Upravnlštvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina <a tnzemitro: četrtletno I Dli, polletno II Din, celoletno 36 Din; it IM> zemstvo razen Amerlkoi ietrtletno li Ula, polletno 24 Din, celoletno M Dia. Imerlka letno I dolar. — Rafnn poštne hranilnice, podrnJnlee » Linhllanl, št I0.TII.
Varčevalci ne smejo biti za varčnost kaznovani
Iz Savinjsko doline, kjer se je zaradi izrednih, od hmeljarstva povzročenih gospodarskih razmer zlasti razvilo kreditno zadružništvo, smo prejeli od uglednega gospodarja naslednji dopis:
V	času dobre hmeljske kupčije pred dobrim desetletjem so prišli lepi milijoni v dolino. Posestniki so hiteli popravljat slabe stavbe, izboljševat zemljišča in večat njihov donos z uporabo umetnih gnojil in boljšega orodja. Tri leta je trajala hmeljarska zlata doba, v kateri so se hmeljarji razdelili v dva tabora: v varčevalce in lahkomiselneže. Prvi so vlagali odvisen denar v hranilnice, da bi 6e jim z lepimi obrestmi pomnožil in da bi ga imeli za pomoč v letih 6labih hmeljskih cen, ki zmerom pridejo za dobrimi. Dritgi pa so si začeli zidati gosposke hiše in naravnost graščinska gospodarska poslopja bolj iz prevzetne bahavosbi kakor iz resnične potrebe. Nekateri drugi, m-,niči na ljubo povedano le redki, so hmeljski izkupiček sproti zaveseljačili, češ da hmelj vsako loto obrodi.
V	letih slabih hmeljskih cen, ki so padle od okrog 110 na 3 Din, pa so iskali oboji, varčevalci in lahkomiselneži, pomoči pri denarnih zavodih. Prvi so previdno za potrebo dvigali svoje prihranke, drugi pa so segali po posojilih. Kakor že ima izposojeni denar kratek rep, eo mnogi v hudih letih stiske daleč zlezli v dolgove. Danes niso redki primeri, ko so zlasti večji posestniki zadolženi do polovice,, do treh četrtin vrednosti svoje imovine in celo preko glave. Denarnim zavodom je pošel po 'tako obiinih posojilih de-, nar, da so morali odpravljati vlagatelje s praznimi obljubami.
jlabih hmeljskih let ni hotel biti kone'6 in se je že šušljalo, da bo prišel ta in oni na boben. Bog ve, kako bi se..bile re3 zasukalo kmečke razmere, če ne bi bili izdani zaščitni ukrepi v korist dolžnikov- Vlagatelji so seveda gledali postrani te ukrepe, zlasti še, ker ni manjkalo primerov, ko si je zaščiteni dolžnik naravnost norca bril iz vlagateljev, ki so prišli kljub svoji pridnosti na isto stopnjo z zapravljivci: denarja ni imel ne eden ne drugi.
Ko se jc po dolgih suhih letih spet vniila dobra hraeljska cena, je že kazalo, da bo gospodarstvo v dolini spet prišlo v stari tir in red. Pokazalo pa se je, žal, nekaj ue čisto nepričakovanega. Vlagatelji, ki so vsa huda leta stiske zaman moledovali za svoj denar v hranilnicah, so rajši spravili svoje prihranke kar doma v skrinjah, kakor da bi jih zaupali spet hranilnicam, čeprav jim doma ne donašajo obresti. Dogajalo pa se jc še nekaj, česar ni bilo pričakovati: dolžniki kljub znatnim dohodkom niso vračevali dolgov. Dobe se primeri, (la celo taki gospodarji,
ki so prejeli za hmelj po 100.000 dinarjev
in še več, n!so plačali niti obresti, da so se jim te morale pripisati k dolžni glavnici. Še več, celo od sezonskih posojil, ki so jih priborili res potrebnim hmeljarjem z veliko težavo naši zastopniki od Privilegirane agrarne banke, so ostali nemarni koristniki te dobrote nekemu tukajšnjemu denarnemu zavodu dolžni več stotisoč dinarjev. Med dolžniki namreč vlada zmotno prepričanje, da ne bo treba plačati niti obresti, kaj šele kapitala.
Zadnja uredba o zaščiti kmeta, ki določa, celo črtanje dolgov do polovice, pa je privedla zablodo dolžnikov „do vrhunca, češ da je že nastopil zlati čas za vse dolžnike.
Kakor strela iz jasnega je udarila v to blodno veselje vest, da je kmetijski minister na novo potrdil stari odplačilni načrt za vračanje dolgov pri zadrugah. Po tem načrtu mora vsak dolžnik poravnati zapadle obresti po 6 odstotkov najpozneje v treh mesecih, ker sicer izgubi vsak zadružni dolžnik za--ščito. Kdor je bil pameten in je dal na stran denar od hmelja, bo lahko zadostil predpisom^ gorje pa tistim nespametnikom, ki so razsipali denar v lažnem upanju, da sploh ne bo treba plačati dolgov. Prav je tako, ker bi brez obračuna samopasneži ubili v našem marljivem ljudstvu ves čut za varčnost in poštenje.
To, kar smo zapisali, zanesljivo velja za Savinjsko dolino, kjer so mnogi zndolženci sami krivi svojega slabega gospodarskega stanja. Dolga je vrsta zadnlžencev, Ki so v tistih treh. štirih letih dobili za hmeli nol milijona dinarjev in še več, pa so že nekaj let nato sedeli do vratu v dolgovih. Ali naj morda zdaj varčni in skrbni gospodarji trne zaradi zapravljivcev! Resnica pa je tudi, da je vsak naš upnik obziren nasproti zadol-žencu, ki je dober gospodar in ni po lastni krivdi zabredel v dolgove. Kdor je dober in pošten gospodar, bo v redu plačeval dolgove, četudi je zaenkrat v stiski. Kmečka zaščita mu omogoča, da se bo lahko počasi rešil nesreče.
Iz okolice Smlednika pa smo prejeli nastopni članek:
Mnogo govorjenja je že povzročila kmečka zaščita in od mnogih strani se je že osvetlila, a pisec teh vrst misli, da se pri tem vprašanju preveč pozabljajo važne reči.
Kakšni kmetje pa zlasti potrebujejo zaščito? Ako uvažujemo razmere tod okoli, potem je treba reči, da najmanj taki, ki eo se rodili na kmetijah in so na kmetijah živeli. Ti kmetje vedo, kaj sta kmet in njegovo življenje in so si v časih po vojni toliko prihranili, da za gromsko silo gospodarijo tudi zdaj, ko so slabi časi za kmeta. Zaščito potrebujejo največ tisti kmetje, ki na kmetih sploh niso živeli in so po vojni dobili na ta ali oni narin kmetije v roke, tako ha primer s priženitvijo. Zato nimajo pojma o kmetijskem gospodarstvu. Mislijo, da kmet samo dobro je in pije in da se s parom konj vozi okrog- Takšni in podobni kmetje nič ne računajo, kako jim uspeva gospodarstvo, nego le delajo dolgove in nič ne mislijo, kako jih bodo vračali ali plačevali obresti.
Poleg teh žive kmetje s slabimi kmetijami in številnimi družinami, ki jih morajo preživljati. Pa so si prihranili nekaj denarja, včasih tudi s stradanjem, da so ga posodili onim, seveda, da ga dobe pošteno nazaj. Koliko teh varčnih in skrbnih kmetov ni popravilo svojih poslopij in si ni nabavilo potrebnega orodja, samo da si je nekaj prihranilo za slabše čase in za svoje otroke, kar je njihova sveta dolžnost. Če ei je kmet prihranil kaj denarja in ga posodil, nima nihče pravice razpolagati s tem denarjem. Prav je, da vlada pomaga kmetom dolžnikom, toda kmet upnik zaradi tega ne sme bitL oškodovan- Oškodovan pa je že s tem, da : dobivajo denarni zavodi po 4 in pol odstotka obresti, zasebnik pa po' en odstotek Pri vsem tem reševanju tudi nihče ne.misli; kaj počnejo vsi tisti kmetje upniki, ki so poso--dili ves denar, prepogosto sosedom z znatno boljšimi kmetijami. "Zdaj so ti upniki sami v dolgovih, ker ne dobe denarja «d svojih zanikrnih sosedov.
Če hočemo imeti res zdrav kmečki rod, moramo varovati tudi kmete upnike, ker ti so steber države, zakaj če bomo imeli varčne in skrbne kmete, bomo imeli tudi krepko državo. Zaščititi je treba dolžnike, ki niso po lastni krivdi v nesreči, lenuhov in za.prav ljivcev pa ne, ker bodo ti se naprej slabo gospodarili in jih nobena še tako dobro mišljena zaščita ne bo rešila in spravila na pravo pot. Dovolj jasno vsem bo, če rečemo, da z našim pristradanim denarjem ne bomo omogočali zapravljivim sosedom gosposkega življenja.
Razprava proti marseiile-skim zločincem odgodena
V provansalskem mestu Aixu v Franciji se je začela 18. novembra razprava proti zločincem, ki so lani 9. oktobra v Marseib leu pripravili, odnosno umorili našega kra« lja Aleksandra I. Uedinitelja in francoske* ga zunanjega ministra Barthouja. Obtožen«
cev navaja obtožnica sedem: so to Veličko Dimitrov Kerin, po rodu iz Kamenice v Bolgariji, šofer Zvonimir Pospišil, po rodu iz Bukovine v Jugoslaviji; kmet Ivan Rajič, po rodu iz Koledinca v Jugoslaviji; mehanik Mio Kralj, po rodu iz Koprivnice v Jugo«
Obtožnica dalje navaja, kako s>o zločinci z napačnimi potnimi listi potovali po Fran« ciji. Stroške je povsod poravnaval Kvater« nik. Nazadnje, v Marseilleu, sta dobila Ke« rin in Kralj od Kvaternika naročilo, naj stre« Jjata na kralja, in je dne 9. oktobra Kerin izvršil zločin.
Pri razpravi je bil prvi zaslišan Mio Kralj, ki je zanikal krivdo, dasi je prej v preiskavi vse priznal. Zagovarjal ga je odvetnik Des« bons, ki je zmerom skakal v besedo pred« sedniku sodišča Delabroieju, da ga je mo« | ralo sodišče kaznovati z ukorom. Tudi na« slednjega dne je zagovornik Desbons na« prestano izpadal in oviral razpravo. Napo« sled ga je moralo sodišče izključiti in so ga morali odvesti orožniki, ker je izjavil, da se bo pokoril samo sili. Obtoženci so nato drugega zagovornika odklonili, vendar je prevzel obrambo predsednik odvetniške zbornice Sodineau, ki je predlagal odgodi« tev razprave, da bi lahko preučil ves ma« terijal, kar je sodišče na ponovno prošnjo
na razpravi naslednjega dne tudi sprejelo. Razprava proti marseilleskim zločincem se bo nadaljevala na prihodnjem porotnem za« sedanju v januarju.
Glede na zavlačevanje razprave proti mo« rilcem našega kralja, ki je bila šele po enem letu razpisana, a je zdaj spet odgodena, je napisalo beograjsko »Vreme« članek pod naslovom -»Zahtevamo osveto in pravico«. Med drugim pravi »Vreme«, da je bil že štiri mesece po zločinu obsojen in usmrčen morilec Gorgulov, ki je ustrelil predsednika francoske republike Doumerja. Ko pa je bil umorjen v Franciji vladar, visoki gost v Franciji, bi mogli pač pričakovati vsaj ena« ko hitrost in odločnost francoskega pravo* sodja. »Vreme« naglaša, da bi se razprava ne smela odgoditi samo zaradi tega, ker se je soudeležencu te zločinske tolpe, ki se je pod plaščem zagovornika vtihotapil v sodno dvorano, posrečilo izvesti načrt, ki ga je sestavil Ante Pavelid prav tako. kakor je sestavil načrt za umor kralja Aleksandra.
Nekaj besed
k obrtniškemu tednu
Srednji stan ima v človeški družbi odlo« čilno vlogo. Ta stan, ki ga sestavljajo kme« ti, obrtniki, trgovci, uradniki in nameščen* ci, je glavni steber vsake države In prva med temi sta kmečki in obrtniški stan.
Razumljivo je, da so stanovi navezani drug na drugega. Zlasti velja to za obrtni« ški stan, ki je bolj kakor kateri drugi na* vezan na vse stanove V zadnjih letih je začel ta stan nazadovati, ker je občinstvo začelo kupovati tvorniške izdelke. Zaradi tega naš obrtnik ni več imel toliko naročil, moral je odpustiti svoje pomožno delav« stvo. obrtniški pomočniki so se znašli na cesti brez dela in zaslužka, vajencev pa mojstri tudi niso mogli več sprejemati, ker že sami zase niso imeli dovolj dela Brez« poselnost je začela rasti, in to po krivdi vseh onih. ki so kupovali obrtniške, često slabe izdelke. namesto da bi naročali izdel* ke. ki jih potrebujejo za sebe in svoje go« spodarstvo. pri domačem obrtniku
S tem, da občinstvo kupuje tuje tvorni* ške izdelke, pa ne škodi samo obrtniku, ampak tudi sebi. Zlasti se to opaža pri kme« tovalcu, ki ne more v toliki meri prodajati svojih pridelkov, kolikor pa jih proda, jih mora dati pod ceno, ker se morata obrtnik in delavec zaradi pomanjkanja sredstev omejevati le na najnujnejše. Če bo šlo tako naprej, ne bodo mogli obrtniki sprejemati vajencev v učenje in posledica bo, da de« lavske in kmetijske družine ne bodo mogle daiati svojih otrok nikomur, da bi se izu« čili v obrti in si tako zagotovili obstoj. Število neizučene mladine se bo večalo in s strahom gledamo že zdaj, kam z vso to neizučeno mladino.
Dolžnost nas vseh do našega naroda in človeške družbe sploh je, da kupujemo in naročamo vsi le domače blago in domače obrtniške izdelke, zakaj s tem bomo kori« stili samim sebi. ker bomo dobili za svoj težko prisluženi denar dohro in solidno
slaviji;. študent Evgen Kvaternik iz Zagre* ba; Ante Paveltf, po rodu iz Bradine v Ju* goslaviji; bivši avstrijski oficir Ivan Perče* vid. Od teh je bil Kerin, ki je izvršil grd zločin, usmrčen od razjarjene množice ob atentatu. Prijeti so bili trije, Pospišil, Kralj in ftajič, medtem ko ostalih treh, Kvaternika, Paveliča in Perčeviča, še nimajo.
Zelo obširna obtožnica natančno opisuje, kako je bil pripravljen in izvršen zločin. Pospišil, Rajič in Kralj so bili člani združe* nja hrvatskih strahovalcev »Ustaša«, ki je bilo organizirano 1. 1929. na Madžarskem. Nekateri izmed obtožencev so živeli na Jan* ka pusti, drugi pa v Novi Kaniži. Stanovali so v taboriščih, kjer so imeli posebne uni« forme in se urili v orožju in rabi razstreliv. V svojem zločinskem programu so imeli atentate na izvestne osebe. Vsi so morali pod grožnjo smrtne kazni priseči, da se bo« do pokorili vsem ukazom svojega vrhovne* ga voditelja Ante Paveliča aH pa njegovih odposlancev, med katerimi je bil tudi Evgen Kvaternik. Atentat na našega kralja so za« snovali lani septembra. Takrat je postal po« veljnik strahovalskega taborišča v Novi Ka« niži Ivan Perčevič. Ko je prišel tja, so mo« rali strahovalci vleči kocke, ki naj bi dolo« čile, kdo naj bi s Kerinom, ki se je sam imenoval Kelcmen, skupno izvršil napad na kralja. Izžrebani so bili Pospišil, Rajič in Kralj, vsi po rodu iz Jugoslavije. Pospišil je znan zločinec in je bil že 1. 1932 od dr iavnega sodišča v Beogradu v odsotnost' obsojen na smrt zaradi atentata na orožni« žko vojašnico v Zagrebu, zaradi uboja ne* kega policijskega stražnika in osumljenja, da je bil zapleten v umor nekega zagreb* Škega novinarja. Rajič je živel nekaj časa v strahovalskem taborišču v Janka pusti in potem v Novi Kaniži. Kralj je bil celo že« lezniški uradnik v Zagrebu, a 1. 1933. je pobegnil v Avstrijo, kjer so ga zaradi po« tepuštva zaprli, pa ga je Perčevič reši! za« ■pora.
