpiše. Opozarjamo še posebej, da je sedaj vipis volikev zelo lahfk, ker ni potreba za vpis nikakih dokiimentov, dcčim je pri reklamacijah pred volitvami treba več dokumentov! Krajevni odbori SLS! Pobrigajle se za vpis naših somišljenikov, ki še niso vpisani! Oskrbile si prepis volilnega imenika, da  morele točno kontrolirati, kdo je v voiilnem imeniku,  Mo nd Končno še povdarjam6, da sedaj ni več raz Iike med imenik,i za državnozborske in za občinske vo- litve, ampak da je sedaj predpisan samo en volilni  imen;k. V ta edini volilni imenik se n.craio vpisati vsi - • ki vsaj 6 mesecev (pol le!a) bivajo v občini. Cerkvena slovesnost v Mariboru. V pondeljek, dne 25. t. m., se v mairiborski baziliki slovesno obhaja praznik Matere Milosti. Red službe božje je isti, kakor ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Pridige bodo cb pol sedmih, pol desetih in ob treh popoldne. Vsi častild Matere Mil. se vabijo k mnogoštevilni udeležbi! Slovensko obrtno društvo v Maribora je ugotovilo, da plačujejo davke onemogli, pohabljeni obrtniki, kateri izvršujejo delno svojo obrt ali pa samo z enim pomočnikom; nadalje da so nekateri obrtniki odjavili začasno svojo obrt, ne da bi oddali obrtni list in plačujejo vsled tega dalje davke, katcri so jim predpisani. Slovensko obrtno društvo v Mariboru je skknilo na svoji odborovi seji, da v tem snuislu prizadetim obrt- "i^om gre na ruko, da ne bodo plačevali lakšnih dav- ^ov,,ne ozirajoč se če so člani Slovenskega obrtnega Juštv? a.!.1 ne- Ysled_t^a vabi vse pnzadete obr n:ke, SLriboOTrlji^a W ^ S" * Maril^rska sekcija Društva kmelijskih strokovnja- ,koy a Slovenijo irJedi v nedcljo> 2l t> m družab^0.  dni ^ t syo\ihltlgin0Y iz Mar/bora in okolice na ye. [^^ g. E fiachlerja v Rafjem pri Mariboru. Od- z iz Mažbora ob 13J8 ™o]L' -niiev iz Rač °b 17.36, ali 18.33 zvečer. Zlet vcdi načelnik sekcije tov. prof. inž. Vončina. Povabljeni so vsi tovariši. Smrt pod sodom vimi. Pretekk dni se je v Mariboru ponesreoil hlapec pri vinski trgovini Gnilšek, Fr. Korošec. Vozil je od vinske trgovine v kantino v meljski vojažnici sod vina, držeč okrog 180 litrov. Dasi iru je poprej gospodar zabičaval, naj nikar ne pomaga pri spravljanju vina v kkt.kertoni njegova dolžnost, ampak naj raje pazi na konja, ki je zelo plašljiv, je Korošec vondar pomagal sod skotali z voza in ne da bi iakal na poir.oč vojakov, kalere je šla dekla iskat, je skušal sam spravi-ti sod po stopnicah v ldet. Na zledenclih slopnkah pa mu je nenadoma spodrsnilo, padel je in sod se je prevalil p>-eko njega. Težko breme mu je zdrobilo prsni koš in iobanjo. Par mjnut je š« živel, kmalu pa je y mukah uuirl. Preveliko zaupanje v last- no moč je zakrmlo njegoTO prezgodnjo smrt. Pri takih priložnostih jc pač glavna potreba previdnost. Smrt vrlega nnoža. Dne 16. t. m. je v Liinbuaa pri Mariboru izdaiinil svojo blago duso starosta limbuške župnije in širše okolice, gospod Jernej Tominc, hišni poseslnik in vpokojeni čuvaj postajališča Limbuš. Rojen je bil 22. avgusta 1828 v Girkovcah ter dosegel lep» in redko slarost 98 let. Njegovo dolgo življenje je bilo polno neumornega dela m burnihi doživljajev, vendar je vedno ostal veren katoličan in zaveden narodnjak. Kot mladenič je opravljal težka poLjska dela, poznej« se je pa na Ptujski gori učil tikalie obrti, ki je takral y naših krajih povsod cvetela. Leta 1849 ga je zadela težka usoda — potrjen je bil k vojakom in brez slove~ sa od domačih je moral odriniti pod orožje. Ceiih 7 1«* ni videl svojega doma in ni slekel vojaške suknje. Služboval je v Toskani in Gornji Italiji, kjer so stali lakrat slovenski polki pod poveljstvom sivolasega maršala Radeckija v boji z Pieniontezi. Pod Radeckijem s« je udekžil vseh bitk; leta 1851 je celo govoril z Radeckijem, ki mu je položi'1 roko na ramo in ga po očetovsko vprašal: »Kako se ti godi dete, ali dobiš, kar U gre?