Dopisi. Iz Savinske doline 26. oktb. (Posteni in nepošteni volilci.) Spomniti moram vse drage bralce ,,Slov. Gospodarja," poštenih k m e t 0 v, kte.ii so za preč. g. Kosar-ja trdno stali kakor stoje trdno Solčavske strme gori: Radoha, Olšova, Rinka, Ostrica in druge, kterib nobena burja premakniti ne raore. Ti možje so bili: Jur Robnik ali Logar v Solčavi, kteiega iraa Vošnjak med svojimi priporočitelji, ki je pa rekel, da za celi svet njega ne voli; Prek in njegov tovarš v Lučab, vsi Ljubenci; Žmavec v Bočni in njegovib 6 tovarsev pii Gornjemgradu; Kočevar in DJegovi 3 tovavši na Paki, Boštjan Bohinc in tovaiši v Braslovčah; 20 volilcev iz Soštanja, volilci na D 0 b r n i, Jamnik in 3 tovarši pri Novicerkvi; Vratarič in 3 tovarši v Vojniku, ne pa Kožnb in Stožir; 3 Tolilci Teharski; Tolilci Celjski, Pireški razun Flis-a; Kašpar Pajk v Vrbjah, Holobar v Kasasib, vai možje t Št. J u r j i pri Taboru in 3 Vrauaki, Št. Rupertaki 4 možje, 2 iz Jurjevega kloštra, 2 iz Loke, 1 iz D o 1 a in še drugi. Vaih skupaj bilo je 106 izmed 189, ki so res lep značaj pokazali, ker niso ljutim soTražnikom na limance sedli in pravice izdali. Nasproti so pa dubovnega kandidata in ves duhovski atan z naj gršimi psovkami pitali: Voanjak, BratkoTič, Hren, Arko, Širca E. mlajši, Železinger; Rečički volilci: Kolenec, Kotnik, Mlinar, Seljak, Turnšek, Zajec z Mozirjani razun enega, s celo tiopo celjakib študentov in drugib kričačev. Zavoljo kakih slabosti poaameznih so celi stan obsodili in ponavljali, da se naj duhovni svojega poklica držijo, v avetne reči se pa naj nikar ne mešajo. Se ve, da te liberalne hujskalce t oči bode, da dubovni Ijudstvo učijo, kterili sleparjev se naj varuje. Liberalcem je žal, da ne morejo le oni sami nad Ijudatvom po svoji volji gospodovati. — Hlava torej možem, ki niso od svojega prepričanja odstopili, temuč 80 čvrsto stali za pravično atvar in ujenega zastopnika, kandidata Kosarja! Le delajte tudi vsak v svojem kraji na to, da se še drugi Vašega prepričanja navzamejo in prihodnjič mora zmagati pravična reč! Posnemati pa nikakor ne smemo takih raožev, kakor sta g. Rak in Spirk iz Velenja, ki sta se dala izvoliti za volilna moža, sta pa namesto k volitvi 20. oktobra rajše na Dunaj k razstavi se odpeljala; ali onib 4 volilcev, kteri so pri prvej volitvi glasovali za Kosaija, pri drugej pa za Vošnjaka; in slednjič tudi tistih 6 ne, kteri niao hoteli do konca zdržati, ter so ae ožji Tolitvi odteguuli in so tako krivi bili propada g. Koaarja. 23. t. m. volila so mesta in trgi v Celji svojega poslanca. Nemci in nemčurji so poatavili za kandidata g. dra. Foregger-ja in mladoalovenci dra. Prusa. Foregger dobil je 419 in Prus 132 glasov. D u h o v n i niao za nobenega glasovali, ker se je iz programa obeh vidila nevera: le celjski g. opat Tolil je in sicer ne Prusa, ampak liberalnega Nemca Foreggerja. Zato ga hvali graška ,,Tageapost". 