Vsi trije gori imenovani zločinci so bili torej določeni, da s Kcrinom«Kplemenom Izvrše atentat. Odpotoval? so iz Nove Ka« niže 24. septembra v Budimpešto in dalje v Pvien. V Cnrihu iim Pnveličev odposlanec Kvaternik dal naslednji ukaz: »Izvršite brez ugovora vse. kar bo zahtev«! od vas dono« silec tega pisma!«
Ivan Slivnlk:
(Utodto 2<iiri)a)
Soprogova navidezna oporoka jo > bila •pravHs ▼ jako atebo voljo. Ker nI ničesar •lutlla o njegovih razo ranih denarnih razmerah, ampak je amatraJ« njegovo bogaatvo ca neizčrpno, ae je nadejala a gotovostjo, da "ji zapusti veMko premoženje na oeehno razpolago. In zdaj je ostala čisto prašnih rok, navezana zgolj na to, kar ji prizna Romana po svojem lastnem preudarku! Lahko al mislimo njeno ogorčenje. Pastorka H ni bila n'-koll pri srcu, »dal pa jo je začela kar naravno«* sovražit*. Proti trvoii hčer< ie frovn-rHa neprikrito o imodleacvalstvu In Beatrfk«* ji je vneto pritrjevala. Tod« ve« upor bi vse strupene ooazke so bile zaman. In gospa Sibila ai v svoji lehkožlvoati niti n« d^lgo belil* glave. Koncem koncev je bilo itak vse eno, kdo bo dajal denar za uteševanie nVnih le-Ma. In da ne vebirie Ronflnino p^blflstPo drugresa nego dolžnost, nadaljevati «W«rWo počet ie — o »em po mnenju goop? S'bTe pač ni bi'o dvoma.
Zato je izjavila Romani, da ee hoče znova peljati v kopališče na oddih, ter sshtevala ©d nje v ta namen veliko vsoto denarja.
Romana pa je odgovorila mirno in odločno, da zdaj ni denarja za takšno pot; vsa tekoča glavnica d* •«■ potreb i1 v podieitfu.
Gospa Sibila je nestrpno skomignila z lepim' rameni.
»To je vendar smešno Romana! Takšno malenkost boš pač lehko utrpela«.
»Ne, mama, res ne morem«, je ponovila Romana
»Reci rajSi, nočem. Morda te veseli, da trkaš na tisto bedasto pooblastilo, ki si ga izvabila očetu v moji odsotnosti. Ker je bil bolan in šibak. se ni mogel ustavljati tvoje* mu nagovarjanju«.
Romana jo je pogledala s svojimi veliki« mi, pokojnimi očmi.
•Misli si, kar ti drago. mama. Vsekako ti ne morem dovoliti že spet tako velike vsote za potovanje v kopališče«. Gospa Sibila je bila vsa iz sebe. »Ne moreš? Smešno! Ako v tem hipu nI v obratni blagajni toliko razpoložljivega denarja — česar pa res ne verjamem — bi vendar lehko založila to malenkost iz svojih osebnih sredstev Saj vem. da si postala te dni polnoletna ki »o ti izplačali skoro mili« jon dote po materi«.
Romana ni niti trenila z očmi, kam li, da bi bila odgovorila, da je žrtvovala vse svoje imetje, ker je bilo treba rešiti tvrdko in obvarovati očetovo ime sramote.
»Zal mi je. mama, da tudi s tem denarjem ne morem razpolagati. Sploh se boš morala omejiti. Življenje, ki si ga živela doslej, je preveč potratno. Morali bomo postati varč* nejši v vseh stvareh Živeli bomo spodobno, toda ne več zapravljivo. Iz dragega raz* košnega kopališča si se prav vrnila; ponov* nemu takšnemu izletu se boš morala odreči« Gospa Sibila je malone izgubila sapo, ko je slišala te nadebudne obete in pastorkin
odločni glas fzkušala si je pomagati s po« rogljivim nasmeškom
»Ni dvoma, da se izvoliš šaliti Ali meni se zde podobne šale neslane Moji živci so po naporih zadnjih dni popolnoma uničeni, in skrajni čas je, da nekaj storim. Bivanje v kopališču je neizogibno potrebno sa moje zdravje.
IJpam tedaj, da ml ne bo treba delj bera« čiti za ta denar. Zahtevam ga, z eno besedo. Prevzela si dolžnost, da me oskrbuješ z vsem potrebnim«. Romana je ostala mirna »Tako je — z vsem potrebnim Ako po« reče zdravnik, da ti je kopališče neizogibno pc^rebno, potem ti ga moram in hočem omo« gočiti; vsekako pa boš morala iti v kak pre« prostejši in cenejši kraj, in Beatrika te ne bo spremljala. Tako opraviš s četrtino vsote, ki jo zahtevaš. Nemudoma hočem telefonirati zdravniku, da ugotovi, aH moraš res v ko* pališče«.
Pri tem je ostalo. Doktor je izjavil, da je gospa Sibila zdrava kakor riba v vodi in bi ji prileglo nekaj tednov miru in samote dosti bolj od napornega življenja v kopali* šču.
Gospa Sibila hi Beatrika sta obkladali zdravnika in Romano z zelo nelaskavimi imeni. Toda v kopališče nista šli. In tudi kesneje ni bilo še marsičesa drugega, kar sta smatrali gospa Sibila in njena enako razvajena Beatrika za neizogibno potrebno. Upirali sta se sicer Romaninemu varuštvu,
Kaj pravi gospa Svcnka k temu?
Prav res je nespametno kaznovati takega revčke, če se zemože. Zakaj pa imamo ter-pentinovo milo Zlaforog? Njegova obilna,^ gosta in bela pena odpravi prav hitro vsako ponesnaženje. In perilo je zopet kakor noyo, snežno belo in duhteče.
mnogo izgub Najtežavnejše je na vseli frori tali vprašanje prehrane vojakov. Abesingi občutijo pomanjkanje manj. ker so takemu življenju vajeni, tem bolj pa Italijani, ki jim primanjkuje zlasti dobre pitne vode.
Zadnje vesti pravijo.
da je Abesinija že mobilizirala vso svojo vojsko
Govori se. da bo prišlo prav kmalu do velikih bitk, ki jih doslej še ni bilo Abesinska vojna se je v zadniem času že zelo moderno oborožila in izvežbaln- Ali na se bo mogla upreti Ilaliianom, je seveda še veliko vprašanje V veliko korist ji je seveda to. da ee bori na lastnih tleh. Papež je imenoval
20 novih kardinalov.
Med njimi je 14 Italijanov, Jugoslovana pa ni nobenega, čeprav smo sklenili nedavno z Vatikanom konkordat To je zbudilo pri nas seveda veliko nejevoljo.
Grški kralj Jurij II.. ki ga je ljud-tvo s plebiscitom skoraj soglasno poklicalo nazaj na prestol, se je po doltrih letih izgnanstva vrnil v Atene.
Grki so ga "povsod z navdušenjem sprejeli. Predsednik vlade Kondilis je podal ostavko in svetoval kralju, naj se odloči za močno vlado, ki bo razpustila parlament in izvedla volitve.
Tudi bolgarska vladii je zaradi r'aznih notranjih sporov odstopila Novo bolgarsko vlado ie sestavil dosedanji bolgarski poslanik v Beogradu Kjoseivanov
ki je ob nastopu iziavil, da bo ostala bolgarska zunanja politika neizpremenjenu.
Z ABESINSKKGA BOJIŠČA
Dopisnik nekega lista se izprehaja po glavnem taborišču italijanske vojske v Abesiniji in ustavi se pred šotorom, kjer imajo poštne golobe.
»Ciljte, ali se ne bojite dn bi evropski golobi tu v AJriki ne zablodili?« vpraša pod-ofieirja.
Podoficir pogleda dopisnika, skomigne z rameni in odgovori: »Mi se sploh ne bojimo. Kar se pa tiče teh golobov, vam moram povedati, da jih križamo z afriškimi papigami, da bodo lahko vpraševali, kod drži prava pot«.
RES JE
Prvi mož (plešast: »Vi ste.tepec, gospod«.
Drugi mož: »Mislim, da je bolje biti bedast, kakor plešast, ket se to vsaj ne vidi na prvi mah«.
OPRAVIČILO
Šef v trgovini podučil j« prodajalko: S stranko se ne smete nikoli prerekati; stranka ima vselej prav.
Prodajalka: »Saj je kupec le trdil, da ste vi trgovski cigan.«
blago, medtem ko je tvorniški izdelek če« sto narejen površno in slabo.
Obrtniške organizacije iz vse države so priredile že v preteklem letu obrtniški teden, in sicer od 1. do 8 decembra Tak teden bo v istem času tudi letos. Namen obrtniškega tedna je, da se v tem času obrne vsa pozornost naše javnosti na obrtnika in da se s predavanji in zborovanji opo« zarja vsa kupujoča javnost na prednosti do« mačega obrtniškega dela pred tujimi, zla« sti tvorniškimi izdelki.
Naše občinstvo mora spoznati, da je obrtniško delo trpežno in boljše, ker je iz« delano točno po naročilu in po meri, a to« varniški izdelek je narejen šablonsko in površno Poleg tega pa je tudi naša dol« žnost. da se vsi stanovi medsebojno podpi« ramo in tako v vzajemni skupnosti ustva« rimo boljšo in lepšo bodočnost sebi in svo« jim potomcem
Politični pregled
V Evropi se suče vsa politika okoli sankcij, ki jih izvaja večina držav članic Društva narodov, proti Italiji.
Te dni bi bdi morali sankcij0 še poostriti in prepovedati uvoz petroleja, premoga, bom baža in še nekaterih predmetov.
• V poslednjem trenutku pa so te sankcije odložili in jih bodo začeli — če ne pride kaj vmes — izvajati šele po 15. decembru.
Med tem pa se vrše v Abesiniji kruti boji
Abesinci napadajo Italijane v manjših od delkih
iz skoraj nedostopnih postojank, največkrat ponoči in jih ovirajo, kjer jih morejo. Ker si poročila, ki prihajajo iz raznih strani, zelo nasprotujejo, ni mogoče ugotoviti, kaj drži in kaj ne. Resnično pa je menda, da so postali po obisku svojega vladarja Abesinci na južni fronti zelo odločni in da so potisnili Italijane zelo nazaj. Govori se celo, da so jim iztrgali na jtigu iz rok vso pokrajino, ki so jo bili Italijani od začetka vojne zasedli. Se manj se ve o bojih na severni fronti, kjer se bore med seboj le manjše čete. Italijani pošiljajo v ogenj največkrat domačine, tako da sami nimajo prav
kakor sta vedeli in znali, toda nazadnje sta se morali vendar ukloniti njeni trdni, ne« upogljivi volji. Nič več se ni smel denar razsipati na vse vetrove Gospodinjski ra« čuni so šli skozi Romanine roke, in če sta hoteli mati in hči preveč oskubsti blagajno, se je vedno oglasil njen mirni in odločni »ne!«.
Jeze seveda ni manjkalo. Romana je mo« rala pogoltniti marsikatero strupeno zabav« ljico. Toda vztrajala je neomajno pri smeri, ki jo je bila spoznala za dobro in pravo.
Lepa Beatrika je nekoč zaighala nos in rekla Romani: »Vidi se, da teče po tvojih ži« lah branjevska kri. Jaz ne bi mogla stiskati in računati tako malenkostno in skopo kakor ti«.
Na to ji je odgovorila Romana z mirnim ravnodušjem: »Res je, da nisem višnjeve krvi kakor ti, Beatrika; zato pa sem se na« učila od svojih prednikov ceniti denar, ker vem, kako težko ga je zaslužiti. Ti seveda ne veš tega — ti veš samo, kako ga je naj« laglje potrošiti«.
, »Mislim da! Jaz ga znam vsaj vkusno tro« siti«.
»Tega ne tajim. Sploh ga je pa laglje vkusno trositi nego zaslužiti«.
Gospa Sibila, ki je poslušala ta razgovor, ja zaničljivo skomignila z rameni. »Ti se ne bi nikoli naučila vkusno trositi denarja. Po« temtakem ne more biti tako lehko. Toda prosim vaio. ne govorita mi več o denarju in zaslužku. Človek res ne sliši v tej hiši niče«
sar drugega nego zgolj razgovore o računa« nju in stiskanju. Malo manjka, pa bi mu šteli grižljaje v ustih Ako bi tvoj oče videl, v kakšnem pomanjkanju naju pustiš živeti, bi se obrnil v grobu«.
To rekši si je nalila gospa Sifjila kozarep . šampanjca. Vsako jutro je pila 'pri drugem -zajtrku kozarec ali dva penecČgTa vina t»-\ prigrizovala drago pocukrano sad'je. Trdittf je, da potrebuje tega v izpodbudo svojim živcem. Ker je ležala v kleti še vfelika zaloga tega dragega vina, ji Romana doslej ni kra« tila razkošnega zajtrka. S čudnim smehlja« jem je zdaj pogledala lepo ženo, ki je leža« . la v dragocenem čipkastem negližeju na zofi.
» Želim ti, da ne bi nikoli izkusila, kaj se pravi pomanjkanje. Dokler p'a ne boš trpela hujšega pomanjkanja nego zdaj, bo spal moj oče mirno«.
S temi besedami Sc je Rumana poslovila ter se odpeljala v tovarno, kjer jc čakalo nanjo obilo dela.
Mati in hči sta gledali za njeno preprosto, a plemenito pojavo.
»Neznosna je, ta skopuh v ženski koži. Ne razumem te, mama, kako moreš trpeti takšno ravnanje s seboj«, je rekla Beatrika.
Gospa Sibila je skomignila z rameni.
»Kaj hočem, ko nimam moči! Le kaj sem mislila, da sem jo pustila tistikrat samo pri očetu... A kdo je slutil, da umre tako o nepravem času in zapusti tako bedasto oporoko. Zdaj nama ne kaže drugega nego vdati se v neizogibnost. Jeza stori človeka grdega«.
In grda gospa Sibila ni hotela postati; za nič na svetu ne!
Med. drugim se je morala vdati tudi v to, da je Romana omejila razpoložnino za nje« ne toalete. Izjavila je sicer takoj, da s takšno . beraško vsotico ne more spodobno oblačiti sebe in hčere. Dosihdob da- je trosila za ..obleko štirikrat toliko.
»Ne gre in ne-gre!« je vzklikala vsa.-iz sebe.	"	-	- •;
Toda Romana je odgovorila: »Moraš, mama! Več ti ne'morem dovoliti«.
»Nočeš, to je tistol« je viknila'gospa Si« bila ogorčeno.
»Nu dobro, .tudi nočem ne. Saj vem, da lahko prekrasno opravita s tem denarjem, tudi ako se oblačita elegantno. Razmetavati ogromne vsote za kdove kakšne posebnosti pa je nepotrebno. Jaz sama nisem potrosila za svojo obleko nikoli toliko, kakor "■ dam zdaj vama na razpolago". CloVck bi 'lehko izdal še mani in bi bil vendar prav dobro oblečen. Vsekako te prosim nujno, da ne po« trosiš niti vinarja več in tudi ne napraviš dolgov, ker bi morala sicer povedati tvojim dobaviteljem, da takšnih terjatev ne p!aču« jem«. ,.	.
S tem Odgovorom se je morala gospa Si« • bila zadovoljiti. Ko-je poročala hčeri o svo« jem uspehu- je Beatrika malone skoprnela od gneva.