« Pri vojakih je napredoval do četovodje. Leta 1868 se je vmil od vojakov ter se leta 1858 poročil z Než» Bohak. Poroko je izvršil cirkovški župnik g. Hrga. Srečno zakonsko življenje je bil onenadoma leta 185f pretrgano s pozivom na vojsko. Udeležil se je zopet bitk v Itaiiji, iz katerih je srečno odnesel zdraTo kožo. Vrnivši se domov, je stopil leta 1862 k žekznici. Služil je najprej v Strnišču in nato itiri leti ob koroški progi v Puščavi. Tamo&nji župnik g. Zieringer ga je pregovoril, da je se vpisal t Mohorjevo družbo, katere zvesi član je ostal do svoje smrti. Iz Puščave je šel služboval v Vuzenico, potem v Vuhred, leta 1871 je pa prišel za čuvaja v Limbuž, kjer se je kmalu na to otvorilo postajališče vlakov. Za naporno službo je prejemal malo plačo — 13 goldinarjev mesečno. Vendar si je toliko prihranil, da je leta 1895., ko je stopil v pokoj, kupil * Limbušu Vrbanovo hišo. Leta 1902 m<u je umrla njegova zvesta zakonska družica. V Limbušu je bil dolgo let občinski odbornik in član načelstva v domači posojilnici. Bil je zvest pristaš naše stranke in naročnik »Slov. Gospodarja«. — Ve6er svojega življenja ja posvetil skrbi za svojo dušo. Dokler so ga noge nosik, je bil vsaki dan pri sv. maši in pogosto pri sv. obhajilu. Cele dneve je posvetil pobožni molitvi. Večkrat ga je bilo videti na klopici vrta pred hišo, kjer je kljub visoki starosli brez očalSiital svojo priljubljeno molitveno knjigo. Nepozabnemu rajnemu svetila večna luč, žalujočim pa izrekamo iskreno sožalje. Požar uničil hišo. Zadnjo soboto je izbnrbnil ogenj na Rand pri Pasnki in upepelii kl'ub gašenju hišo marLboP' skega vinskega trgovca Ptigla, ki je staila tik viničarije. Zanimivo odkritje v Hočah. Hoče pri Mariboru spadajo med najstarejše naselbine v mariborski okolici. Tu je že v 11 stoletju stala cerkev, od katere je danes ohranjena samo še krypta ali grobnica. Nova se~ danja cerkev je sezidana na temeljih stare in stara grobnica se nahaja pod sedanjo cerkvijo. V grobnici'3« znani mariborski zgodovinar, profesor na mariborskem bogoslovjiu preč. g. dr. Franc Kovačič skupno z Konservatorjem dr. Stelelom iz Ljubljane odkril starorimski spomenik, ki je vzidan v zid prvotne cerkvene stavbe. Spomenik je mojslersko rimsko delo, in prav umetnina. Grobnica je znamenita tudi vsled tega, ker ima tlak iz marmorja. Natančno še spomenika in grobnic« ni mogoče prciskati, ker je povodenj naplavila v njo polno peska in blata. Okrajni zastop Maribor je dal vsled visokega snega potegniti sneženi plug na Ptujski cesti. Posestniki vprežne živine, ki so bili zaposleni pri tem delu, se za dobro postrežbo in rjkrepčilo z dobro kapljico iskreno zahvaljujejo sledečfm gospodom: žtrpanu Jelenu, Podlipnik, Fajdiiga, Visočnik, Brecl, vsi na Teznu, Visočnik v Hočah, KreJtner v Rogozi, Wrus m Hergouth pri Sv. Mikkvžu. Ti in vsi smo mnenja, da okrajni zastop mariborski dobro skrbl za ceste. Naselitev Hrvatov pri Sv. Jakobu v SIov. gor. Pri na«, še bolj pa okrog Jarenme in okrog Pesnice, se }e naselilo zadnji čas