0 značaju takih moš ni nič govoriti. Strernavr je pač muhasta glava, ki ve svojih ljudi najti! Ali je pa sv. kat. cerkev takih mož vesela, ki volijo njene aovražnike v poatavodajni zastop, to si uaj blagovolijo novi opat premisliti. Iz Slov. graškega okraja, 27. okt. Kakor ao vili naši možje pri Toliluem shodu 12. okt. v Slovengradcu voliti obljubili, tako so tudi volili. Pokazali so se samostalui, značajni možje. Izmed 33 volilcev jih je glasovalo 30 za g. Pajka, eden pa, ki bi tudi za tega gospoda glasoval, je prišel prepozno, drug je dal svoj glaa Lohningerju in le en aamje bil za Seidelna. Na tega pa itak nigrao šteli, ker ga že poznamo kot zaslepljenega nemškutarj a. To je bil uamveč Šmiklavški župan B r d n i k ali po domače LakoTnik. Priloga ,,Sl. Gosp." k. Št. 44. Že pri volilnem shodu 12. okt. se je ta mož na tak način obnašal, da mu je bilo malo na čast in da je zbudil splošno nevoljo. Zares, oče Lakovnik, kdor je videl takrat vaše sive lasi in pa vase obnašanje, vaa je moral omilovati. Če že ne spoatujete politieno drugače mislečih, spoatujte Taaj svojo starost. Vi, ki ste pred kratkim avojo modroat pri cenilni komiaiji (ko ste sploh na oral 30 TaganoT koruze cenili!!) tako na posmeh vsern izpoatavili, ste tudi pri zadnji volitvi to modrost 8ebo prineali in po njej volili. Človeku, ki bi kat. cerkev in pa Slovence najrajše na žlici vode požrl, ste dali le edini tj t celem okraju svoj glas, vrlega domačina ste pa zavrgli. To gotovo ni po volji tistih, ki so Tas za volilca izvolili. _ Sram vas bodi! Smiklavčani! vi si pa to zapomnite in si tolite drugokrat može, ki bodo storili vaao voljo, ne pa voljo Slovengradčanov, in ki ne bodo bodili t SloTengradec pljunkov lizat. Slava pa bodi vam, častiti možje, ki ste se kljubu Tsemu pritiskanju trdno držali! Vemo za gotovo, da so si naši nasprotniki glasove celo za denar kupovali, kakor se kupuje nenmna živina, in da so v, našem okraju najmanj na oaem glaaov za Seidelna rajtali, a dobili so samo enega! To je vaša čast, možje! Ce tudi naš kandidat zmagal ni, na8 naj tolaži to, da pri nas ni padel. Sicer še pa ni vseh dnevoT konec in p r a v i c a slednj i č vendar mora zmagati. Le ostanimo zvesti katoličaui in pa vrli Slovenci! Iz Vranskega. V zadnjo številko 43. ^SIot. Gosp." se je neka pomota vrinola. Dopis iz Celja, ki popisuje voliteT diž. poslanca, pravi, da so bili med volilci, ki so glaaovali za g. dr. Vošnjaka, tudi nnekteri Vraničani-', kar je pa pomota, bil je namreč le eden. To prosimo popraviti, da ne bo kat. aloveneki svet mislil, da so prebivalci krog Vranakega trga že tako dalječ t brezverni liberalizem zavozili. Zna biti je dopisnika iz Celja v to pomoto pripravil neki dopis v ^Slov. Nai\", kteri je hitro po prvotnih volitvah zagotavljal, da sme z njih izidom zadovoljen biti, ker nekoliko volilnih mož bo vendar le goap. dr. Vošnjaka Tolilo. Pa g. dopisnik v .,Slov. Nar." je precej slab prerok. Menda se bo zdaj tolažil zopet s ,,farško-' agitacijo ? Kaj pa, g. dopisnik, pomenijo tisti listki, ki jib je občiuski sluga po vaaeh delil ? Na njih ao bili podpisaui trije možje Voanjakove stranke. Je bila Vaša agitacija poštena? Težko. Poatene, resnicoljubne može a tlako in desetino ae zdaj slepariti, je nesramnost, ktero je obsodil že davno vaak paineten človek. 