»In vse to si pogoltnila kar take, mama?« je zavpila besno.
»Kaj naj storim?« je vprašala mati. »Saj
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na ptujskem sejmu so bile za kg žive teže naslednje cene: volom 2 do 3 Din, kravam 1.10 do 2 Din, bikom 2 do 2.25 Din, juncem 2 do 2.25 Din, telicam 2.50 do 3.75 Din. Konje in kobile so prodajali po kakovosti od 200 do 4500 Din, žrebeta pa od 300 do 1200 Din za glavo. Cene goveji živi* ni so spet nekoliko padle.
SVINJE. Na ptujskem sejmu so bile cene za kg žive teže naslednje: pršutarjem 4 do 5 Din, pitanim svinjam 5 do 5.75 Din, ple» menskim 4 do 4.50 Din; prascem, starim do 12 tednov, 30 do 85 Din za rilec.
Sejmi
2.	decembra: Kranj, Ormož, Martinja vas;
3.	decembra: Konjice, Planina pri Sevnici,
Sv. Tomaž pri Ormožu, Novo mesto;
4.	decembra: Kamna gorica, Mežica, Šmarje
pri Jelšah, Štrigova;
5.	decembra: Lož nri Rakeku, Trbovlje, •Vj«
dem (Dobrepolje), Murska So« bota, Sevnica ob Savi, Sv. Mi« klavž v Polju, Vuznica, Žužemberk.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (z všteto premijo 28.50%): 1 nizozemski goldinar za 29.72 do 29-86 D. 1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din; 1 angleški funt šteriing za 216-63 do 218 69 Din;
1 ameriški dolar za 43.13 do 43 99 Din; 100 francoskih frankov za 289.56 do 291 Din; 100 češkoslovaških kron za 181.78 do 183 Din;
100 italijanskih lir za 353.87 do 356.96 Din;
Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kliringu po 8.70 do 8.80 Din. Vojna škoda je bila po 356 do 357, investicijsko posojilo pa po 78 do 79 Din.
Drobne vesti
= Zadružni odplačilni načrt odobren. No« va uredba o zaščiti kmetov določa da mo«
naju ima čisto vzroka h. Brez njenega dovoljenja ne dobim iz blagajne niti beliča, in če se kje zadolžim, ni dvoma, da izvrši svo« jo grožnjo.«
»Kar studi se človeku, kako sedi ta sko« pulja na svojem denarju Ze itak je bogata, pa nima dovolj; še več si hoče nagrabiti na najine troške.«
»Da, da — to je v krvi. Zato je branjevska hči«.
In mati in hči sta poslej še očitneje kaza« li Romani, da jo gledata z zaničevanjem..
To pa nje ni motilo Ostala je trdna in je znala vzlic mladosti uveljaviti svojo voljo.
Tako sta minili po smrti llinka Severja dve leti Gospa Sibila in njena otroka so se sčasoma vdali v izpremenjene razmere, da« si le s težkim srcem.
Seveda je voz še vedno tuintam skočil s tira, in Romana je morala bistro paziti, da »e ni začelo nekdanje zapravljanje iznova. Se vedno je bilo trenja in bojev obilo, in gospa Sibila ni opustila ničesar, kar je bilo v njen.h močeh, da bi zagrenila .Romani živ« ljenje. Toda mlada gospodinja je izpolnje« vala svojo obljubo ter omogočala ljudem, ki So jo tolikanj mrzili in grdili, brezskrbno udobnost. Niti z besedo jim ni namignila, da žive ob njenem kruhu.
Vseh teh bojev se je spominjala Romana zdaj. ko je stala pred očetovo sliko Lahka doba ji ti dve leti bogme nista bili. Toda
rajo kmetijske zadružne organizacije same sestaviti načrt, po katerem bodo kmetje lačevali pri njih svoje dolgove. Zdaj je metijski minister na predlog zadružništva na novo potrdil odplačilni načrt, ki so ga slovenske zadružne zveze sestavile pomladi in je veljal do objave sedanje uredbe. Gle« de odnosov med kmeti in njihovimi zadru« gami se torej ni nič izpremenilo. Odplačilni načrt bo v najkrajšem času objavljen v »Službenem listu« in bo s to objavo spet dobil obvezno moč. Ob predložitvi načrta ministrstvu so zadružne organizacije izja« vile, da nimajo s čim kriti izgub, ki bi jih utrpele zaradi morebitnih odpisov dolgov, zato prepuščajo državi, da izpolni obljubo vlade, po kateri bo država prispevala za primerne odpise. Glede obrestne mere pa bodo zadruge popuščale, kolikor bodo naj« več mogle glede na obveze do vlagateljev.
— ^Češkoslovaška omejuje hmeljske nasa« de. Češkoslovaška je že z uredbami iz L 1934 omejile površino hmeljskih nasadov, da pre« preči nadaljnje širjenje hmeljarstva Dose« danji ukrepi so se dobro obnesli, vendar se jc -»pazilo, da so nekateri hmeljarj' navzlic prepovedi brez dovoljenja uredili nove na« sade. Na zahtevo hmeljarskih organizacij je zdaj češka deželna vlada poslala vsem okrajnim glavarstvom navodila glede stro« gega postopanja proti onim hmeljarjem, ki ne upoštevajo zakonitih omejitev Po teh navodilih morajo okrajna glavarstva kazno« vati hmeljarje z denarno kaznijo 50 do 80 češkoslovaških kron za vsako brez dovolje« nja zasajeno hmeljsko rastlino, ki je ne bi odstranili, ne glede na to, da morajo brez dovoljenja zasajene nasade odstraniti.
= Trošarina na električni tok ukinjena. Finančno ministrstvo je poslalo vsem ban« skim upravam poziv, naj opozorijo občin« ske uprave, da ne smejo pobirati trošarine na rabo električnega toka Pri sestavi novih občinskih proračunov občine sploh ne sme« jo jemati v poštev dohodke, izvirajoče iz trošarine na električni tok.
= Vinska razstava in sejem v Ormožu bosta 18. decembra z začetkom ob pol 9. Prijave vin za razstavo se sprejemajo vsak dan v pisarni Kletarskega društva v Ormožu. Prijave morajo biti vložene najkasneje do 8. decembra. V pisarni Kletarskega društva so na razpolago posebne prijavnice, ki se na
Romar,., ni bila izmed tistih plašnih natur, ki se boje težkoč in se jim dajejo užugati.
»Spavaj mirno, očka moj ljubi. Žena, ki ti je bila tako neizmerno draga, ne bo trpe* la pomanjkanja Jaz pazim nanjo in jo va« rujem. To mi je sveta zaobljuba. In zdaj je itak vse dobro.«
Tako je mislila Romana.
Nato pa je krenila naglo v svojo oblačilno sobda bi se napravila za veselico v mačehinih salonih.
Takšne veselice je morala Romana tudi zdaj še včasi dovoljevati, čeprav ni več trpe* la. da bi se zapravljalo na njih tako kakor nekdaj.
3. poglavje.
Dora je bila takoj pri rokah. Naglo je po« magala svoji gospodični v lepo belo oble« ko od mehke svile.
Še kratek, tehtajoč pogled v zrcalo. Roma« na se je kritično premerila z očmi. Ako ni stala zraven svoje lepe popolisestre, ki je zatemnjevala s svojo sijajno krasoto vse naokoli, je bila mična in ljubka prikazen. Imela je fino začrtan obraz, čudovito svežo in vendar nežno polt, krasne temnorjave ki« te, ki so bile preprosto in lično spete okrog drobne glave, in lepe temne oči, samo da je bil njih pogled zmerom nekam resnoben in otožen. Žlahtnim ustom se je poznalo, da ni« so vajena smeha. Baš zato pa je menda vplival vsak najmanjši smehljaj na tem
željo dopožljejo tudi po pošti. Zamisel, prirediti tako razetavo in sejem v Ormožu kot naravnem glavnem tržišču ormoško-ljuto-merskih vin, je naletela na zelo ugoden odmev, tako pri vinogradnikih kakor pri vinskih trgovcih in gostilničarjih.
= Odpis dolgov agrarnih interesentov. V četrtek je bilo končano posvetovanje za« stopnikov agrarnih zajednic in agrarnih in« teresentov v kmetijskem ministrstvu v Beo« gradu. Po tridnevni razpravi je bil sprejet sklep, da se olajša položaj agrarnih koloni* stov na ta način, da se jim v severnih po* krajinah, to je v dravski banovini, odpiše od dolga za prevzeto zemljo 50 odstotkov. Ostanek dolga bodo morali agrarni intere* senti odplačati v dvajsetih letih v letnih obrokih.
= Izdaja bankovcev po 500 Din. Zaradi lažjega denarnega prometa in obračunava« nja pripravlja Narodna banka izdajo novih bankovcev po 500 Din.
= Sejem za kožuhovino v Ljubljani bo 27. januarja v prostorih velesejma v Ljubljani. Lovsko - prodajna organizacija >Divja koža« ki priredi ta sejem, ima neposredne zveze s tujimi odjemalci, ki plačujejo za blago svetovne cene. Zato opozarjamo vse lovce, naj letošnji lovski plen oddajo v prodajo samo svoji prodajni organizaciji, ne pa raznim prekupčevalcem. Pri tem naj imajo na umu. da sta samo v složnosti in medsebojni podpori moč in lastni dobiček. Nujno je potrebno, da so keže dobro in pravilno posušene. Ne sušite jih na peči, ampak na zraku! Koža se mora dobro očistiti in napeti. Dobro pripravljena koža je vredna skoro še enkrat toliko kakor slabo posušena iste kakovosti. Kože pošiljajte na naslov: »Divja koža« Ljubljana — veleseiem.
= Škofjeloški obrtniki pripravljajo veliko razstavo. Združenje obrtnikov v Skofji Loki, ki ga vodi zaslužni mizarski mojster g. Ivan Lotrič, je sklenilo prirediti drugo leto
veliko razstavo za vse škofjeloško sodno območje s Selško in Poljansko dolino z Zirmi. Sestavil se je poseben odbor, ki bo vodil priprave. Razstava bo nameščena v vs^h prostorih nove škofjeloške šole, meščanske in osnovne. Na ta način bo zavzemala 20 velikih sob z risalnico, in bo torej pravcat škofjeloški velesejem. Razstava bo odprta mesec
trpkobnem obrazu tako dobrodejno in oča* rujoče. Malokomu je bilo dano videti ta na* smeh. Drugače bi bil nemara moškim nevar« nejši od sladkega, zapeljivega smehljaja, ki ga je imela Beatrika Trtnikova po svoji le* pi materi, in ki je neprestano ozarjal njen mladi obraz.
Stara Dora je bila časih deležna Romani* nega smehljaja, tako baš zdajle, ko je skrb* no. nalik ničemurni materi, popravljala njeno obleko.
»Mari ti še vedno nisem dovolj lepa, du* šica stara?« je vprašala Romana.
Dora jo je premerila s kritičnimi očmi.
»Ali ne vzamete nikakega nakita, gospo« dična Romana? Saj ste vendar podedovali po rajnki gospe materi tako krasne stvari. Biserno ogrlje bi se podalo prav lepo k tej beli obleki.«
»Nu dobro, Dora, ako misliš, da je po« treba, vzamem tudi še bisere. Potem pa moram res že iti. Deset je menda preveč.«
Ko je stopila Romana v veselične prosto« re. je opazila takoj, da vlada v njih že jako razigrano in prešerno razpoloženje. Nihče se ni posebno zmenil za njen prihod. Samo gospa Sibila se je obrnila k nji, in še to z ne baš prijaznim pogledom.
»Nu, vendar se ponižaš in prideš pozdra* vit goste? Saj bodo že kmalu odhajali. Vljudna res nisi,« je dodala poluglasno.
»Gostje so tvoji, mama, ne moji. Imela sem delo, drugače bi bila prišla že prej.«
dni in bo na njej prikazan pregled vse naj«; produkcije. V prvi vrati bodo seveda zastopani naši obrtniki, potem industrija in trgovina. Sodelovale bodo tudi obrtna nadaljevalna, meščanska, uršulmaka in mlekarska iola. Pozabljeni ne bodo škofjeloški cehi s skrinjicami in drugi spomeniki naše stare časti in slave. Ob tej pri!: ld se bo izdala posebna knjižica. Ob času razstave ae bodo na Sv. Jakoba trgu prirejale pasi jonske igre-Odbor, ki si je nadel nalogo prirediti to razstavo, je izven političnih struj in mu je edina •krt), da čim vestneje izpolni svojo nalogo.
= Jugoslovanski hmelj se Izvaža tudi v Ameriko in Japonsko. Iz Žatca poročajo, da se je letos trgovina s tujim hmeljem na ta-mošnjetn trgu znatno dvignila. Med tem ko je znašal lani v vsem letu dovoz tujega hmelja v žateška hmeljska skladišča le 10.288 starih atotov, je dosegel letos samo v oktobru in novembru že 19.368 starih sto. v. To je predvsem posledica zopetnega znatnega oživljenja trgovine z jugoslovanskim hmeljem, kajti od skupne količine dovoženega tujega hmelja je v oktobru in novembru odpadlo na jugosJovenaiej hmelj 18.464 stotov. Iz žate-ških tranzitnih skladišč sta bila v septembru in oktobru prodana naprej v tujino 4902 stara stota, Ln sicer zlasti v Zedmiene države in v Japonsko. Ker gre pri tem skoro izključno za jugoslovenski hmelj, nam gornji podatki kažefo, da se preko Žatca izvažajo znatne količine našega hmelja tudi v Zedinjene države in Japonsko. Ni dvoma, da bi bile odkupne cene za naš hmelj znatno višje, če br znali sami urediti prodajo v oddaljenejše države.
DOPISI
GORNJI GRAD (Smrtna kosa). V Beo* gradu je umrl pri svojem sinu g. inž. Pod« brežniku g. Fran Podbrežnik, bivši župan, posestnik in trgovec z lesom v Gornjem gradu. Pokojnik je ime! dolga desetletja ugledno vlogo v gornjegrajskem okraju. Povsod je bil mož na svojem mestu, Hkra« tu je izkušal povsod, kjer je mogel, poma« gati ljudstvu, ki se je zatekalo k njemu, ka« darkoli je potrebovalo pomoči ali nasveta. Bil je odločno narodnega in naprednega mišljenja, vendar pa je bil v vsem svojem delovanju strpen, zavoljo česar so ga uva*
evali in cenili tudi politični nasprotniki Ko so leta 1901 osnovali Martin Zidarn, Fran Kolenc in Rasto Pustoslemšek v gor« njegrajskem okraju napredno kmečko, stranko, se ji je tudi pokojnik pridružil in bil zvest sodelavec v stranki ves čas, dokler je obstajala. Poročen je bil s hčerko ugled« nega lesnega trgovca Kranjca. Dalje časa je bil župan. Zelo delaven je bil tudi na go» spodarskem polju. Osnoval je Splavarsko zadrugo. Pri Posojilnici v Gornjem gradu je prevzel že pred vojno mesto načelnika. Zgradil je na Dreti veliko žago, s katero je mislil mogočno dvigniti svojo lesno tr« govino. To pa se mu žal ni posrečilo, ker je skoro nato nastopila huda gospodarska stisks. Pred štirimi leti se je preselil k svo« jemu sinu inž. dr. Podbrežniku v Beograd, kjer mu - je zdaj smrt prestrigla nit življe« nja. Z njim je legel v grob eden izmed naj« delavnejših narodnih mož v gornjegrajskem okraju, ki je dolga desetletja skupno s po« kojnim nadučiteljem Franom Kocbekom stal na čelu javnega življenja v Gornjem gradu in njegovi okolici. Pridobil si je za okraj neprecenljivih zaslug, ki visoko od« tehtajo neuspehe, ki mu na žalost v zadnjih letih njegovega življenja niso ostali prihra« njeni. Vrlemu možu bodi ohranjen časten spomin, njegovi rodbini pa naše iskreno sožalje!