mnogo Hrvatov, večinoma iz varaždinske župa- . nije. Doma |im je pretesno, zemljišča so preveč razkosana, zato so si prišli k nam iskat doma. Koliikor se ie doslej pokazalo, so dobri in tudi prav razumni ljudje. Želimo ^m srečo in da bi se počutili med nami kakor med brati. Le nekaj se moramo s skrbjo vprašati: Odlkod to, da mora tciiko naših Ijudi ta ob meji prodati rodno grudo? Nekateri res da ne znajo ali nočejo pemetno gospodariti. Toda veliko več so krive naše skbe gospodarske razmere. Nekdaj smo veliko trgovali s Srednjo in Gornjo Štajersko i vincm, s sadjem, z živino in z diugim blagom. Zdaj smo pa prišli čisto za mejo, takorekoč za državni plot. Skrb države mora biti, da bode cbmeno Ijudstvo gospodarsko krepko in da bode vzlfubilo novo domovino, ne pa da je rnanj zadovoljno kot prej in da se mora seliti drugam po svetul Preveč težka lokomotiva vrgla vlak iz tira. Dne 9. januada rjutraj se je zgod.la na preknuirski progi MtirskaSobota—HodoS in sicer med postajama Gornja-Lendava —Mnčkovci-Stanjevci, žele^nižka nesreča, ki. hvala 3ogu, ni zalUevala nobene človeške trtv«. Vlak je skočfl ix tira. ¦m strojevcdja je zapaeil pravočasno nezgodo, ustavil vlak w\ preprečil nesrečo. V vlaku se je voeJo 6 potnikov. Pokvaarjeno progo so kmalu popravili in dognali, da je poirzročila skok iz tračnie pGkverjena proga irv preveč težka iokomotiva. Dva stekla psa ogrizla 7 oseb. Zadnjo nedeljo, ko so bik ptujske ulice polne razrega občinstva iz mesta ter okolice, sta se pojavila na ulici dva stekla psa. Divjala sta po ulicah in ogrizla 7 oseb, ki so morale v Celje v Pasteurjcv zavod. Govori se, da se je posrečilo enega od psov ustreliti nekje izvea Ptuja, drugi se še klati okrog po okolici. Raka, težkega 99 dkg, je vk>vil Kosi Alojzij pri Veliki Nedelji v Lešniškem pctoku. Da bi zapk-men.il enako pkme, je nalovii še večje šievilo manjsih in jih spustil v po*ok Žabjak pri Veliki Nedeiji. Zadušila se radi neprevidnega ravnanja s plinom. V, Celju je živela gospa Ana Kolenc, mati umrlegr> in *dobro znanega veletrgovca Ant. Kulenc. Stara mamica |e kuhala zadnjo nedeljo popoldne v svojem slanoTanju na plinovcm ognjišču čaj. Ko je bila pijača kujfcana in popita, je pozabila 85 let stara gospa zapreti petelina na plinovi cevi. Plin, ki ki je uhajal skozi odprto cev in napolnil sobo je ubogo gospo zadušil. Bla>gopokojiia je bila velika dobrolnica dijaštva. Smrt radi pomanjkanja. V Celju so našli zadnji petefc mrtvo 50 lef staro siužkinjo Elizabeto Kristjan. Pokojna je životarik že dolgo časa v največjem pomanjkanju. PreSkljak se |e za silo cd tega, ako ]o je kdo povabil na delo proti hrani. Radi pcmanjkBnja dela je izostak hrana in Liza Je urcvrla radi oslabljenja. S pisalnim stro^em se je skušal okoristiti v Celju — orožnikom, pclxij5 in sodišču dobro znami potepuh Zupanc od Sv. Eme pri Pristavi. 3il je v Celju zaprt in kot kaenjenca so ga porabili za prenašanje nekih predmetov is rudarskega urada. -Med temi prednneti je btl tudi pisalni stroj, katerega e Zupanc odnesei hz pisame, ni ga pa =prinesel na dok-čeno mesto, marveč ga nekje med potjo skril. Prvotno ni nihče sumil na Zupanca, ker se je zdelo iridju>čenor da bi kot ke^njenec še kradel. Ko je bij kmalu potem iizpuščen na svobodo, je popihal iz Celja s sirojem r»red. Odnesel ga je v Brežice, kjer so ga pred kratkim našli in izsledili tudi tafu v osebi omenjen&ga Zupanca. Tako se ni dolgo vesekl zlate svabode, arapak |o kir.alu