0 ,,mračnjakih" pa, s ktsrimi okoli sebe mabate, več govoriti, zdi se mi popolnoma nepotrebno. Da Vam pa vendar nekaj povem, vzemite Vi iu niarsikteri drugi dopisnik ,,Slov. Nar." ob priliki v roke: ,,Alte und neue Welt", (illustrirte katbolische Monatachrift. Jabrgang 1869, achtes Heft.) Tamkej bote našli na zadnji strani neki ^rebus." Tega si potem raztolmačite, nekoliko pre mislite in pišite dalje o — nmračnjaatu.u P r i a t a v e k v r e d n i š t v a. Ne bi li, goepod dopianik, omenjeni nrebusu blagovolili preTesti za nGo8podarjau ? Sploh prosimo in opominjamo gg. prijatelje našega lista, naj pridno nabirajo gradiva za-nj, kav koli se jim vredno dozdeva, da se razglasi. Vsaka drobtinica dobro aluži, ako le po zdraTem krubu diši. Skrbite za gospodarski in lepoučni razdelek! Iz Murskega polja. Volitev državnega poslanca v Ljutomeru nam je jasen dokaz, da je ljudatvo v političnem življenji zlo napredovalo, pri vaem tem pa svoj katoliaki značaj ohranilo, da — celo Ttrdilo. Laž, obrekoTanje, zvijačnoat, Tse — karjibje nečaatnih aredstev, vse je tako iraenovana mladoslovenska — liberalna STOjad na pomoč vzela, da bi volilce zmotila in izpodrinila kandidata, kterega načelo je: rTse za vero, domovino in ceaarja", ter na njegovo mesto potianola Ploja. — (Primeri shod v Kapeli in v št. Lenartu v slovenskib goricah.) — Mirno je Tse to opazovala nemško-libevalna stranka, snujoča noTe sklepe, ter je postavila tretjega kandidata nasprotnega obema prvima, ter skrivoma agitovala mialeč, da, ako ae ona dva med seboj pipljeta, bode nam lehko oba potlačiti in — zmaga bo naša. Ako ae pa to ne bi utegnilo poarečiti, hočemo se — nemara — z liberalnirai Slovenci združiti, aamo da ponndnik pravne stranke propade. Špirk in Erženjak — da glavarja ne omenim — prevzela sta agitacijo v Gornjeradgonskem okraju. Da stojo nalogo dobro dovršita, trudila sta se neizreceno. Poslednji že Teč dni ni mogel spati, kajti so ga piama od. vseh strani obsipavale, ktere je moral prebrati in ž njimi obraTnavati, kakor je bilo treba. Da ljudatTO t zadnjem hipu zmedeta, razpošljeta še le den pred volitvijo oklic grof. Wurmbrandov — praTO godlo liberalnih sleparskih besed — vaem srenjskim predstojnikom in ga pribijeta tudi na očitnih prostorih v nedeljo zarano, da bi ai ga volilni možje gredč iz cerkve ogledati mogli. Učitelj Erženjak je Deki iz šolskega poalopja oznanilo prebrai iz cerkve gredočim, ter jih poTabil, da naj volilni možje popoldne Tnovič pridejo h Kapeli, da se pogovore, kogar da naj izber6 za poalanca ter jih je še z uavdušenim nagovorora dramil, da bi gotoro vsi prišli. Pa prepričal ae je, da ljudatvo nima za-nj posluha, ker volilceT t Kapelo ni bilo. A pardon! vsaj je vendar — Erženjak bil! — Posvetuje se toraj in reče s STestno odločnostjo satn protisebi: Enoglasno bodera volil Gundakerja grofa Wurmbranda! — In reanično, skoro bi bil W. enoglasno yoljen, da mu nebi bil Hempl, nagornjak — alj kali je — v gornji-Radgoni, glasa dal in še dva kraeta, ktera premotena sta svojo zmoto še le potlej spoznala in jo bridko obžalovala. — Ves trud Erženjakov je toraj bil zastonj; poleg tega pa še se je hudo opekel. Slab izid volitve je vzburkal in razgrel njegovo mirno in hladno krv; roka se mu je tresla tako, da mu je težko djalo zapisati j ime, kar je poTod dalo ednemu izmed nazočih j volilnih možev, da nekega Petrovčana popraaa: j ,,Je li to Taš kantnar?" Na odgovor, da je, mu j oni zaničljivo reče: nUbogi otroci, ki takega kan! tnara imajo, da še se podpiaati ne ve." Taka je! I — Petrovčani! Kadar bodete izbirali učitelja — j sedaj je to t vašej oblasti — izberite si takega, | ki bode z Tami enakih misli, ne pa nasprotnih, j kakor je ta pri volitvah pokazal dejansko. — Po | tem takem sta tudi strašno na cedilu ostala nNai rod" in ,,Tednik", ki sta yedno jto sTetu trobila, da je Tea Gornje-radgonaki okraj za — dra. Ploja! Ploj ni tukaj n e e n e g a g^asa dobil! i Iz gornje Savinske doline 26. oktobra. (Libe- jralcev početje pred volitvami.) Volitve so j končane; bitva bila je huda, zmagal je tudi naš naaprotnik Vošnjak enako slavno kakor leta 1866 laški kralj Viktor Emanvel proti Avatriji. Bil je i namreč dvakrat tepen: na suhem pri Kustozzi in na morji pri Viškem otoku, in vender mu to ni ; škodovalo, ker so mu od dnige strani Avstrijo na; padajoči P r u a i pomagali. Tudi naši možje so tepli Vošnjaka in njegov liberalizem v Celji iu t | Brežicah, in vender je zmagal za 12 glasov z nemškutarsko pomočjo; v reanici bil pa je le tepen in ne smč več upati, da pri nas še kedaj zmaga. Ako bi se liberalci pri agitaciji pred tolitvami poatenib pomočkov posluževali, bi še Vošnjak take sramotne zmage ne bil dosegel; oni se namreč laži in zvijač poslužnjejo, za kar so konaerTativci preposteni. Ko je Voanjak svoj tolilni shod v Celji 25. maja obhajal, pisal je davkaraki uradnik g. F. Jerše celo privatno pismo, ter je zbiane privržeuce zagotavljal, da se ves gornograj ski okraj z Vošnjakom strinja; in ko so 22. junija konaervativci svoj sbod imeli in ao župan in 4 gornograjski odborniki z lastnoročnimi podpisi pritrdili, da so za g. Kosar-ja, je to Jerše-ta silno peklo. Zelel je, da možje prekličejo svoje podpise, in ko tega ne storijo, mu pride t aolakih počitnicah na pomoč neki dijak, kteri je do 8. šole dubovski kvtib jedel, iz hvaležnoati pa zdaj zoper dubovne tako rojrovili, da ga lastni rojaki Lutra imenujejo, nja pravo imč pa je: Stifter. Ta dva možiceljna sta nabirala podpiaov in sta res sem ter tje kterega prekanila v nase začudenje, kakor Jakoba Spende ali MnhoTca; laž jima je po Tecem alužila. Naznanjala sta može v nTeduiku", kteri ujinia niso nikdar tega pooblastila dali, kakor Jan. Preaečnik-a ali Prodnik-a v Gorujemgradu, A. Jeraj-a (Mokrina) v Rečici, Jurija Logar-ja v Solčavi, ki je bil volilec in je rekel, da po nobeni ceni Vošnjak-a ne voli; podpisan je tudi neki Jožef Stifter, posestnik v Gornjemgradn, pa v celej okolici nibče moža ne pozna, ki bi se tako