RADEČE (Smrtna kosa). Umrl je za kapjo g. Ignac Klopčič. splošno spoštovan mož. Štel je 65 let. Služboval ie celih 35 let pri radeškem sodišču, kjer je liil pred leti upokojen kot sodni nadofirial. Bil je zvest član naprednih organizacij in zmerom neomajen nacionalist. Svojo živl'ensko družico in sina je bil pred leti izgubil. lTRledroga pokojnika eo položili k večnemu počitku na tukajšnjem pokopališču v grobnico pol^-g žene in sina. Na zadnji poti ga ie spremljalo številno občinstvo z domačo godbo. Bodi mu ohranjen časten spomin!
Zlata mladina Stric: »Kaj te to večno lenuharjenje nič ne utruja, dečko?« Vnuk: »Seveda me.«
Stric: »Kaj pa delaš potem, kadar si že truden?« Vnuk: »Kaj? Počivam.«
Gabriel Scott:
SIVKA
Prevel Boris Rihteršič Sicer pa je bila sreča, da se je Sivka zbu« dila, kajti škaf je bil prav tedaj blizu kopne« ga. Sivka je bila zdaj že nestrpna in ni ča« kala, da bi prišel prav do brega. Rajši je na« pravila orjaško dolg skok in, hvala Bogu, posrečilo se ji je, da se je s sprednjim de« lom telesa ujela za velik kamen, toda njen zadnji del je slabo naletel: — cmoknil je v vodo, da je zapljuskalo. Do sprednjih tačie je bila v vodi; morala je praskati in se s kremplji loviti. To pa je bila težavna reč, kajti kamen je bil gladek. Naposled se je le z eno šapo pošteno oprijela in rešila še osta« li del telesa.
»Najhujše je zdaj opravljeno,« si je misli« la in se otresla vode, da se je okoli nje po« kazala mavrica. »Zdaj me zanima le še to, ali bom dobila kaj jesti.«
Po teh besedah je pokazala škafu rep in krenil po poti za nosom.
Nekaj časa je bredla skozi debelo praprot ln pebidje. Tako gosto je bilo, da je komaj videla, kam je stopila. Tedaj je iznenada začula nekakšno pihanje.
»To mora biti mačka,« si je mislila. »Le pridi! Nič se te ne bojim!«
Napravila je še en korak — ne, nikjer ni bilo videti mačke. Namestu nje je zagleda« la pred sabo nekakšen čuden kolobar, ki je ležal na ravnem kamnu in se svetil v solncu
kakor jeklo. Toda sredi iz kolobarja je štr« lela majhna podolgasta glava. Bila je na oz« kem, luskinastem vratu in se počasi zibala sem in tja. Droben, precepljen jezik ji je sikal iz ust.
«5šš,« je rekla Sivka in se napihnila. »Le glej, da se hitro stran pobereš!«
Ne, to pa kači še na misel ni prišlo. Iz« nova je zapihala in iz njenih oči se je kre« salo nekaj kakor drobne iskre. Pa tudi Sivka se ni marala umakniti. Prav nič manj trma« sta ni bila, zato sta obstali in gledali druga drugo. Vmes pa sta pihali kakor za stavo in se ščeperili, da bi druga drugo prestra« šiili. Nobena pa ni hotela začeti. Kača se je bala Sivkinih krempljev, Sivka pa kačjih zob. Ne, nobena ni hotela začeti in nobe« na ni hotela popustiti. Ležali sta tam in strmeli druga v drugo, kakor bi se hoteli med seboj s pogledi ugonobiti. In tako sta ostali pol ure, ne da bi se bili za trenutek izpustili iz oči, — še trenili nista z očmi.
Tedaj pa je bila Sivka že vsega sita.
»No. če se ti ne upaš, se bom pa jaz upa« la«, si je misl la in po bliskovo oplazila kačo s kremplji. »Tole naj bo za začetek!«
Kača je besno zamahnila z glavo, toda Siv« ka se je lahko in spretno umaknila. Potem jo je iznova treščila s šapo. To sc je zgodi« lo štirikrat po vrsti in kača je bila že tako razjarjena, da ji je kar pena kapljala iz ust. Sivka je vedela, da je ta pena stru« pena. zato si je po vsakem udarcu obri« sala šapo v travi. Napo! je sedela in nepre«
ZAPISKI
+ Klerikalno delavstvo se Je razcepilo.
»Delavska pravica«, glavno glasilo Jugoslovanske strokovne zveze priobčuje zanimiv uvodnik z naslovom »V slogi je moč!« Članek sporoča, da je bala 15. t m. v Ljubljani ustanovljena nova klerikalna delavska organizacija, ki si je dala trne Zveza združenih delavcev. Po mnenju lista so ustanovitelji nove organizacije ljudje,, ki imajo v svojih rokah Društvo združenih privatnih nameščencev in ki so dosegli, da je pri volitvah v Delavsko zbornico to društvo nastopilo na lastno pest, ločeno od Jugoslovensk-e strokovne zveze. »Po zaslugi teh ljudi«, pravi list dalje, je ob omenjenih volitvah utihnil celotni katoliški tisk v veliko škodo krščanskega delavstva, ki je ob svojem času toliko storilo in žrtvovalo prav za ta tisk in ki ni nikdar kršilo enotnosti katoliške skupnosti.« Delavska pravica« nato pripoveduje, da so pripravljalna dela za novo organizacijo vodili isti ljudje, ki se jim leta 1932- ni posrečil zahrbtni napad, s katerim so hoteli preko volje organiziranega delavstva na mah zavojevati Jugoslovensko strokovno zvezo, ker jim je bila premalo strankarsko politična. List dalje pravi, da se je borba med sindikalno in strankarsko politično miselnostjo vršila ie dolga leta, in pristavlja: »Ce bo treba, bomo zdaj povedali delavstvu zgodovino zadnjih enajst let, zakaj častna je za nas m dokazala bo, da smo molčali samo nasproti javnosti trdno verujoč, da bodo izve«tni krogi vendarle vsa i ob 12. uri spoznali skrajno škodljivost svojega razdiralnega početja.« Članek zaključuje s pozivom na krščansko socialno delavstvo, naj gre v neizprosen boj zoper razdirače in naj se še tesneje oklene Jugoelovemske strokovne zveze.
CE JE ZADNJA
A: »Ali ti smem zaigrati svojo zadnjo kompozicijo.«
B: »Smeš, če je res tvoja zadnja.«
NE VE
Ona (možu): »Kako visoko stoji tale go« ra nad morjem?«
On: »Ne vem, ker nikjer ne vidim morja.«
stano menjavala šapo. Ce je eno brisal«, je z drugo tolkla kačo. Šlo je čedalje hI« treje — seveda, njeni kremplji niso bili strupeni, zato pa so bili ostri kakor trnje in nobenega udarca niso zgrešili. V začetku je hotela kača z ugrizi odgovarjati na udarce, počasi pa je postajala vse bolj in bolj izmučena. Enkrat je celo poskušala pobegniti, toda Sivka ji je zastavila pot. Naposled se je iztegnila in negibno oble« zala.
Sivka se je oprezno približala in povo« hala njeno glavo, potem pa jo je pograbila za rep Ln jo odvlekla s seboj skozi pra« prot. Da bi le koga srečala! Videl bi. kako junaška je — toda ne, žive duše ni zgle« dala razen stare vrane, ki je škiljila za njo z vrha nekega drevesa. Ta se je morala pač čuditi, ko jo je videla ----?
»Tako moram napraviti, da pridem do ljudi.« si je rekla Sivka. »Ti mi bodo goto« vo dali jesti im piti, ko bodo videli, kaj sem storila!«
DVAJSETO POGLAVJE V sili in nevarnosti
Toda ne zsjodi se zmerom tako, kakor si mislimo. Ko je Sivka prišla do hiše, ki je stala v samoti, je videla, da ni nikogar doma. Večkrat je šla v krogu okoli po« slopja in klicala, kačo pa je ves čas vlek'a za seboj tn ponosnio vihala nos. Poskusila je, aH ne bi mogla vrat na loputnico s ša*
*	Stran 6 -
Domače novost!
*	Begunje s0 samostojna občina. Izdana je uredba o ustanovitvi občine Begunj na Gorenjskem s sedežem v Begunjah, kateri se poleg bivše občine Begunj priključi vas žapuže, ki je doslej spadala pod občino Mošnje. Druga uredba izključuje Griže in Pristavo iz občine Stične in ju priključuje občini Št. Vidu. Tretja uredba izločuje Leševico in Jeruzalem iz občine Ivanjkovcev in ju priključuje občini Sv. Miklavžu.
*	Davica in škrlatinka v Ljubljani sta se zelo razširili. Zadnje dni je naval na kužni oddelek dri. bolnišnice toliko narasel, da je že prenaitrpan. Mestni reševalni avtomobil in pa vozovi Higienskega zavoda so v zadnjih dneh na vozili iz mesta in okolice, pa tudi iz bolj oddaljenih krajev toliko malih bolnikov, da so v bolniificrci že začeli odklanjati sprejem primetrov škrlatinke in so morali zanjo rezervirati dve sobi v otroški bolnišnici. Mestni fizika.t in državna šolska poliklinika, ki predstavljala nekakšno bolniško b'agajno za šolarje in dijake, imata zadnji čas v svojem vsakdanjem pirometu največ opravka s primeri teh . dveh zavratnih otroških bolezni. Bolne aa diavico bolnišnica do nadaljnega še sprejema. Opozarjamo na zaščitno cepljenje v Higienskem zavodu.
*	Redek lovski plen. Šolski upravitelj g. Ferenčak iz Ivanjca in trgovec g. Pinter sta ustrelila vsak po enega velikega štepnega or la. O teh ptičih vemo. da so izredno plahi. Jeseni potujejo preko Pe-zije in južne Rudije v toplejše kraje in se pri tem izogibljejo gri-
*	Ž^na, ki zna dobro plesti, lahko prihrani družini obilo denarja. Kupljene, na stroj izdelane nogavice in jopice niso nikoli tako trpežne in tople, kakor tiste, ki so izdelane doma- Zato bi morala vsaka gospodinja, ki ima kaj časa, zlasti zdaj pod zimo, splesti zase, za moža in za otroke kaj toplega. Seveda pa je treba to tudi znati. Nogavice r^s ni težko plesti, pač pa druge reči. Tu je treba imeti pač svetovalca, ki gospodinji pomaga. Tak svetovalec je dobra knjiga, v kateri so popisani razni kroji in načini pletenja. Vsaka žena bo take knjige vesela in z ničemer se ji mož za praznike ne bo mogel bolj prikupiti kakor z njo. Možie, ko ugibate, kaj bi kupili svoji ženi za Miklavža in za Božič, ne pozabite tega. Založba »žena in dom«, ki je že po vsem slovenskem svetu znana po svo-je
jih priročnih knjigah za naše gospodinje, je izdala pravkar odlično knjigo take vrste z naslovom »Za pridne roke—za vsako nekaj«.
Ta knjiga prinaša na 96 straneh velike oblike s skoraj 100 preglednimi slikami vzorce raznih jopic in obleke, pa tudi drugih pletenih predmetov, ki bodo kakor nalašč za vsak dom. Pri vsakem predmetu je natanko in preprosto, da bo vsaka žena razumela, popisan način pletenja rn tudi količkia volne, ki je potrebna. Narisani so tudi kroji, ki se pri delu uporabljajo, in ki jih potem lahko vsaka žena brez truda poveča. Knjiga stane 30 dinarjev, kar je v primeru z obsegom in številčni lejih slik nenavadno poceni, naročnice »Žene in doma« pa dobe to knjigo in še štiri druge (»Kako naj se vedem«, »Nega bolnikov in prva pomoč pri nezgodah«, »Kaj moram vedeti, kadar si gradim svoj dom«) za skupno ceno 37 dinarjev. Ista založba je izdala prejšnja leta že lepo število raznih knjig o šivanju, pletenju, kuhanju, vzgoji in vsem, kar mora vedeti dobra gospodinja-Take knjige dobe naročnice »Žene in doma« po 15 dinarjev, za nenaročnice pa stane vsaka 30 dinarjev. Pišite založbi, da vam pošlje zastonj obširno knjižnico, kjer je navedena njihova vsebina. Kadar želite kakšne nasvete in kadar si želite naročiti kakšne koristne knjige, se cbrnite na upravo »Žene in doma« v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10. d.
*	Fas s 190 vojnimi žrtvami. V vasi Zube« tincu pri Knjaževcu je 200 hiš in vsa vas je dala 190 vojakov srbski armadi, a vsi so v svetovni vojni padli. Zdaj so jim postavili v vasi primeren spomenik, za katerega je dal kralj Peter II. 10.000 Din.
*	Smrtna nesreča upokojenega železni* čarja. V Zgornji Sv Kungoti se je smrtno ponesrečil 55«letni upokojeni železničar Jernej Zelenko iz Maribora, oče treh otrok. Pred nekaj dnevi je prišel Zelenko k posest« niku Jakobu Frecetu v Zg. Sv. Kungoti ter se mu ponudil za delo. Dobival je tako ma« lo pokojnino, da je moral iskati postranske« ga zaslužka. Frece ga je sprejel kot pomož« nega delavca. Zelenko je dobil prenočišče na senu, kamor je zahajal zvečer zgodaj spat, vstajal pa je že ob svitu. Ko pa je ne« davno zjutraj Frece vstal te.r prišel v hlev k živini, še ni bilo Zelenka nikjer Iskal ga in klical Ker sc mu pa ni oglasil, je po«
n« rccrsifcom
Le še mesec dni in staro leio se bo umab nilo novemu. Zato je skrajni čas, da vsak gospodar obračuna, kje ima kaj dobiti in kam mora še kaj dati. Tak gospodar mora biti tudi vsak naročnik »Domovine«. Vpra« šati se mora: »Ali ima preljuba ,Domovi: na', ko je vse leto, teden za tednom hodila v mojo hišo in me razveseljevala in učila, še kaj dobiti od mene ali se mže plačal na« ročnino?« Ni treba čakati odgovora, po« glej, ali še leži pri tebi položnica, ki je nisi izrabil. Tedaj pojdi z njo na pošto in p/a« čaj naročnino ali izroči denar pismonoši, ki ti bo dal potrdilo! Ne odlašaj več, da ne bo uprava lista, kakor je pisala, zaradi tvoje neodločnosti prisiljena, pobrati naročnino s poštnim nalogom. Zato kličemo ponovno:
Plačajte naročnino!
*	Opozorilo dolžnikom. Akcija za usta« novitev Društva dolžnikov je v toliko na« predavala, da bo prihodnji mcsec sklican ustanovni občni zbor. Zato se vabijo pri« zadeti iz vseh stanov, da prijavijo svoj pri« stop. Obenem naj se prostovoljno javijo vsi oni, ki so pripravljeni prevzeti krajevna poverjeništva za svoje okraje ali občine. Prijavijo naj se vsi, ki želijo samopomoči in vidijo v snujočem se društvu prvi ko« rak za omiljenje naših neznosnih gospodar« skih težav. Prijave naj se pošljejo na pri« pravljalni odbor Ljubljana, Škrabčeva 9.
*	Spomenik Matiji Gubcu. Hrvatsko pev« sko društvo »Zvonimir« v Zagrebu jc uved« lo akcijo za postavitev spomenika kmečke« mu voditelju in mučeniku Matiji Gubcu. Društvo je povabilo k sodelovanju druga društva. 2e ob uvedbi akcije so računali s tem. da bo spomenika izdelal naš slavni ki« par Ivan Meštrovič. Sedaj se je umetnik obrnil na vodstvo akcije s sporočilom, da bo spomenik izdelal na svo.ie stroške ter ga podaril narodu. Odbor bo trpel samo izdat« ke za bron.
po odpreti in z glavo je trkala po oknu v kleti — toda prav nič ni pomagalo.
