163
STROKOVNI ČLANEK
Toksični učinki kokaina na srčnožilni sistem in obravnava bolnikov z bolečino v prsih zaradi zlorabe kokaina
Avtorske pravice (c) 2022 Zdravniški Vestnik. To delo je licencirano pod
Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 mednarodno licenco.
Toksični učinki kokaina na srčnožilni sistem in obravnava 
bolnikov z bolečino v prsih zaradi zlorabe kokaina
Toxic cardiovascular effects of cocaine and management of patients with cocaine-
associated chest pain
Mark Jovanović,1 Miran Brvar2,3
Izvleček
V zadnjih 10 letih beležimo porast zlorabe kokaina v številnih državah zahodne in osrednje Evrope, tudi v Sloveniji. Zloraba 
kokaina je pomemben dejavnik tveganja za razvoj srčnožilnih bolezni, ki jih glede na čas izpostavljenosti kokainu razde-
limo na akutne in kronične. Ocenjuje se, da približno 40 % uporabnikov kokaina vsaj enkrat doživi angino pektoris zaradi 
zlorabe kokaina, 6 % teh bolnikov pa razvije miokardni infarkt. V klinični praksi algoritem obravnave bolnikov z akutno 
bolečino v prsih zaradi zlorabe kokaina ni poenoten, zato se zdravljenje teh bolnikov pomembno razlikuje od kontrol-
ne skupine bolnikov z akutno prsno bolečino, ki ni posledica zlorabe kokaina. Tako se pri vsakdanjem kliničnem delu 
zastavljajo številna vprašanja glede varnosti in koristi zdravljenja z zaviralci receptorjev beta pri bolnikih z akutno prsno 
bolečino zaradi zlorabe kokaina. Prepoznati zlorabo kokaina je pomembno pri tistih bolnikih s prsno bolečino, ki potrebu-
jejo dvotirno protitrombotično zdravljenje po perkutanem koronarnem posegu z vstavitvijo žilne opornice, saj je pri upo-
rabnikih kokaina zaradi nizke adherence povečano tveganje za trombozo žilne opornice. Prav tako ni popolnoma jasno, 
kateri dejavniki povečajo tveganje za možgansko krvavitev zaradi zlorabe kokaina, kar je potrebno upoštevati pred uvedbo 
protitrombotičnega zdravljenja. Vse to je sprožilo pobudo po prenovi smernic Ameriškega združenja za srce oz. izdelavi 
priporočil Evropskega združenja za kardiologijo, ki bodo standardizirale obravnavo bolnikov z akutno bolečino v prsih 
zaradi zlorabe kokaina, tudi v Sloveniji.
Abstract
Since last 10 years epidemiologic data has shown increase in cocaine abuse among several countries of Western Europe 
and Central Europe, including Slovenia. Cocaine abuse presents important, but often unrecognized risk factor for evolu-
tion of cardiovascular disease. It is estimated the proportion of patients with a history of cocaine abuse and acute chest 
pain with typical angina symptoms or myocardial infarction is 40% and 6%, respectively. Despite the lack of common 
Zdravniški VestnikSlovenia  Medical Journal
1 Klinični oddelek za kardiologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
2 Center za klinično toksikologijo in farmakologijo, Interna klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
3 Center za klinično fiziologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
Korespondenca / Correspondence: Miran Brvar, e: miran.brvar@kclj.si
Ključne besede: kokain; kardiotoksičnost; miokardni infarkt; angina pektoris; zdravljenje
Key words: cocaine; cardiotoxicity; myocardial infarction; angina pectoris; treatment
Prispelo / Received: 11. 4. 2022 | Sprejeto / Accepted: 24. 7. 2022
Citirajte kot/Cite as: Jovanović M, Brvar M. Toksični učinki kokaina na srčnožilni sistem in obravnava bolnikov z bolečino v prsih zaradi 
zlorabe kokaina. Zdrav Vestn. 2023;92(3–4):163–72. DOI: https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3352
eng slo element
sl article-lang
10.6016/ZdravVestn.3352 doi
11.4.202 date-received
24.7.2022 date-accepted
Cardiovascular system Srce in ožilje discipline
Professional article Strokovni članek article-type
Toxic cardiovascular effects of cocaine and 
management of patients with cocaine-associ-
ated chest pain
Toksični učinki kokaina na srčnožilni sistem in 
obravnava bolnikov z bolečino v prsih zaradi 
zlorabe kokaina
article-title
Toxic cardiovascular effects of cocaine and 
management of patients with cocaine-associ-
ated chest pain
Toksični učinki kokaina na srčnožilni sistem in 
obravnava bolnikov z bolečino v prsih zaradi 
zlorabe kokaina
alt-title
cocaine, cardiotoxicity, myocardial infarction, 
angina pectoris, treatment
kokain, kardiotoksičnost, miokardni infarkt, angi-
na pektoris, zdravljenje kwd-group
The authors declare that there are no conflicts 
of interest present.