pisal. Enako pošteno kakor s podpisi za Vošiijaka, ae je ravnalo pri Tolitvah volilnih mož. Jerše je uradnik okrajnega zaatopa y Gornjemgradu, pa tudi občinski urad je v njegovib rokah; zato je z T8O moejo skrbel, da bi se aami taki možje izbrali, ki bodo za Voanjaka glaaovali, iu menda se je z njegoTim upiivom zgodilo, da je na Ljubnem en sam Tolilec prišel k volitvi, ki je 4 može volil. To je gotovo, da je v Gornjemgradu se le par ur pred volitvijo občinski sluga okoli hodil možev k TolitTi nabirat, t tem ko postaya pravi, da mora Tsak Tolilec s podpisom potrditi, da je k volitri povabljen bil. Jerae je namreč mislil •• tako bom najležje VoanjakovceT dobil, ker je prislo le 11 volilceT, akoravno je 90 poaestnikov, ki imajo volilno pravico, in več jih je bilo po pravici razkačenih, ki so rekli Jeršetuj Gospod, zdi se nam, da pod klobukom delate! Čisto enako sta delala na Rečici Seljak in njegov piaar Muraee. Iz Tolilnega zapianika sta oba domača duhovna izbrisala in tudi nazarakega g. župnika, in Seljak je svojim povabljenim privržeucem naročal, naj vsak pred volitvijo k njemu pride, kjer je potem narocal, naj nobeden ne voli Dobrovca, Mokrina, Praznika ali Rajnekarja, ki so prej skoro zmiraj volilci bili. Po tem zavratnem, lažnjivem delovanji bilo se je res bati, da bo tudi t Gornjeingradu Vošnjak imel vecino glaaov, kakor je že Jerše v ,,Narodu" trobil, da 16 jib bo za V. in le 8 za Koaar-ja; a den volitTe je pokazal, da je bilo ravno na robe! Slava torej Tam, pošteni volilci, razun Reeičanov iii Moziijanoy, ki ae niste dali po Jerae-tu, Seljaku in Muršec-u zapeljati! Pazite tudi za naprej na djanja teh možev, da Vaa ne prealepijo, ker volitve so preimenitne kakor da bi po nevernih liberaluhih zapeljani v laatno akodo in sramoto glasovati smeli, kakor so to Rečičani in 3 Mozirjani storili. B. Iz Ponikve. (Resne misli po dokončanih TolitTah.) Da so se po nekterib okrajih za nas Slovence yolitve nesrečno dovršile, je najbolj krivo to, ker nekteri proati kmetje rajai bradatim liberalcem in nemškutarjem verjaraejo, kakor pa da bi se sami iz kakega poštenega slovenskega casnika potrebuega naučili. Hudo se je tudi iz začetka greailo, ker tajisti, ki imajo prayico tolilne može voliti, niso svoje dolžnosti storili, ter so se v nekterih srenjah morali kmetje tako rekoč siliti, da jib je saj toliko bilo k volitvi prišlo, da se je po postaTi vraiti zamogla. Vrh tega so še bile prTotne Tolitve v takošnjemu čaau. ko je nbogi kmet imel skoraj naj več dela: na polju z ozimino setvijo, ae več pa vinorejci s trgatvijo. Ravno to so pa t svojo korist obrnili liberalci in nemškutarji, ki nobene priložnoati ne spustijo, da svoje možiceljne pri volitvab stišijo. Ako bi se le tretjina volilcev volitve bila udeležila, stavim glavo, če bi ne bil goapod profesor Pajk zmagal. Po slabi udeležbi pri prvotnih volitvah so torej za Tolilue može y mnogih srenjali taki bili zvoljeni, kojim je duh kersanski in sloveuski nepovoljen, toraj ni čuda, da je nemškutarski malik Seidl z Teciuo glasov do držaTnega