»Ljudje menda ->£e spe.« si je mislila, »glasneje jih moram poklicati!«
Ko ie hotela to svoio namero uresničiti, jc prišel iz drvarnice pes Velik je bil Postavil sc je pred njo in se iztegnil, da ie imel gobec pri tleh. zadnii konec pa viso« ko v zraku — kar zaprasketalo je v njego« vi hrbtenici. Potem je dvignil gobcc in po« tegnil zadnji del po tleh. da ie moralo vsa« kogar zaboleti. če aa je le videl Naposled je iztegnil jezik pred se in zazehal, da mu je skoraj goltanec skočil iz vratu — — — in šele takrat je opazil Sivko
Nekaj časa ie ostal docela miren potem pa je pobesil slavo kakor bi nekaj meril Nato 'e ooča^i nr:korak<»1 hlr/p po d"0« rišču Tako vrlikega psa Sivka še svoj živ dan ni videla Po vsem telesu |e imel oklep iz nakodran^ volne — tu ne b, pomagali ne zobje r.e kremplji —. n šape je imel velike kakor nlnske kamre
»Najbolie bo. če jo čim prej odkurim.« si je mislila Sivka in izpustila kačo. »Nič ne bom dosegla, če se z njim spopademV Po teh besedah je krenila počez čez dvorišče in planila kar je mogla hitro od ondod
»Le ujemi mc. če me moreš!« je zaklica* la za psom.
Komaj je pes videl, da jo je Sivka p<>« pihala, že je v diru skočil za njo.
Sivka je slišala sopihanje za sabo — o. ježeš! pes je dirjal, da mu je pesek in prst odnašalo izpod šap In res, dohajati jo je začel Kakor veter sta se podila čez polja, mimo kamenja, skozi grmovje, čez jarke, luže in plotsVve. in vselej kadar, se je Siv« ka ozrla, rji je bil kosmatinec bliže.
Čutila je žc glasno dihanje za sibu. te« dai pa je k sreči v zadniem trenutk i opazila pred sabo brezo, in prav tedai, ko je pes odprl sobec. da h; io — šavs! — po« grabil, je zdrknila po strmem deblu nd« vzgor Potem je sedela rešena med veiami in gledala v peneči se gobcc ped sabo.
»F,čh — beee!« je zaklicala.
Toda ni bilo videti, da bi b'"la zadeva za psa že opravljena Mirno je sedel pod dre« vo. kakor bi imel časa v izobiliu. in nenre* mično strmel gor v veje, v Sivko. Vedel ie. da mu od tnd more noben!ti. Prej ali slej bo morala skočiti z drevesa, če ne bo hotela od <?ladu tvvgirvti. (""asih se ie obliznil po gobcu, kakor bi že pokušal slastno pečenko.
Ko je Sivka uvidela, da se bo obleganje zavleklo v neskončnost, si je napravila na drevesu udobno počivališče M a« lo višje v vejah se je breza namreč razdeli« la na vrhove Tam je legla mehko in to« pl,». Tačice ie lepo potegnila pod se in gle« dala sovražnika.
»Bo že bolje,« si je mislila. »Ce hoče pes čakati, bo še dolgo čakal!« '
Med tem pa se je začelo že večeriri. Solnce je stalo globoko na nebu in drozg je začel prepevati. Kmafu nato se je neda« leč od njega oglasil še eden in čez nekaj ča« sa je žvrgoJelo in prepevalo povsod. In iz« nenada je priletela še kukavica in sedla visoko v vrh breze.
»Kukuk!« je rekla, zmajala z vratom in razprostrla rep. »Kukuk! Kukuk!«
C.e stojimo pod drevesom, kjer poje ku* kavica, si lahko želimo vse mogoče in iz* polnilo se nam bo. To je že stara vera. Te* ga sicer Sivka ni vedela, toda vzlic temu si je neprestano želela, da bi šel pes stran. Vsakikrat, kadar je pogledala na tla, .ie srečala dvoje ognjenih oči. ki so besno bu« Ijile vanjo, in ogromen, peneč se gobec je zijal proti njej, kakor bi jo hotel takoj po* jesti s kožo in kostmi vred.
»Da bi izginil tja, kjeT poper rase,« si je mislila Sivka, »ali pa da bi vsaj kdo prišel in te pregnal domov, ti strašilo!«
»Kukuk,« je klicala kukavica, da je od griča kar odmevalo.
Prav tedaj pa se je iz daljave začul glas —nežno, nuhko zvonjenje —, in ni trajalo dolgo, da je Sivka zagledala veliko čredo krav. Spredaj je šla krava z zvoncem in vo* dila druge, tu in tam je odgriznila bilko ali pa z glavo prepodila brenclja, potem pa se je spet začulo mehko zvonjenje Sivka jc
mežikala in si mela oči---, ljubi Bog,
ali niso to njene prijateljice iz poletne sta« je v gozdu, tiste, ki so ji pobegnile, ko je
gledal na hlev. Našel ga je na spodnjem po« du mrtvega. Preiskava je ugotovila, da se je Zelenko ubil med spanjem. Že prej ga je Frece svaril, naj pazi, da ne pade s sena na pod. Na svarilo je Zelenko odvrnil, da je že dovolj star in ve, kaj dela. Usodnega večera se je Zelenko spet napotil v mraku na leži« šče, ki je bilo poleg odprtine, držeče na spodnji pod. Med nemirnim spanjem je naj« brže zdrknil z ležišča ter priletel z glavo na pod, ki je kake tri metre nižji. Pri udarcu si je zlomil tilnik in ostal na mestu mrtev.
*	Škalski dekan g. Rotner na zadnji poti. Ob veliki udeležbi prebivalstva in duhovščine so pokopali te dni msgr. Ivaaa Rctnerja, dekana šaleške doline in škalskega župnika. Rajnkega, ki j« štel 73 let in je vodil deka. nijo polnih 28 let, je pred dobrim letom položila v postelj sladkorna bolezen. Od takrat ni mogel več vršiti svoje službe- Med lavan. tinsko duhovščino je zavzemal odlično mesto. Bil je strog cerkveni dostojanstvenik in spoštovan mož zaradi svoje objektivnosti. Bodi mu ohranjen blag spomin!
*	Znižana cena romanu »Dva človeka«.
Za čitatelje »Domovine« je izjemno znižana cena lepemu Vossovemu romanu »Dva č.o-veka«, tako da stane moderno vezana knjiga namesto 34 le 30 in mehko vezana namesto 24 le 20 Din. Naročila sprejema iz prijaznosti uredništvo »Domovine«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Kdor se naroči na knjigo dobi položnico in ko pošlie denar, se mu knjiga takoj odpošlje. Za Miklavža in božič ie najlepši dar romari »Dvn človeka«, ki ga bereš tudi po dvakrat in trikrat z enakim užitkom.
*	Iščejo se dediči. Izseljenski komisar v Zagrebu nam sporoča: Naše poslaništvo v Buenos Airesu je razglasilo, da je 21. julija umrl za rakom Rudolf Adomek, sin' Rudol« fa in Marije, rojene Idahojkove, star 48 let, samski, delavec Pokojnik je bil naš držav« lian. O njem pa ni mogoče dobiti nobenih drugih podatkov. Naprošajo se vsi, ki bi ga poznali, da sporoče izseljenskemu komi« sarijatu v Zagrebu morebitne podrobnejše podatke.
*	Neznano kam je odšel. Prejšnji četrtek zjutraj je odšel 7 doma 68-! e t ni železfaiški upokojenec Podgoršek Martin, stanujoč v Ptuju. šel je iz Vičave proti Vurberku ter se še
ni povrnil, kar povzroča njegovi zeni velike ■skrbi. Ker ga je spomin docela zapustil, ne bo znal sam domov in najbrže tudi ne bo vedel povedati, odkod je. Kdor ga najde, naj to prijavi domu ali orožnikom.
BREZ DOMA je naslov našemu novemu romanu, ki začne izhajati v prihodnji številki.
BREZ I)OMA je pretresljiva zgodba otroka, ki ga brezvesten človek ugrabi materi, ila bi se polastil njegove dediščine. Nesrečni deček mora živeti ined sirovimi ljudmi, ki ga samo izrabljajo, med potujočimi pevci, med tatovi. Po vsem svetu se mora potikati, še v ječo ga naposled vržejo, dokler naposled ne odkrije skrivnosti svojega rodu.
BREZ DOMA je eden izmed redkih ljudskih, romanov svetovnega slovesa. Napisal ga je slavni francoski pisatclj Hektor Malot, preveden pa je v vse svetovne jezike.
DOMOVINA vam daje zmerom same izbrane povesti. Skrbi za vaše razvedrilo, vi pa je to poplačajte s tem. da ji boste pridobili vsak vsaj enega novega naročnika.
*	V zadnjem trenutku rešena iz goreče hiše- V Krembergu pri Sv. Ani v Slovenskih goricah je zajel ogenj viničarijo posestnika Ferdinanda Zvera. Priletna viničarja sta trdo spala, ko je nad njima že gorela streha. Gasilci so ju v zadnjem trenutku prebudili ter ju rešili iz plamenov. Neki gasilec je tudi rešil pločevinasto škatlo, v kateri je bilo okoli 7000 Din gotovine.
*	Smrt pod adlo bukvijo. Pri podiranju drevja se je te dni zgodila v graščinskem gozdu v Pišecah strašna nesreča, katere žrtev je postal kmečki sin Varlec Jože iz Blatnega. Podžagana bukev se ni zvrnila v smer, ki so jo pripravljali delavci, ampak se je okrenila in padla v breg tako naglo, da zraven Jožeta
stoječi trije moški niso več utegnili odskočiti
spala? Seveda so bile vse, slednjo med nji« mi je poznala. —
»Kukuk, kukuk —«
Iznenada je opazila krava vodnica psa in se v diru pognala proti njemu. Pri tem je dvignila besno rep. Druge so za trenutek obstale in oprezovale, potem pa so se po« gnale v vrsti za njo, z rogovi pri tleh in iz* buljenimi očmi — breza se je začela kar tresti. Pes je pač slišal topot, morda je kra* ve tudi zavohal — vsaj obrnil se je in ho« tel pogledati, kaj se prav za prav godi.
Potem so ga zasrbeli podplati.
Prav tedaj, ko se je hote! pognati v beg, pa je prihitela krava vodnica do njega in ga tako sunila, da ga je kar odneslo po tleh
»Av!« je zatulil na ves glas. Skril je rep med noge in .zbežal stran, kar so mu noge dale. Krave so še nekaj časa dirjale za njim in šele ko so mislile, da so ga že di>« volj daleč spodile, sa se obrnile in se- mir« no vrnile. Med tem pa je splezala Sivka z drevesa in zdaj se je brez skrbi in veseio lahko izprehajala med svojimi prijateljica* mi, žvečila travo in jim po svoje pripove* dovala o svojih dogodivščinah. Zdaj ko <o jo rešle psa, se pač ne sme več jeziti nanje.
Krave pa niso bile videti preveč vnete za pogovarjanje. Počasi so korakale daije in njihove oči so bile velike, zamišljene Tako so pustile Sivko mirno govoriti Se* le ko so prišle v gozdi so postale zgovor« nejše.
»Vesela sem, da bom kmalu doma,« je rekla ena izmed njih.
»Da, danes smo bile daleč,« je menila druga.
»Na travniku je bila trava tako i-menit« na, kaj ne?«
»Tako sem sita, da komaj hodim!«
Nobena ni izpregovorila s Sivko besedi« ce. dokler niso stale že ob ograji svoje po« letne staje. Tedaj se je obrnila krava vod* niča k njej in jo premerila od glave do nog.
»No.« je rekla, »ali si spet samo mimo grede prišla?«
ENAINDVAJSETO POGLAVJE Pri starih prijateljih
Takoj nato je nekdo tlesknil z rokami:
«No, glej, no, mislim, da sem dobila obisk.«
Ob ograji je stala dekla z vedrom v ro« ki in ruto na glavi. Zasmejala se je, da se ji jc obraz od veselja kar razlezel.
»Pozdravljena, moja mucka! To je pa res lepo. da si me spet obiskala, — misii« la sem že, da si me čisto pozabila.«
Pobrala jo je s tal in jo vzela v naročje.
»Tudi trak iz moje kite imaš še zme« raj —, ne. tako sladke mačice, kakor si ti, ni nikjer! Kje pa si bila vendar ves ta čas? Vsak dan sem gledala za tabo in mislila sem že. da te ne bo nikoli več.«
Med tem pa so postale krave že hudo ne« strpne.
in so veje padajoče bukve vse tri poškodovale. Jožeta pa je bukev pokopala pred seboj, mu zdrobila prsni koš in zlomila hrbtenico. Ko so ga tovariši potegnili izpog vej. je nesrečnež že umiral in je nekaj trenutkov nato izdihnil. Rajnki je bil marljiv mladenič.
+ Ogenj. Nedavno ponoči je začelo goreti na podstrešju gospodarskega poslopja Habja-niča Jerneja v Strasgojncih. Ogenj je najprej prebudil 8 letnega domačega sina Stanka, ki je poklical starše. S pomočjo vaščanov so kmai'u požar omejili.
*	Smrt moža, ki je popil na dan do 20- litrov vina. V Vršcu je umrl Josip Ederhairt, ki je že kakih osem d.ni zaprt v svoji hiši pil na žive in mrtve in baje popil na dan do 20 litrov vina. Pred 8 dnevi seje skregal s svojo ženo, jo nagnal iz hiše in hišo zaklenil. Sosedje so mnogokrat trkali na njegova vrata, mož pa ni nikogar sprejel. Bil-je pijan noč in dan. Oni dan so sosedje preko plota videli, da leži na dvorišču in da se ne gane.. Ko so prišli do njega, so videli, da je mrtev. V pijanosti ga je zadela kap.
*	Huda nesreča v kamnolomu. Na Oreho« vem pri Sevnici je obsežen kamnolom, ki za« posluje precej delavcev in razpošilja dnevno do 20 vagonov gramoza za vzdrževanje prog. Ker je dosti naročil, mora podjetje Lavor zaposlevati delavce tudi čez nedelje. Ne« davno nedeljo je priletel kamen na glavo 26«letnemu delavcu Martinu Vovku iz Šmar« ja pri Jelšah. Vovk je zato padel 15 me« trov globoko ter obležal z vdrto lobanjo. Ranjenca so odpeljali v brežiško bolnišnico.
*	Dva mrtva v potoku. Posestnik Miha Špiletič iz Špirič pri Fari je našel v potoku Grivačkem jarku moško truplo. Takoj je obvestil orožnike, ki so truplo izvlekli iz vo« de in v pokojnem spoznali posestnika Bau« erja iz Ograje pri Fari. Zdravnik je pri raz« telesenju ugotovil, da Bauer ni nasilno umrl. Ker je bil malo slaboumen, je bržkone v gozdu zašel in s strmega brega padel v potok V tako imenovanem Aninem potoku, ki loči naStlbini Vrhdol in Hrastje nad Pekrami, so našli mrtveca, v katerem so spoznali posest« nika Alojzija Pušeljca iz Lobnice, ki je bil zaposlen pri sekanju drv v gozdu nad Hrast« jem. Domov grede je najbrže strmoglavil v potok, kjer je nezavesten obležal in utond.
+ Pastirico je z živino odnesla voda Po nedavnem deževju so vode po rekah in po«
»Mu! Mu!« so kričale vse vprek in obra« čale glave na vse strani. Zvijale so se .n ceptale. Niso hotele več čakati, češ, dekla naj začne že vendar, molzti, saj je zato pri hiši.
»No. no, le mirno,« jih je dekla oštela. »Najprej ljudje, potem pa živina Toliko časa mi boste vendar privoščile, da po« zdravim gosta! Mislim, da tak obisk ne pri« de vsak dan, kaj?«
Pogladila je Sivko po hrbntu.