Avtorji so izjavili, da ne obstajajo nobeni 
konkurenčni interesi. conflict
year volume first month last month first page last page
2023 92 3 4 163 172
name surname aff email
Miran Brvar 2,3 miran.brvar@kclj.si
name surname aff
Mark Jovanović 1
eng slo aff-id
Department of Cardiology, 
Division of Internal Medicine, 
University Medical Centre 
Ljubljana, Ljubljana, Slovenia
Klinični oddelek za kardiologijo, 
Interna klinika, Univerzitetni 
klinični center Ljubljana, 
Ljubljana, Slovenija
1
Center for Clinical Toxicology 
and Pharmacology, Division of 
Internal Medicine, University 
Medical Centre Ljubljana, 
Ljubljana, Slovenia
Center za klinično toksikologijo 
in farmakologijo, Interna klinika, 
Univerzitetni klinični center 
Ljubljana, Ljubljana, Slovenija
2
Center for Clinical Physiology, 
Faculty of Medicine, University 
of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia
Center za klinično fiziologijo, 
Medicinska fakulteta, Univerza v 
Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
3
164
SRCE IN OŽILJE
Zdrav Vestn | marec – april 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3352
1 Uvod
Kokain je naravni alkaloid in močan stimulans, ki 
se nahaja v listih južnoameriških rastlin Erythroxylum 
coca (1,2). V najčistejši obliki gre za bel prah, ki mu za 
povečanje mase in posnemanje učinkov kokaina dodajo 
različne primesi, ki jih imenujemo adulteranti. To so far-
makološko aktivne snovi z manj nevarnimi (npr. lidoka-
in) in nevarnimi (npr. levamizol) učinki na organizem, 
ki jih dobavitelji uporabljajo za redčenje čistega kokaina 
in s tem večanje svojega dobička.
Glede na izsledke Nacionalnega forenzičnega labora-
torija (NFL) iz leta 2019 in Evropskega poročila o drogah 
2021 (3,4) se je v zadnjih letih čistost kokaina povečala, 
tudi v Sloveniji. Posledica večje čistosti in sočasnega uži-
vanja kokaina z drugimi psihoaktivnimi substancami 
(npr. etanolom, sintetičnimi opioidi) je povečanje ogro-
ženosti za srčnožilne bolezni med uporabniki kokaina.
V osnovi poznamo tri kemične oblike kokaina; suro-
vi kokain (angl. freebase), hidrokloridna sol in bazični 
kokain (angl. crack). Surovi kokain se nahaja v obliki 
prahu in vsebuje nečistoče (kerozin, kisline itd.). S pre-
delavo surovega kokaina pridobivajo kokain hidroklorid 
(hidrokloridna sol), ki je vodotopen kristalast prah, za-
to ga uporabniki lahko njuhajo, zaužijejo ali raztopijo v 
vodi oz. si ga vbrizgavajo v žile. Bazični kokain (angl. 
crack) je podoben drobcem belega kamna in nastane s 
predelavo kokain hidroklorida ter je primeren predvsem 
za kajenje (2).
Učinek kokaina na srčnožilni sistem je odvisen od vi-
šine odmerka oz. pogostosti odmerjanja, načina zlorabe 
(njuhanje, kajenje, vbrizgavanje v veno itd.) in stopnje 
že razvite tolerance (občasni in redni uporabniki) (5,6).
2 Epidemiologija
Po podatkih Svetovnega poročila o drogah 2021 se 
ocenjuje (7), da je leta 2019 uporabljalo kokain približno 
agreement on management of patients with a cocaine-associated chest pain, it is important to recognize those patients 
on time due to differences in treatment between group of patients with cocaine-associated chest pain and their corre-
sponding control group. The first reason for necessary recognition is consideration of which type of stent to be inserted 
in patients with cocaine-associated chest pain who need percutaneous coronary intervention. Furthermore, the second 
reason is the lack of data to identify high risk patients for cocaine-induced intracerebral hemorrhage before administra-
tion of antiplatelet therapy due to stent insertion. Finally, the third reason is dilemma regarding safety and benefit of beta 
blocker use in patients with cocaine-associated chest pain. To conclude, the update on recommendations of American 
Heart Association on management of patients with cocaine-associated chest pain and myocardial infarction is required. 