poslanstTa prikobacal. Da je v Mariborskem in Bistriškem okraju vefcino glaaoT dobil, se ne čudimo, ker so nekteri kmeti  od mestjanov in purgarjeT zopet bili prekanjeni;  da pa so tudi v Dravinski dolmi in na Pohorji takoani možiceljni se našli, ki ao z volitTijo Seidlna sv. keršansko Tero in svojo drago domoTino za- tajili, to je zares žalostno. Sramota je za Tsakega, ki je od sloTenske matere rojen in t st. katoliaki cerkTi izrejen, in je Tendar, kakor se je pri teb Tolitvah pokazalo, sam svoj izdajalec! Liberalci in nemškutarji se zdaj ponašajo in bahajo s stojo zmago. Jez pa pravim, da je to pvav žalostna zmaga, ker se po takih Tolitvah kraanska vera in draga domovina Prusom izdaje! Vemo namreč že tudi mi kmetje, kam da se nagiblje nemško-liberalna stranka, kterej brezglaTni naši yolilci k zmagi pomagajo. Oj Ti izdajalci, ako vam ni po volji, da vas redi draga vaaa mati, Slovenaka zemlja, pa poberite šila in kopita in pojdite med Pruse, alj kamor vam je ljubae! Ni toliko za zlo vzeti rojenemu Nemcu, če za Nemca glasuje,- naravnoč zoper zdravo pamet je pa to pri tistih aalobardah a 1 o v e n s k i h, ki so od slovenske matere rojeni, pa se potem za drugi narod potegujejo, avojega pa tako rekoč z nogami teptajo ! Ako bi pa znabiti kdo mislil, da ni to res, kar sem za8tian volitev omenil, naj bi se iz Tseb tistih občin, ki so takošne može volit poslale, kojim jc slovenaki duh nepovoljen, vsi tisti, ki imajo pravico volilne može voliti, skupaj sklicali, da bi se jim vprašanje postavilo: kaj da jim je ljubae, da snio S1 o t e n c i na svojej zemlji satui svoji goapodje, alj pa, da pridemo rea pod P r uaovsko komando? Biez dToma bi ogromna večina na vea glaa izrekla: Mi smo in hočemo biti Sloyenci, svobodni na svojej zemlji, udani Bogu in cesarju, tirjamo pa narodnih pravic! Tako bi govorila večina tistib, katere so pa zdaj volilni možje — izdali! Naključilo se je, da aem nedayno z nekim g08podom, če bi bil vreden tega imena, t pogovor priael. Rekel je, da to ne bode kaj novega, če bo pri volitvah za mesta in trge Foregger zmagal in dr. Prua padel; pa — reče dalje — to je čudno, da je v kmečkih občinab Seidl prodil, ko so se duhovni na vse kriplje vpirali, da bi bili s svojim slovenskim kandidatom zmagali. Pristavi  še: dokler boste vi z duhovniki držali, tako dolgo vas bode celi svet soTiažil, ker mašniki le to hočejo, da bi Slovenci zmirom ntumasti" ostali! — Jaz mu sežem t besedo in rečem: nDokler ao dubovni imeli nad aolami kaj oblaati, nismo potrebovali žandarjev; zdaj bi bilo pa skoro potreba imeti toliko beričev, kot je v peklu budičev, ne bodi grdo povedati." — Potem pa pravi: Saj mi ne brasiimo, da bi duhovni v aolo ne smeli, samo da le tisti bodo t solo hodili, ki se bodo za to izučili! Kdor pa ima pri cerkvi kaj opraviti, bode od šole odatranjen! — Jaz mu pa rečem: nPremalo plačil še imamo, ker vam ni TŠeč, da duhovniki celo brez Taega zaslužka t šole hodijo; bodemo pa potem ložej izhajali, ako ae nam dan na dan noTi, pa še po takem nepotrebni davki nakladajo?" On