»Prav za prav bi ti morala s čim postre« či, muca. — Da, le malo potrpi, da pomol* zem, potem boš dobila mleka, koliko' ga boš le hotela.«
Nekaj časa je preteklo, preden so pri« šle vse krave na svoje prave prostore, ker so se hotele vse naenkrat zriniti v hlev. Gnetle so se pri vratih vrata pa so b'la ozka in nizka Naposled pa je le dobila vsaka svoje jasli, stopila prav k njim. gri« zla, žvečila in tolkla ob tla Ali je še zdaj ni z žehtarjem? Ne dolgo in ena je začela tuliti in kmalu so vse tulile kakor za sta« vo, da se je staja tresla in zibala Sivka ie sedela na pragu in poslušala Slednjo bese« do, ki so jo povedale, je razumela
»Danes pridem jaz prva na vrsto!« je dejala ena izmed njih
»Ne, prosim, jaz!« je rekla druga na ves glas
»Jaz nočem biti nocoj spet zadnja!« je menila tretja.
(Dalje prihodnjdč")
tokih okrog Brežic precej narasle, vendar zaenkrat ni bilo nevarnosti večjih poplav. Večja nesreča se je pa pripetila pri Sv. Le« nartu pri Brežicah. Okrog poldneva je gna« la lldetna pastirica Ivanka, uslužbena pri posestniku Ant. Vimpoljšaku, pet živinčet na pašo v Vrbje, ki jih obdajata Sava in njena stara struga. Na paši je ostala do mraka, ne da bi opazila, da je Sava začela zalivati pašnik. Ko se je deklica začela za* vedati nevarnosti, je bilo že prepozno, kaj* ti ves pašnik je bil že pod vodo Ivanka je skočila na kobilo v nadi, da se reši, vendar se ji to ni posrečilo. S kobilo vred je izgi« nila v deročih valovih. Narasla Sava je po* goltnila tudi dve kravi in telico. Industrijec g. Gabrič iz Brežic je poslal svoj motorni čoln na pomoč, vendar reševalci niso rešili drugega kakor samo žrebe.
* Konec povodnji v Logaški kotlini. Mar* tinova nedelja je bila za nekatere prebival« c vzdolž Logaščice zelo nesrečna. Nepre« stano deževje v zadnjih dneh je povzročilo, da je sicer pohleven potoček, ki v poletnem času dostikrat niti za kopanje ne zadošča, narasel v deroč hudournik. Neobičajno hi« tro naraščanje vode je imelo za posledico, da ljudje niso mogli rešiti niti najpotreb« nejše iz svojih stanovanj in gospodarskih poslopij. Zavoljo tega je škoda še večja. Mlini ob vodi so čisto razdejani. Voda je vdirala skozi vrata in okna. Ljudje pa so si komaj rešili življenje na kmečkih pečeh in podstrešjih. Govedo in svinje so povsod še ob pravem času rešili, odneslo pa je s se« boj velike množine poljskih pridelkov in drv, pripravljenih za bližajočo se zimo. Pri posestniku Kavčiču je voda prišla celo v prvo nadstropje stanovanjske zgradbe, mu zalila tvornico smrekovega olja in popol« noma uničila vodno žago. Pri Molku je do« segla voda streho hiše in se je družina po« noči le z največjo težavo rešila v podstreš« je, ker je voda s tako naglico naraščala. Veliko razdejanje je voda napravila tudi v Furlanovem mlinu in žagi ter mu odnesla velike množine lesa. V celem je prizadetih ol g dvajset posestnikov. Človeških žrtev k sreči ni bilo, pač pa sta bili dve osebi v zadnjem trenutku rešeni s splavom. Dva dni nato je začela voda naglo padati. Po* pL«rljeno ozemlje nam nudi strašno sliko. Mogočen pritisk vode je napravil v mno* gih dolinah nove požiralnike, kjer je voda dobila nov odtok v kraškem terenu; s se« bo: pa je seveda nosila zemljo z njiv ter uničila ozimino. Z vodo prepojeno zidovje v hišah se v zimskem času sploh ne bo moglo posušiti. Tako visoke vode ne pom« nijo niti najstarejši ljudje. Sicer pa so v zadnjom času poplave čedalje pogostejše in večje. Vsekakor bo neobhodno potrebno rešiti vprašanje regulacije in očiščenja po« žiralnika Jačke. Oblastva se naprošajo, naj ukrenejo potrebno za izvedbo tako nujnega dela, da se obvaruje ljudstvo pred ponov« niini nesrečami in škodo.
, Konj ga je udaril do smrti. Pri Sv. Jakobu v Slov. goricah je lSletni posestnikov sin Anton Šantl, ki se je šele nedavno vrnil iz kmetijske šole na očetov dom, gnal zvečer konje s paše v hlev. Pri tem se mu je kobila iztrgala in zdrvela nazaj na pašnik. Fant je stekel za njo ter jo skušal ujeti za uzdo. Ko pa se ji je približal od si rani, se je žival nenadno obrnila ter udarila z V30 silo s kopitom nazaj. Nesrečno naključje je hotelo, da je udarec zadel Antona v trebuh. Obležal je na mestu nezavesten. Prenesli so ga v hišo, poklicali naglo zdravnika, a je bila vsaka pomoč zaman Kmalu po usodnem udarcu je mladenič izdihnil.
oproščeni. Na zatožni klopi pred ma« lim senatom v Mariboru je sedelo pet ob« tožencev zaradi obtožbe, da so v neki go« stilni v Moškanjcih napadli finančnega pod« preglednika Janšo Albina, ko je hotel za* pleniti nežigosane igralne karte, ga zgrabili, vrgli na tla, suvali in davili ter mu odvzeli bajonet. Obtoženi so bili 60«letni gostilni* čar Aleksander Zrinski, 24«letni natakar Rudolf Zrinski, 28«letni gostilničarjev sin
Jožko Zrinski, 31*letni gostilničarjev sin Viktor Zrinski in 37*letni trgovec Peter Zelka. Senat se ni mogel prepričati o krivdi obtožencev in je vseh pet oprostil krivde in kazni.
#	Dve hudi nesreči. V Braunšvajgu se Je pripetila strašna nesreča; 30-letni posestnik Anton Medved je iz Starešincev gnal bika proti Mariboru. Kakor bi žival slutila, da j5" vede k mesarju, je bik nenadno pobesnel, podrl Medveda na tla in ga pohodil. Smrtno nevarno ranjenega Medveda so reševalci naglo prepeljali v maribosko bolnišnico, kjer pa je uiož že uro pozneje izdihnil. — Na Ruški cesti v Mariboru je prišlo do hude nesreče. 24-letni mesar Alojzij Vudler z Meljske ceste je z osebnim avtomobilom vo zil po Ruški cesti Z njim se je peljal tudi 23-letni mizarski pomočnik Alojzij Zoreč s Tržaške ceste. Zaradi nepazljivosti je šofer treščil v obcestni kamen. Udarec je bil tako silen, da je Zorca vrglo iz avtomobila in je z glavo priletel v zaščitno steklo, pri čem<r mu je odtrgalo šop las. Zoreč je oblpžal nezavesten, medtem ko je šofer dobil le lažje poškodbe Oba so prepeljali v bolnišnico.
*	Sovraštvo med sosedi. Te dni je prišlo
v	Zg. Dupleku do hudega pretepa med dve« ma sosednima družinama. Ornikovi in Janu« ševi se že dalje časa sovražijo, ker Orniko«
vi	ne pustijo sosedom pasti na svojem trav« niku. Zdaj je bila mera polna in Janu? Franc je z dvema svojima tovarišema napadel Io* žefa in Alojzijo Onvkova. ki sta bila oba lažje poškodovana. Zvečer istega dne so isti napadalci navalili na Ornikovega sina Slavka, ki je v zadnjem trenutku pobegnil v neko drvarnico, toda Januš je planil za njim, kar pa je postalo zanj usodno. Slavko je pograbil sekiro in z njo udaril Januša po ramenu in mu prizadejal hudo rano. Za« deva se bo končala pred sodiščem
♦	Sleparska vedeževalka. Nedavno s« je sestala 39 letna ciganka Marija Rojeva v neki gostilni v Limbušu z mlado tkalko, ki ji je ■na vsak način hotela prerokovati. Po dolgem nagovarjanju je mladenka le pristala. Morala je prinesti sedem stotakov, par novih čevljev in zlat prstan, kar da potrebuje ciganka pri prerokovanju. Mladenka radovedna, kaj ji bo naklonila usoda, je zahtevano res prinesla in čaranje se je pričelo. Morala je priseči, da o tem ne bo nikomur ničesar pravila, ker se -sicer vse izjalovi, nato pa je ciganka govorila neke nerazumljive besede in dejala, da bo tkalka dobila vse reči nazaj naslednjega dne, ko jI bo poveda. la srečo. Toda ciganke, denarja, čevljev in prstana ni bilo več. Nekaj dni zatem pa je prevarana mladenka v Vetrinjsiki ulici v Ma riboru nenadno zagledala sleparko. Obvestila je o tem stražnika ki je ciganko aretiral
*	Morilec Antona Arnuša aretiran. Kakor smo poročali, je bil ponoči umorjen 23»letni Anton Arnuš, sin posestnika v Belovščaku, v trenutku, ko je trkal na okno svoje iz« voljenke. Orožnikom, ki vodijo preiskavo, se je v kratkem času posrečilo izslediti mo« rilca. Je to 22«Ietni Jakob Šmigoc, sin po« sestnika iz Lubstave pri Sv. Vidu. Uklenje« nega so morilca spravili v zapore okrajnega sodišča v Ptuju. Orožniki so zaplenili tudi kuhinjski nož, s katerim je Smigoc zaklal svojo žrtev. Smigoc zločin sicer priznava, zagovarja pa se s silobranom. Njegov zago« vor pa je malo verjeten, ker je popolnoma nepoškodovan in ker je dosti močnejši od umorjenega Arnuša Antona.
, Tihotapstvo saharina. Na Kordeževi glavi je obmejni stražnik zasačil dva tihotapca, ki sta nosila v nahrbtnikih caharin. Ker se na poziv nista ustavila, je streljal, nato pa se mu je tihotapec Jožef Kranjc vdal ter izročil 5 kg saharina. Njegov tovariš je pobegnil.
, Krivoprisežniki. 28-letni krojaški pomočnik Anton Rižnar, njegova 65-letna mati Marija in 26-letna sestra Llza so se'eli na zatožni klopi pred malim senatom v Mariboru, obtoženi, da so 6. aprila lani pred sreskim sodiščem v Ptuju lažno izpovedali
v neki kazenski zadevi. Obsojeni so bili vat trije, in sicer Anton Rižnar nu osem mesecev strogega zapora in dveletno izgubo čast* nih pravic, Marija Rižnarjeva na dva ma-seca strogega zapora pogojno na dve leti, Liza Rižnarjeva pa na dva meseca strogega zapora pogojno na dve leti.
*	Prijet tihotapec. Pri Slovenski Bistrici je orožnik ustavil 24*letnega posestniškega sina Alojzija Gobca iz Spodnjega Gaberni* ka, ker se je v temi vozil na kolesu brez lu« či. Pri Gobcu so našli 2 kg saharina in 108 . omotičev igralnih kart. Gobec je izjavil, da je kupil saharin in igralne karte na Teznem pri Mariboru od nekega neznanca Kazen ne bo majhna.
*	Po ijubavni žaloigri v ječo. Te dni J« sedela na zatožni klopi pred velikim senatom v Mariboru 23-letna Zofka Lilekova iz Svečine, ker je letos v avgustu navalila na tovarišico Pakovo in jo s steklenico ranila na glavi, svojega ljubčka Jožka Cvaj-diga zabodla z nožem v trebuh, da je komaj ušel smrti, in se nazadnje vrgla s 4-letno nezakonsko hčerko Erno v Muro, kjer j« dekletce utonilo. Obtoženka sama pa se j« bila, kakor je izjavila preiskovalnemu sodniku, premislila in se rešila iz murskih valov. Iz odgovorov obtoženke je bilo videti, da je duševno zaostala, tako da je sam državni tožilec predlagal, naj bi jo opazovala oba psihiatra. Obravnava se je zaradi tega prekinila in se je po podani izjava psihiatrov nadaljevala. Sodna izvedenca in psihiatra dr Jurečko in dr. Zorjan sta izjavila, da je obtoženka duševno zaostala, da je zaradi dejanja ne more zadeti popolna odgovornost. Zaslišani Jožko Cvajdiga je izpovedal, da je bila obtoženka vedno nasilna, da ga je stalno mučila z ljubosumnostjo ia ga tudi večkrat tepla. Cvajdiga se ni mogel braniti, ker je bil šibkejši. Imela pa je Lilekova tudi njegovega brata rada Lilekova je bila obsojena na šest let in pet mesecev robi je.
*	Sleparstva »ministrskega odposlanca«. Lani je obsodil mariborski mali senat 54 letnega knjigovodjo Jaromira Risyja na leto in šest mesecev strogega zapora, ker se je izdajal pri raznih mariborskih trgovcih za »ministrskega odposlanca« ter Jih oskubel za kakih 50 000 dinarjev. Pozneja
. pa sta prijavila državnernu tožilstvu dva ljubljanska trgovca, da jima je izvabil Risjr pod to predtvezo 42000 dinarjev in sicer prvemu 40 000 Din, drugemu pa 2000 Din. Risyja, ki presedeva kazen v kaznilnici, j« mali senat obsodil zdaj še na šest mesecev strogega zapora in na izgon iz države po prestani kazni
*	1000 dinarski bankovec mu je IzginiL Egartner Ignac, posestnik v Gabarju, je pohabil v svoii hiši v Stopercah, v kateri stanuje vfeičar Brčko, denarnico, v kateri je bil bankovec za 1000 Din. Denarnico je takoj pogrešil, ko je prišel domov. Takoj je poslal ponjo svojo 12-letno hčerko, ki je denarmo® res naš'a v omari. Ker je bilo že pozno, jo ja viničar pregovoril, naj ne hodi domov, da je kdo ne napade in vzame denair. Dekle ga je ubogalo. Listnico z denarjem pa je viničar zaprl v pleteno košaro. Ko je drugo jutro dekletce prineslo lastnico domov, je oče na veliko presenečenje opazil, da bankovca ni T listnici. Viničar trdi, da je dekletu dal Ustnico z bankovcem, medtem ko dekle trdi, da nI listnice vso pot odpiralo in da ni denarja izgubilo. Zadevo raziskuje orožruštvo.
*	Pred viničarijo ga je ustrelil. Pred petčlanskim senatom v Celju se je zagovarjal 62 letni posestnik FTan Olup iz Klekov-čnika zaradi uboja. 8. oktobra v mraku ja Fran Olup pred svojo kletjo v prepiru udv ril svojo ženo s palico. V tem je prišel Josip Zgajner, ki se je vrnil z dela in imel za pasom privezano kladivo. Pozval je Olu-pa, naj pusti ženo pri miru. Olup ga je zar vrnil, nato Je odšel Žgajner k sosedom Prar hovim. Olup je šel v klet po železne vil«, stopil na prosto in zaklical Žgajnerju, naj se zdaj vrne. Zgajner se je zares vrnil ia
Olup ga je udaril z vilami čez ramo. ZgaJ-ner mu je izdrl vile iz rok im jih odnesel k Prahovim, češ da jil) bo izročil na orožniški postaji. V tem je začel Olup izzivati Zgaj-nerja. Zgajner je stopil z vilami v rokah proti Olupu. V tem pa je Olup s samokresom dvakrat ustrelil na Zgajnorja in ga je ■adel v vrat in grlo. Zgajner je po devetih minutah izdihnil. Olup je priznal dejanje, Zagovarjal pa se je s silobranom. Obsojen Je bil na dve leti robije In izgubo častnih pravic za dobo dveh let in na plačilo pov-prečnine v znesku 1000 Din.