za menjal s kruto jeoo. Kaj pa novega na Frankolovem? Proslavo obletnice Stomškove in Krekove <jmo na dostojrvi naoin obhaiali. Č. g. župrvLk Cech nam je v svojem govoru pokazal posejbno ¦na lpubezen do domovine, ki sta Jo oba slavljenca tako lepo gojJa. Vsaj je ista čisto naravna. Ptičice-selj^ke keko ^tcbio svoj domaoi krajl Stari Grki in Rimljani so nam tudi v-gkd lijubezni do domo^nne. Zveličar naš je na|ra}še Irival v domačejn kraju, apostoli, prvi kristjanl, so bili goseči Ijirbitelji domoviTie. Zato, je reked govomik, ljubimo ^omovino, spoštujmo rojstni svoj kr»j, svojo ves, svo'o cerikev, svcje narcdne Sege in svoje navade. Pofem je sle-dik) več deklamacij in krasn.iih Slomškovih pesmij, katere je zapel naš čili in vrli pevski zbor. Nato so nastapih deIdeie v narodni noši kot predice s kolovrati. Z igro!;azom *Prestraše>ni sl.kar se je slovesnjst zaklj-Jčila. — Vlom. V iUrgovino g. Gorenšdka so vlomili neznani jnsmoviči in odnesli veliko blaga, goste tn špecerijsko blago. Pa niso imeli sreče. Se isb dan so naši žandairji enega od teh vlo¦rufllcev v okoiici Celja v edi in tudi nekaj udo-adenega blaga dobili. Vkljub temu kna g. Gorenšek oboutno skodo in «3uti jo.temveč, ker mu je hidi voda letos napravila veliko Skodo pri mlina — Srebrno poroko je tukaj obhajal baron Karol Envest Adolf pl. Trentiz z mladostno baronico Gertrud Julifo Faber, hčerko bivsega konzula na Reki Jurija Ludovrka Faber in gospe Ailice Faber, posestnice tukajŠnrje graščime in velike dobrotnice in prijait^ilfice tukajšnjega ljudstra. Ad imiltos aivnosl — Prosvetno društvo e priredilo v iveddjo, dne 17. t. m., krasno žaloigaro »Mada pevka.« Fraivkoisli igralci so se zopet sijajno pokazali. Prav posebno se nam }e dopadel p-j<čamik Benko, ki |e svojo <riogo mojstrsko igral. Le žajr da je bilo slabo •vreme, tako Ai ni bHo ix sosednih župnij r*b;3ikovaicev. — Konečno 5e povemo, kako smo se gibaii v pretečenern letu: rojenih je 29, ired temi 2 nezakonslka, urorlo jih je 25. Le >«akonskih križev« je bdlo premalc, kajti poročer.i so bii-i le 3 pari. Izginil v valovih Save. V Trbovljah se je zgodil te dni tak slučaj: Kakih 30 let star in tako srednje velik anoški se je pripeljal od nekod v Trbovlje. Neznancc se Je napotil proti savskemu mostu, od koder je gledal dolgo časa v savske valove. Ko je videl, da ga nikdo ne opazuje, se je zravnal in se pognal z bliskovito na.^lico preko ograje raosla v Savo. Valovi so ga zakrili in kmalii je izginil. Samomorika še doslej niso našli. še danes ne ve nilcdo, kdo da je bil ta mož, ki se je pripeljal v Trbovljp z namenoTn, da si konča sam življenje. Zmrznil 171etni fant. Iz Solčave smo prejeii žadostno obvestilo, da se je napotil dne 10. t. m. na 1500 m visoko Gmajno komai 171etni Rudolf Poličnik. Šel je pogledat, ali se je ujela katera kuna v nastavljene pasti. Podal se je san\ na nevarno pot, dosegel vrh Gmajne, a na drči nvu je spodrsnilo in zdrčal e navzdol. Pri padc5u se je ranil, a vendar |e še /bral coLko moči, da se je potegnil k dretcsu, kjer je čakal na poinoč. Po noči od 10. na 11. t. m. je začelo snežiti in ubogi fanf ]e zmraiil. Ponarejevalci dena.