pa pristaTi, da bode dobra šola že toliko Tredna, da se bodo učitelji raznih sort pri šoli plačevali. Kmet ae mora — goTori dalje — naj popred dobro podučiti, da bode znal potem več pridelati, da bode toraj ložej stibre, če še tako Telike bodo, plačeTal. — Ker nisem imel časa se dalej ž njim tako rekoč prepirati, odidem. Takošnjih možiceljnoT, ki bi stojim praznim domišljijam za ljubo kmeta tudi odrli, »e Teč nabaja, ki s stojo širokouatnico maraikakega zbeganca prekanijo, da pri TolitTah t njih rog trobi. Dragi bralec, ki to bereš, ne bilo bi mi ljubo, če bi kterega, ki je naročnik nSl. Gospodarja", zadelo*); tudi ni nioj namen, kogažaliti; vender pa za STeto dolžnost apoznam, se za pravico in resnico potegoTati. Še ČrT se zgane, če na nja stopiš, zakaj bi se pa čloTek ne oglasil in ne branil, kader je potrebno? Iz Zreč, 26. Tinot. (Zaslepljenost in budobije.) Zares žaloatnih časov smo dočakali! Veči je grešnik, bolj se omikanega ateje, in vec zaupanja najde pri mnogib ljudeb. To se je pokazalo tudi zdaj pri TolitTah. Kako neumni da ao kmetje, ki se dajo Tsakemu škricarju oslepiti, se je pokazalo 15. t. m. pri TolitTi za volilne može t Zrečab. Volili so Wukoaeka, najbujšega nasprotnika st. cerkTe, naj Tečega pohujaljivca nedolžnih duš, kateri ne hodi več t cerkeT, ne drži posta, zaničuje zakrament sv. zakona; kateri je kriv, da ni bilo sv. birme t Zr., ki nas je ob kaplaua spraTil in toliko hudega že naši fari storil! Zdaj mu ae pa zaupanje skažete, ter se daste njemu oslepiti, ko Taa je straail s tlako in desetino, ktero hočejo — po njegovih bedastih mislih — duhoTniki zopet Tpeljati!! S tim Tas je prealepil, da niste duhovnika za Tolilca izbrali. Drugi je bil zvoljen Jaka Brglez, čloTek po libeialnem kopitu, cekmester, sovražnik duhoTnikoT. V Konjicah je na atrašno hujskanje tržanoT rajši od volitTe odstopil, da glasa nobenemu ni dal, in tako se je nezTestega SloTenca pokazal! Sam Peter Dobnik je stanoTiten ostal STOjemu poklicu in domoTini; hTala mu! — Našemu g. župniku je bilo zdaj iz kašte ukradenih 7 TaganoT paenice; 23. t. m. zvečer je pa farna cerkeT zopet okradeua bila. Steber z denarno škrinjico je tat odlomil in Ten zanesel, denarja pa ni nikdar veliko noter. Z altarjeT je  mizne prte pobral, špice z njih sparal in prte  pa pustil. Že dolgo časa 8em je Tsako leto naaa  cerkeT okradena. Kdo je pa takib groznib hu- dobij kriT? Vi Tsi taisti, kateri brezTerne libe- ralne poalance Tolijo, da nam premehke po- staTe za hudodelstva kujejo. Nameato jetnikov pa st. cerkeT in vero v železje zaklepajo, se zo- per duhovnike in sv. vero straano rote in Ijudstvo  šuntajo, da ni treba duhoTnikom ničeaar TerTati! Vi po cerkvi bijete in jo preganjate, drugi bodo pa Tas! Naj Teča hudobija -pri nas je zdaj med rndarskimi delalci; nobeden noče biti več po- koren sTOJim predpostaTljenim; vedno ae godijo žaloatue reči. Rodoljub. *) Žalibog je tudi nGospodarjevih" bralcev, ki so še tako omahljivi bili. Njim povemo v enem prihodnjih listov prav prijateljsko vso resnico. Vredn.