*	Prijeti ponarejalci denarja. Beograjska policija je prišla na sled družbi ponarejal-cev, ki so nameravali na debelo ponarejati bolgarski denar in ga is naše države tihotapiti v Bolgarijo. V zvezi s tem je policija aretirala dva bolgarska izseljenca, ki že dolga leta ž/ivita v Jugoslaviji, in še tri drnge osebe. Pri njih po našli klišeje za izdelavo bankovcev po 100 in 150 lovov Uvedena je najstrožja preiskava. Kolikor Je policija doslej ugotovila, ponarejenega denarja še niso spravili v promet.
*	Uganka smrti na samotni kmetiji. V Javorju nad Dobninjem je pred leti izročil trdni posestnik France Žagar posestvo zetu Janezu Jeretu. Oba stara, France in Frančiška, sta si v notarskem pismu izgovorila precejšen užitek tn kot. Zaradi dajatev pa so kmalu nastali prepiri in pravde L 1932. je Žagar umrl. Nekaj časa je nato vladal na obsežni kmetiji mir. Stara mati Frančiška Zagarjeva jo pomagala pri poljskih delih Kljub 60 letom je bila še krepka in je delala na njivah kakor vsako dekle Nastale pa so spet nevšečnosti zaradi užitka Zagarjeva se je preselila v kočo. kier je redila nekaj perutnine in prašiča. Ilodila pa je kljub sporom še zmerom na delo k zetu. I^etos 15. julija je stara Zagarjeva ves dan žela na zetovi njivi Ko se je proti večeru vračala mimo zetove hiše. jo je čakal vnuk. 18-letni Jeretov France ter ji ponudil kozarček žganja. Zenica ga je izpila Odšla je nato proti svoji koči mimo hi^e svojeen sina iz prveea zakona, Janeza Hnbiča Tu je začela tožiti, da ji je slabo Povedala je sinu tudi, da ji je dal mladi France piti grenko pijačo Kmalu nato je izdihnila Pred velikim senatom v Ljubljani se je vršila te dni razprava proti Francetu -Teretu Ker je starejši malolelnik, ie bila javnost izključena. Obtoženec ie priznal, da je dal Zagarjevi piti kozarček žganja, toda ne 7. namenom, da bi jo zastrupil V žganje je dal dve kroglici, ki jih je bil pomlad' dobil od nekega tujca. Neznanec mu je povedal da žival od teh krosi i c takoj pogine Sodno raztelesenje je ugotovilo, da je Zagarjeva umrla na notranji zadušitvi Fant je pri zasliševanju napravil vtisk. da res ne pozna strupov V ostalem preiskava d robo vin pokojne Zagarjeve ni pokazala zastrupljenja-Fennt je sklenil po kratkem posvetovanju, da so razprava prekine do petka, ko bosta zaslišana oba izvedenca zdravnika, ki sta pokorno raztelesila.
*	Aretacija vlomilca. Kakor smo poročali, so orožniki po krvavem pretepu na Pobre-iju aretirali več pretepačev. med drugimi tudi nekega Vinka Mundo. Pri zasliševanju «c je izkazalo, da je Munda zloglasni vlo« mil<v. ki ie lotos pomladi vlomil v trgovino g. Rižnarja v Košakih in odnesel za preko 15.000 dinarjev raznega blaga.
Iz popotnikove torbe
Prleško pismo
Križevci pri Ljutomeru, novembra.
Hladnejši dnevi nam šepečejo na uho, da fino v pozni jeseni in da se naro približuje liraa. V naravi je zavladal mir, kmetje se bavijo z. domačimi deli ter pripravljajo svinje za zakol Na polju ie slišati le še kak rezek pok iz lovske puške po kakem zajcu ali fazanu.
V teh dolgočasnih dnevih se pode tudi razne novice. Nepridipiavi »o si v Logarov-
cih pri Jureševih nagrabli okrog 500 kg j pšenice, ajde, prosa in ovsa, kar so po dobrem zasledovanju naših orožnikov in posestnika samega že drugi dan vrnili.
Govorijo, da 6e bo naša občina pregru-pirala; k njej naj bi se priključile vasi, ki so zdaj pod občino Veržejem, to so Salinci, Krištanci in Grlova. Ta predlog si je osvojil tudi občinski odbor občine Križevcev.
Naši fantje so še vedno vroči, in to prav tisti, ki ne bi smeli biti. Pred kratkim so obdelali z noži posestnika Ostrca iz Križevcev, ki se je vračal z vozom domov.
Pred kratkim smo imeli v naši sredi tudi g. bana.
Samomor moža, ki mu je žena pred dvema letoma izginila
Nova vas pri Ptuju, novembra
Nedavno si je v Mariboru končal življenje 49-letni bivši posestnik Ivan Pernek iz Nove vasi pri Ptuju Njegovo in njegove nek-dau]e družine življenje je zavito v temo.
Pokojni Pernek je leta 1932. izgubil sinka edinca. dve leti starega Ivana, ki je utonil na domačem dvorišču v gnojnici. Od tistega časa je Pernek začel pretepati svojo ženo Rozo, s katero že prej ni ravnal lepo. Nekoč jo je tako pretepel, da je morala v bolnišnico. V času, ko se je žena zdravila v bolnišnici, je zgorela Pernekova domačija Pernek, ki je sum požiga padel nanj, je takrat pred orožniki pobegnil v bližni gozd in se delal blaznega- Pre vezal si je tudi v zapestju roko, da bi se videlo, kakor bi bil napaden Aretirali so ga, vendar pa so ga morali zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti.
Leta 1933. proti božiču je Pernekova žena Roza večkrat tožila nasproti sosedom, kako mož z njo slabo ravna in da jo hoče ubiti. Na sveti večer, je celo prinesla k svoji sosedi vso boljšo obleko ter ji izjavila, da bo zapustila moža in da pride po obleko. Ce pa je ne bo, potem da naj vedo, da jo je mož ubil Od tistega časa o Rozi ni bilo no benega sledu več Vsa poizvedovanja za njo eo ostala brezuspešna Mož je tedaj večkrat rekel, da je ne bo nihče več videl- Zdaj je tudi on mrtev in je tako menda za vedno odnesel to skrivnost s seboj v grob Pernek je prišel letos spomladi tudi ob posestvo, ki mu je bilo prodano na sodni dražbi;
NAŠI NA TUJEM
Iz Hamborna (Nemčija) nam pišejo: Pred tedni sta praznovala srebrno poroko g- Gašper Bervar in njegova žena ga. Neža, rojena Koprivškova iz Motnika. V Nemčiji bivata že 33 let. Zvestima bralcema »Domovine« naše čestitke!
Iz Dorstena (Nemčija) nam pišejo: Jugo-slovensko narodno delavsko društvo v Her. vest-Dorstenu je imelo 13. oktobra vinsko trgatev. Veselo je bilo vse, staro in mlado, da smo pozabili za nekoliko časa na slabe
VESELJE
je v vsej rodbini ko prinese poštar paket od tvrdke
Da pa lahko naročite po svojem oku« su, zahtevajte takoj najmodernejše vzorce svile, barhenta, delena. tiska« nin in raznih drugih modernih tkanin za ženske, dekliške in otroške obleke, katere prejmete brezplačno. Cene zo« pet zelo znižane, a izbira je velikan« skal — Veliki ilustrirani cenik brez« plačenl	a
čase, ker nas še amerom tare brezposelnost. Tudi Nemci so se udeležili prireditve v lepem številu. Zahvaljujemo se izšeljeskemu komisarju g. Samcu iz Diisseldorfa, predsed. niku Centralne zveze g. Pavlu Bolhi, pod. predsedniku g. ^oberšku in Pevskemu društvu iz Gladbecka. da so nas obiskali. Veseli smo bili vsi kupa j pozno v noč!
Iz Erkenschwicka (Nemčija) nam pišejo: Nenadno je 11. t. m umrl za srčno kapjo g. France Sever. Napotil se je obiskat so« rodnike v bližnjem Herne«Hoithausenu, pa ga je med potjo ugrabila smrt Pokojnik je štel 59 let. Doma je bil iz Podgabrja pri Stični. Preživel je v Nemčiji več ko pok» vico svojega življenja. Bil je soustanovitelj, vnet podpornik in zvest član našega Jugo« slovenskega delavskega podpornega društva. Kot zvest bitatelj »Domovine« je bil zme« rom vnet narodnjak Mož je bil zaradi od« kritega značaja povsod priljubljen. Zapušča ženo in štiri odrasle otroke Udeležba pri pogrebu je bila izredno velika. Dolga vrsta rojakov in nemških tovarišev v žalnem sprevodu je pričala o njegovi priljubljeno« sti. Rojaki iz Suderwicha, Herne«Holthau« sena in Gerthe so izkazali pokojniku zad« njo čast. Veliko število vencev je pokrilo njegov grob Predsednik našega društva g. Ivan Peterbn se je pri odprtem grobu po« slovil od pokojnika in mu položil lep dru« štveni venec na grob Bodi rajnkemu lahka tuja zemlja, hudo prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Omenjamo da je bil pokojni g Sever član pogrebne blagajne Centralne zveze jugoslovenskih narodnih delavskih društev na Nemškem, ki je takoj izplačala dostojno pogrebnino v znesku 75 mark V imenu žalujoče soproge najlepša hvala zveznemu predsedniku g. Bolhi za njegov trud.
BAN K A BARU C H
/I, Rue Aubet, Pariš (V) odpremlj denai » Jugoslavijo oajhitrcR tn po najboljšem denarnem kurzu Vrši »»t bančne po »!e najkulantneje Poštni uradi • Belgiji. FrancijL Holandiji in Luksemburpu. sprejemalo plačila na naše čekovne račune: Belgiia: it 3064 64 8ruxel-les; Francija: št 1117 04 Pariš; Holandiia it«T. 1458-66. Ned Oienst; Luk«emburg: št 5067 Lu-Kembourg — N» tabtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	M
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
Cvetačna juha. Eno veliko ali dve majhni cvetači (karfioli) drobno razrezi in -kuhaj v slanem kropu. V kožici napravi svetlo pre. žganje, in sicer deni 4 deke sirovega masla ali masti in štiri deke moke. Gotovo prežga. nje stresi k cvetači, ko je že skoro kuhana. Juha naj s prežganjem vre vsaj še četrt ure.
V lončku dobro raztopi osminko litra sladke smetane, tri rumenjake in tri deke sirovega masla. To raztepaje vlivaj v juho. ki si jo medtem odstavila od ognja, ker ne sme več vreti. To juho daš z opečenimi zemljami na mizo.
Bržola s sardelami. Bržolo razreži, potol ci, osoli in zloži v kozo. Na bržolo nalij toli. ko mleka, da je meso pokrito, kozo pokrij s pokrovko in meso duši. Ko se je ze skoro vse mleko posušilo, deni meso na topel krož. nik in pokrito postavi na toplo- Na ostalo mleko pa stresi drobno sesekljanega zelene, ga peteršilja, strok stlačenega češnja in eno dobro izprano in sesekljano sardelo. Po vsem tem potresi žlico moke in vse skupaj praži približno 10 minut, nato zalij s četrtjo litra kisle smetane. Ko sok prevre, položi noter bržolo in vse skupaj duši do mehkega. Čs se je sok med dušenjem preveč zgostil, ga še malo zalij z vodo. Zraven daš valjan, ce ta slično.
Sirove pogačice. Vmesi v testo: 15 dek moke, 10 dek sirovega masla, tri deke nari. banega bohinjskega sira, malo soli in rume. njak Dobro vmešeno testo tanko, razval.jaj izreži okrogle majhne pogačice, zloži na pe. kačo. z moko posuto, in jih zlatorumano sipe. ci. Med tem ko se pogačice pečejo, pa dobro mešaj, da narase, pet dek sirovega masla. Ko je maslo naraslo, primešaj toliko nariba. nega sira, da dobiš prav gost nadev. Ko so pogačice pečene- pomaži po eno pogačico s tem nadevom, z drugo pogačico jo pa pokrij. Ko si vse pogačice vedno po dve skupaj nadevala, jih zloži spet na pekačo in postavi še za pet minut nazaj v pečico. Daš tople na mizo-
ZANIMIVOSTI
X Hud mraz na Poljskem. V severni Poljski so v preteklem tednu zamrznile vse reke. Temperatura je padla na 17 stopenj pod ničlo.
x Smrtna nesreča pohčerjenke Kemala paše. Te dni se je smrtno ponesrečila po« hčerjenka predsednika turške republike Kc« mala paše. Med vožnjo iz Calaisu v Pariz je padla iz brzega vlaka in se ubila
^ Poljska vojska bo dobivala mleko me« sto kave in čaja Poljska vlada izdeluje za« kon; k bo določal, da bo morala vojska do« bivati mleko namesto kave in čaja Kme« tovalci pričakujejo od te uredbe .velike ko« risti. saj je znano, da je na Poljskem v po« vojnih letih pridelovanje mleka silno na« raslo, usodnega izvoza za mlečne izdelke pa ni bilo.
X Deset novih zepelino-v za Ameriko. Ze« dinjene države so naročile pri neki nemški tvrJki 10 novih zepelinskih letal. Vsako iz« med teh zračnih vozil ho lahko peljalo v eni vožnji 65 potnikov Tud; bo vsak izmed teh zrakoplovov opremljen s posebno elek« trično napravo..aa dajanje znakov ponoči. >X f7se je zapustila psu. V mestu Sv. Eli« zabeti v Zedinjenih dr-žavah je umrla neka Luiza SochMnge V oporoki je zapustila svo« iemu psu Fiflju ves denar, a možu ničesar. Oloboko užaljeni mož'je napravil potrebno, da bi sodišče razveljavilo to edinstveno oporoko.
X Velike povodnji v južni Italiii. V južni Italiji so zadnje dni divjali hudi viharji, ki so zahtevali že mnogo človeških žrtev. V Casan-zanu in okolici je stala veda več metrov visoko, Tudi iz mnogih manjših krajev v pkoMci javljajo o številnih žrtvah. V okolici Messine je močno deževje nanravilo ve-i'ko škodo. V Serri San Brunno je bilo ubitih 14 ljudi, medtem ko je bilo v Catanzaru devet smrtnih žrtev.
X Razgibano solnce. Letos v juliju so svetovne zvezdarne poročale, da so nastopile na sokicu izbljuvi in magnetični viharji. Enaka poročila so prišla tudi proti koncu avgusta. Kazalo je že, da ne gre za običajne pojave na .solnčni površini, temveč da se spet priprav-
lja ena izmed dalje časa trajajočih motenj, ki so za zgodovino solnca tako pomembne. Cesto si slede motnje v pravilnih. 27 dni tra. jajočih presledkih. Taka deba pospešenega delovanja solnčhe površiae pa lahko traja tudi več let. Da se zdaj res pričenja nova doba izredne živahnosti na solnčni površini, priča opazovanje severnoameriške mornariške zvez. darne. Od tam poročajo, da divja od konca septembra na solncu nov, izredno močan vihar, ki je nastal na. ekvatorju 22. septembra, na južni solnčni poluti pa 26 septSfribra. Ogromne protuberance, izbljuvi žareče pare, daljšei od šestine solnenega premera, se dvi. gajo nad solnčno površino, ena najdaljših neposredno nad ekvatorjem. Njeno dolžino ceni ameriška zvezdama na 230.000 km. Na severni poluti se premika skupina velikih peg v običajni smeri od vzhoda proti zapadu. Na južni poluti se je pa pojavilo naenkrat pet velikih skupin solnčnih peg. Magnetični viharji, ki so se razbesmeli obenem z narašča, jočimi pegami, so po opazovanjih Američanov največji, kar jih je bilo zadnja leta.