-ja pod ključem. Javili smo že o prednznem poskusu, spraviti v promet za okrog 8 milijonov d!nar;€v lOOOdinarskih baniovcev in o čudneni naJdju«5ju, kako je policija izsledila ponarejevake in zaple»ila panarejene bankovce. Z izmrašc vanfoiTn prijetih krivcev je polici a izvedela. da s-i bili baniovc: ttsksni v Nemčiji, v mafhnem mestecu EKasbu^. Dva naša zastopniko, vrhovni šef polkije dr. Lari^ iz E^eo$rrada in en spret«^n 4etektiv iz Zagroba sta odpotovala v Nemčijo, kjer sta skupno z neinško poliojo odkriJa tiskarr.o, kjer 90 bili bonicvci ti^kani in sta aretiTala skoro ceJo ponarejevalsko druibo. Pri preiakarvi v tiskajrni so zaplenili še celo kopico natisnjenih bankovcev in veliko število naših ponarejenih kolekov, kateie so hoteli menda pretthotapiti preko ineje \er jih pri nas spraviti v promet. Nenavadne posledice o&trega mraza. Neriadna zima, ki je zadnje čase pritisniJa, je povzroola zamrzn]enje Severnega morja, ld kri med Evrapsko celino in Skaivdlnavskim polotcJ-"om. Miaz je v Finskem zalivu taku nenadoma prkisnil, da je cckorekoč čez noč zaimnmilo morje v celem zeiivu. Led je za^el okTcg 40 ladij rva morju, ki so nenedcnva morale ustaviti svojo pot ter čackati, da jih jiiino vreme ali pa lomilci ledu osvobodijo p.eprcstovoljnega počitka. Južnega vremena še vedno ni in led je postal tako debel, da ga je nemogoče prodreii z loitvilci, to je posebnimi parniki, ki lomijo tudi meter defoel led ter delajo tal.o pot za navadne kdi'e. V kdu z&Jete lad^e so se našie v Reprijeinern položaju, ker so Łe 14 dni okkivjene od ledenih ,/lošč ter je pričelo potnikom in posadki močno primanfkovati hrane. Sreča, da imajo vse ladje brezžični brzojav, s pomcčjo katerega so poslele v svet vesti o svofi usodi. švedska in Finska država sta nato takoj poslali večje število letal, ki mečejo iz zrska »-ajetim ladiiam konzerve in kruh ter tako oskrbjje-Jo mošlvo in potnike z živili. Brez pomo^d1 od letal bi našli sigurno vsi žalostno snvrt v kdenem morju. Stara prerokovanja. Po decemheTilci zimd, ki bi čkvek rekel o njej- <ia sikaro ni bila več od B^ga, in po skbem začetJLu novega lcta s potresom človek ne priiakuije nič posebno dobrega. Kaj pa pravijo razni preroki o prihodivosti? Pravijo: Leta 1922—1925 bo druga svetovna vojna. Deloma trdijo resnico: gospodarska vojna, vOjna velekapitala prcti delovneinu ljudstviil Nemčija bo vodila boj s Fraricifo še do leta 1927, po>tem se bo začela zanio lepa doba. Viiljem pa teh srečnih časov ne bo več doživelf Poljska bo razpadla še pred l&tom 1927. Nemčija bo dobila svoj« dežele na vzhodu nazaj in si bo prilklopila še Avstrijo. (To pa je bil skcro gotovo nemški prsrok!) V Afriki bo<lo odkr,'ii snov, ki bo ^druževak lastnosti alumiora k\ |ekia. Indijski učenjak bo o-koli leta 1930 napravil elektTJko tekočo Ln z njeno ponv:č'p bo človek igrajc prenašal velikanske tovoce. Znašli bodo letalni šotor, ki se bo z isto lehkoto gibal po zemlji, v zra'ku, na vodu in na ledu. S iem bodo prišli r.a sevenvi tečaj. V morju okoli severnega tečaja bodo odkrili oudovito deželo z bujni.m rastlinstvom in visako razvitim r.arodoin. Kdor bo živel, b^>de videl, kaj tega se bo spolnilo. Ne zamudite velika.iske sreče, katero zamorete doseči v bogati loterlji Katoliskega prosvetne?a dmštva pr; Sv. Petau pod Sv. gorami, ki vsebuje 250 dTagocenih dobitkov v skupni vrednosti 5C.000 dinarjev. Sreoka stan« samo 5 dftnarjev. Da se z razpočavanjem srečk prej konča, se |e odločil lo^erijski o4bor, <Ja priloli vsakeimu, ki nar roCi 10 srečk, trt s.re^ke brezplačno. Osebno lahko sreoke kupiie v obeh pTodajalnah Cirilove tisknme v Mairibcru, in pri Prosveta.; zvezi v Marib^ru, Aleksandrova cesta 6. Za Župansko rvezo v Mariboru ]e prvi daroval g. dr. Korošec 100 din.