Program raiia Ljubljane
od 1. do 8. decembra
Nedelja, l.deeembra: 8.00; Napoved časa, poročila, objava sporeda; 8.15: telovadba (Ciril Šoukal); 8.45: ura slovanske glasbe (radijski orkester); 9.45: versko predavanje (Kazimir Zakrajšek); 10.00: prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 11.15: prenos otvoritve razstave Frana Goršeta; 11.30: Miška Micky in igračke (mladinska ura); 12.00: napoved časa, objava sporeda, obvestila; 12.15: reproduciran koncert (po željah); 15.00: kmetijska ura: Kmetijska po svetovalnica, (ing. Sadar Vinko); 15.20: po širni Jugoslaviji (radijski orkester); 16.00 gospodinjska ura: Jajce v gospodinjstvu. (Albina Travnova); 16.15: Akadem-ki pev. siki kvintet bo pel; 16.45: Narte Velikonja: Suženj (zvočna slika); 17-30: Slovenec, Srb, Hrvat (plošče); 19.30: nacional. ura; 20.00 proslava narodnega praznika — prenos iz Beograda: uvodna beseda predsednika beograjske občine Iliča; koncert pihalnega orkestra kraljeve garde pod vodstvom višjega kapelnika Pokornega; 20.40: prenos iz Zagreba: pozdravni govor predsednika zagrebške občine Erberja; Zagrebački kvartet (Miranov.Graf Arany Fabbri) bo izvajal odlomke iz jugoslovenskih kvartetov Milojeviča, Pobroniča in Škerjanca; 21.20: prenos iz Ljubljane: pozdravni govor predsednika ljubljanske občine dr. Ravniharja; Mihevc: kester), Fcerster: Venec Vodnikovih in na njega" zloženih pesmi za zbor, soli in orkes. ter Jugoslovenska himna (slovensko glasb, društvo »Ljubljana« pod vodstvom dr. Do-linarja in pomnožen radijski orkester vmes samospevi opernega tenorista g- Gostiča; 22.00 napoved ča^a, vremenska napoved, poročila, objava sporeda; 22.15: Našim izseljencem (akademija; pevske tečke bodo peli učenci narodne šole iz Most — Ljubljane); 23.00: svojci pozdravljajo izseljence-
Ponedeljek, 2. decembra: 12.00 Zima v pss. mi in glasbi (plošče); 12.45: vremenska napoved, poročila; 13.00 napoved časa, objava sporeda, obvestila; 13.15: Valček na valček (plošče); 14.00 vremensko poročilo, borzni tečaji; 18.00: zdravniška ura: O. boleznih srca, ožilja in krvnega obtoka — nadaljevanje (dr. Bogomir Magajna); 18.20: Faure: Peleas in Meiisanda (plošče); 18.40: Iz Prešernovih poezij (recitiral bo inž. arh- Bojan Stupica); 19.00 napoved ča=a, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: II. večer moderne glasbe (avstrijske); prenos iz Hu-badove dvorane; 21.30: orkester Jacka Hyl. tena bo igral (plošče);-22.00: napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda; 22.15: citraški trio »Vesna«.
Torek, 3. decembra: 11.00 šolska ura: Kaj bi morala mladina vedeti o našem obrt-
niku (dr- Josip Pretnar); 12.00: pesmi severnih Slovanov (plešče); 12.45: vremenska napoved, poročila; 13 00: napoved časa, objava sporeda, obvestila; 13.15: slovenska narodna pesem (izvajal bo pevski kvartet s spremljevanjem radijskega orkestra!; 14.00: vremensko poročilo, borzni tečaji; 18.00: Iz italijanskih oper (radijski orkester); 18.40: Vzgojni pomen cerkve (dr. Stanko Gogala); 19.00: napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: večer ruskih p€smi in arij; 22.00: napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda; 22.30: angleške plošče-
Sreda, 4. decembra: 12.00: iz zvočnih filmov (plošče); 12.45: vremen, nap. poročila; tila; 13.15: šramli igrajo (plošče); 14.00 vre. mensko poročilo, borzni t»čaji; 18.00: otroška ura: Dela iz palčic ali šib (Zdrav. Omerza); 18.20: Storžek najde mamico (zvočna slika, člani radijske dramske družine); 18.40: pogovori s poslušalci; 19.00: napoved časa, vremenska napoved poročila, objava sporeda, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos opere iz ljubljanskega gledališča, v odmoru napoved časa. vremenska napoved poročila, objava sporeda.
Četrtek, 5- decembra: 12.00: ura lahke solistične glasbe (plošče); 12.45: vremenska napoved, poročila; 13.00: napoved časa, objava sporeda, obvestila; 13.15: mojstra dunajske operete (radijski orkester); 14.00: vremensko poročilo, borzni tečaji; 18.00: Otroci, zdaj posluh, Miklavž in parkelj govorita .... 18.40: slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič); 19.00: napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20 00 prenos iz Beograda: koncert kvarteta Anita Ast z Dunaja, narodne pesmi in klavirski koncert Pevznerjeve; 22.00: napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava spo-'reda; 22.15: koncertni plesi (Radijski or. kester).
Petek: 6. decembra: 11.00: šolska ura: Na Miklavžev dan (Polonca Juvanova); 12.00: med igračkami in škrati (plošče); 12.45: vremenska napoved, poročila; 13.00: napoved časa, objava sporeda, obvestila; 13.15: otroci pojo in igrajo (plošče); 14.00: vremensko poročilo, borzni tečaji; 18.00: ženska ura: Življenje žene v našem Primor-ju (Zlata Pirnatova); 18.20: vokalni koncert slovanskih skladateljev (pela bo Anti. čeva, pri klavirju bo prof. Marjan Lipov-šek); 18.40: pravno predavanje: O zaščiti upnikov (dr Joža Voršič); 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz Zagreba: prenos simfoničnega koncerta orkestra državne glasbene akademije; 22.00: napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda; 22.15: Edvard Grieg: Peer Gynt, sinfonična pesnitev (radijski orkester).
Sobota: 7. decembra: 12.00: mozaik iz raznih plošč; 12.45: vremenska napoved, poročila; 13.00: napoved časa. objava sporeda, obvestila; 13.15: mozaik iz raznih plošč; 14.00: vremensko poročilo, borzni tečaji; 18.00: Na delopust (radijski orkester); 18.40: Pereča zunanje politična vprašanja (dr. Alojzij Kuhar); 19.00 napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava spore, da, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20.00: mariborski večer (prenos iz Maribora); 22.00: napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda; 22.15: Nocoj bodimo dobre volje (radijski jazz).
Listnica uredništva
Skorhut se zdravi z uživanjem limon, sadja in sipi oh presne hrane. Bolnica pa mora vsekakor za svet vprašati tudi zdravnika.
Mala Reka — Gomijsko. Glede radarske r^nte se Obrnite na Bratovsko skladnico. da vas pcuče, če ni vse zamujeno.
Najcenejša knjižnica
10.000 kniig
damo globoko pod Ustno ceno v svobodno izbero. Kdor knjige ljubi, iM« in kupuje, oziroma jih je kupoval v boljših časih, bo te po ccnah tnal ceniti tcrednost In vrednost te ponudbe, drugim pa to predoči tudi najpovrtncjša primerjava s sploSnlml cenami knjig. O kakovosti knjig, ki bo ■daj po najnižjih cenah na razpolago, nI treba govoriti, ker imajo svoj dober sloves razširjen po vsej domovini In preko njenih meja.
Prej so bile knjige pri vseh ugodnih ponudbah razdeljene na skupine, zdaj pa tega ni, Izbira je popolnoma svobodna, dokler traja za to fcredno akcijo določena zaloga 10.000 knjig.
Ko tej ponudbi njene požrtvovalnosti ne bo mogel nIMe odrekati, bo vsak tudi razumel, da mora biti časovno omejena in da se izredno veliki pcpustl ravnajo po fttevllu naročenih knjig.
Za nabavo najcenejše knjižnice so na razpolago naslednje knjige
1.	<lean de la Hlre: Lucifer, fantastični roman v Šestih delih. 1924. 273 str.
2.	Maurice Le Mane: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 strani.
9. Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih ln tiskanih virih. 1924. 187 strani.
4. Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau.)
Roman. 1925. 419 strani. 0. James Olivrr Corvvood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 str t. Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 strani.
7.	Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1926. 320 str.
8.	Jack London: Roman treh src. 1926. 433 strani.
». Ocvre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 strani.
10.	Kene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 strani.
11.	Zevacco: Papežinja Favsta. Roman. 1927. 194 strani.
12.	J. O. Corwood: Lov za ženo. Roman. 1927. 194 strani.
13.	E. O. Sellgcr — Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugo-slovena. 1927. 291 strani.
14.	Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman. 1927. 92 strani.
15.	Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 strani.
16.	Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 strani.
17.	Sinclair — Gluck: Zlati panter. Roman. 1928.
18.	Mlchael Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462 strani.
19.	Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 strani.
20.	Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 strani.
21.	Donald Kejnhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130 strani.
22.	Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930.
23.	Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani.	'»
24.	Mellk: Do Bitolja in Ohrida.
25.	Franc« Podlipnik: Jelarjevi čuvaji.
26.	Frank Heller: Blagajna velikega vojvode.
Do 1. Januarja 1936. so cene knjigam sledeče:
Posamezne knjige:
BroSIrane Din 10.— Vezane Din 18.—
Skupina 5 knjig t
Broširane Din 40.— Vezane Din 70.— Izbira poljubna
Skupina 10 knjig i
Broširane Din 70.— Vezane Din 130.— Izbira poljubna
Nadalje nudimo naAo pestro, poljudno znanstveno in zabavno tedensKo revijo »Življenje in svet« v zvezkih, za kompletne knjige ©d prve do Šeste po »in 20.— za knjigo, ter francoščino za samouke po Din 80.—. V navedenih cenah Je vSteta tudi ie poštnina, tako da naročniki knjig ne bodo imeli nobemh drugih izdatkov. Knjige bomo takoj odpošiljali, seveda le onim. ki bodo obenem i naročilom nakazali tudi denar.
Tudi Miklavž ln Božiček bosta otrokom letos znatno cenejši
kupovala knjige«
Za mladino so na razpolago sledeč« knjižice, ki prinesejo otrokom poln kod veselja ta radosti:
17. Prigod« porednega Boblja,
M. Sinko DebeMnko.
M. Prigod« gospoda Kosamurnika.
M. Janko in Stanko,
11. Skok, Cmok in Jokica,
82. Bratec Branko in sestrica Mic„
33.	Sambo in Joko,
34.	Oael gospoda Kozamurum*. So. Vrtlsmrček ta ilkrnoska, 86. Popktas,
37. Jelarjevi čuvaji.
Posamezna knjižica stane Din 12,—
Pri odjemu 5 knjig Din 50.—
Pri odjemu vseh 11 knjig Din 100.—
Tarzan 2 knjigi, L in IL del, stane sedaj Bamo Din 30.—.
Cenjen« naročnike knjig prosimo, da točno izpolnijo naročilnice, zlasti naj točno vpišejo Ste-"*ilke knjig, ki Jih naročijo, in jasno čitljiv naslov. Važno je, da obenem, ko nam bodo vposlali naročilnice, že tudi nakažejo po poŠti odpadajoči odnos, tako da bomo mogli knjige hitro razpošiljati. — Naročilnice je v kuverti poslati na naslov: Upravnistvo »Jutra« r LJubljani, Knafljeva ul. 5.
Upravnittvo »JUTRA«
T Ljubljani
Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo Številke knjig)
Din
Vam obenem nakažem po postni položnici, na postni ček. račun v Ljubljani. Ste v 11842.
Knjige pošljite na naslov:
Za zimske dneve najprikladnejši čevelj
tam
NOROST ! Samo Oln 49-50
ji.tW.8UU. Auker-ar* Pnvt ivic»r '^oj Dobr» HialiteU, lep k r o m 11 a o okror S plamen« ffirmcijO
Din 49*30
SL ss.ain uu «
osTodjonlmi ianJd In iterilfnic®.
(Rad um}
Din S9 59
/,«hteT»Jte cenik, ki
ram DoSIJ« »unj ln poitnln« prosto.
1
LJUBLJANA 6
Lastna protoko-lirana tovarna ur v S »tel
POZOR MIZARJI
Napredni mizar uporablja samo patentirano po. steljno tračnico (Bettschiene) «Kako». — Prihrani si delo tn ča9 Brez zadolbenja. Dobiva se v trgovinah z žeieznino: Schnelder & VerovSek, Stupica. Breznik Erjavec Zalta & Co., vsi v Ljubljani; Rok Arhar v št Vidu; Omerza v Kra. nju; D. Rakuscb v Celju ln Andraschitz, Lotz v »Maribor	193
HUBERTUS
nepremočljiv 250.— Din, otroški s kapuco 145__
Din, trench.coath, impergniran, samo 420. Din, pumparce od 48,— naprej, dobite pri PRESKERJU, Sv. Petra cesta 14.
KMEČKO DEKLE vajeno dela na polju in pri živini, sprejme v službo na malo posestvo učiteljica Jago-dič Justa v Želiinljah pri Ljubljani. Ponudbe s potrdilom domačega šolskega vodstva o splošno dobrih lastnostih.
Za smeh in kratek čas
V TRGOVINI Prodajalka: »Katero številko čevljev no« site, milostljiva?«
Gospa: »Moja mera je sicer 37, toda v čevljih št. 38 hodim tako lahko, da nosim navadno št. 39.«
V POSREDOVALNICI ZA ŽENITVE »Gospodična je lepa, ljubezniva, z govor« na, zabavna; govori pet jezikov, zna na gosli in klavir, ima krasen glas in ...« »Recite kratko, da ničesar nima____«
MALI OGLASI
ZA JESEN IN ZIMO
si lahko nabavite razno manufakt. blago po zelo nizki ceni. Isto dobite vsakovrstne pletenine lastnega proizvoda. Trg. Anton Savnig, Škof ja Loka.
Dr. Sobar Štefan, zdravnik, javlja, da je otvoril privatno ordinacijo v Črnomlju.
NAŠI MLADINI ZA MIKLAVŽA IN BO«-ŽIČ — TURKOVE KNJIGE!
Najlepše darilo za otroke in mladino sO pripovedne in poučne knjige po znatno zni« žani ceni v 5 različnih zbirkah, i. s.:
1.	zbirka: 3 knjige samo..........12 Din
2.	zbirka: 5 knjig samo...........17 Din
3.	zbirka: 7 knjig samo...........22 Din
4.	zbirka: 10 knjig samo...........29 Din
5.	zbirka: 3 obširnejše knjige samo 24 Din Izbrane povesti! — Zahtevajte seznam!
Izrabite ugodno priliko in naročite takoj! Poštnina izven Ljubljane 5 Din za zbirko.
KNJIGARNA ANT. TURK NASL., Ljubljana, Tyrševa (preje Dunajska) cesta 5.
NEDOLŽEN POGLED
Stric: »Neverjetno, kako nedolžno gleda Mihec«.
Mati: »Mihec, pojdi sem. Kaj si pa spet storil?«
DOBRA ŽENA
A: »Moja žena me razvaja. Sama mi se« zuva čevlje.«
B: »Kadar prideš zvečer domov?«
A: »Ne, kadar hočem zvečer z doma.«
VEČ GIBANJA
Jaka: »Zakaj pa ne kupuješ več cigaret pri nas ?«
Jože: »Kaj ne veš, da sem bil pri zdravniku, ki mi je naročil, da mi je potrebno več gibanja. Zdaj sem, začel sam zvijati cigarete.«
POMOTA
A: »Kakšen strašen ropot pa je bil prejle na cesti?«
B: »Avtomobil je hotel zaviti v stransko ulico«.
A: »Pa je zaradi tega tako hreščalo.«
B: »Seveda, ker ni bilo stranske ulice.«
NI MU JASNO
Sodnik: »Ne zahtevam zdaj pojasnila, za« kaj ste imeli v blagajni primanjkljaj, pač vas pa vprašam, zakaj ste blagajno zapusti« li, ko je prišlo to na dan«.
Obtoženec: »Če bi je ne bil zapustil, go* sped sodnik, bi bil primanjkljaj še večji«.
Topli praktični čevlji, za zimske dneve, z močnim gumijastim podplatom^