However, next European guidelines for management of acute coronary syndrome should also include recommendations 
on treatment of patients with cocaine-associated chest pain and myocardial infarction in European countries, including 
Slovenia.
0,4 % svetovnega prebivalstva, starega 15–64 let. Najviš-
jo prevalenco zlorabe kokaina so zabeležili v Avstraliji in 
Novi Zelandiji (2,7 %), nato v Združenih državah Ame-
rike (2,1 %), zahodni in osrednji Evropi (1,4%) ter Južni 
Ameriki (1 %). Glede na podatke 2010–2019 se v zad-
njih letih incidenca zlorabe kokaina v svetu povečuje.
Iz Združenih državah Amerike prihajajo alarmantni 
podatki o naraščajočem številu smrti zaradi predozira-
nja s kokainom (8). Od leta 2010 do leta 2017 je sicer 
naraščalo število smrti zaradi predoziranja s samim ko-
kainom, temu je sledilo povečanje števila smrti zaradi 
predoziranja s hkratnim uživanjem kokaina in sintetič-
nih opioidov.
V primerjavi s svetovno prevalenco zlorabe koka-
ina, ki je v zadnjih 10 letih pokazala stabilen oz. poča-
sen trend rasti, se v državah zahodne in osrednje Evrope 
(predvsem Velika Britanija, Nizozemska in Nemčija) 
zloraba kokaina hitro povečuje (9).
2.1 Podatki Nacionalnega inštituta za javno 
zdravje in Centra za klinično toksikologijo in 
farmakologijo o zlorabi kokaina v Sloveniji
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v letu 
2018 izvedel drugo Nacionalno raziskavo o uporabi to-
baka, alkohola in drugih drog med prebivalci Slovenije 
v starosti 15–64 let (10). Po podatkih raziskave je koka-
in že kdaj v življenju uporabilo 2,6 % ljudi te starostne 
skupine, kar uvršča kokain na tretje mesto po pogostosti 
zlorabe najbolj razširjenih prepovedanih psihoaktivnih 
substanc med prebivalci Slovenije. Tudi med epidemijo 
novega koronavirusa se je kokain uvrščal na 3. mesto po 
pogostosti zlorabe najbolj razširjenih drog, takoj za al-
koholom in konopljo.
Leta 2019 je 6 občin sodelovalo v raziskavi o vsebno-
sti stimulativnih drog, tudi kokaina, v odpadnih vodah, 
165
STROKOVNI ČLANEK
Toksični učinki kokaina na srčnožilni sistem in obravnava bolnikov z bolečino v prsih zaradi zlorabe kokaina
ki jo je izvedel Inštitut Jožefa Stefana (11). Med vsemi 
zaznanimi stimulativnimi drogami v vzorcih odpadnih 
vod je bil v najvišjem deležu prisoten kokain v vseh pre-
iskovanih občinah. V primerjavi z drugimi evropskimi 
mesti se slovenski rezultati o porabi kokaina uvrščajo v 
zgornjo polovico lestvice.
Po podatkih registra zastrupitev iz Centra za klinično 
toksikologijo in farmakologijo (CKTF) (12) je bilo šte-
vilo bolnikov, ki so bili zaradi zastrupitve s kokainom 
pregledani v urgentnih ambulantah UKC Ljubljana v 
obdobju 2010–2013, podobno. Nato se je število zastru-
pitev s kokainom v Ljubljani v letu 2014 več kot podvoji-
lo in v letu 2016 preseglo število zastrupitev s heroinom. 
Tako je postal leta 2018 kokain najpogosteje zlorabljena 
prepovedana psihoaktivna substanca pri bolnikih, ki so 
jih obravnavali v urgentnih ambulantah UKC Ljublja-
na. Dinamiko števila zastrupljencev s kokainom, ki so 
se obravnavali v urgentnih ambulantah UKC Ljubljana v 
obdobju 2004–2020, prikazuje Slika 1.
V obdobju 2016–2020 je bilo v urgentnih interni-
stičnih ambulantah obravnavanih 3.364 bolnikov zaradi 
zastrupitve, od tega 266 zaradi zastrupitve s kokainom 
(8 %). 5 zastrupljencev s kokainom je utrpelo akutni 
miokardni infarkt s spremembami v EKG (2 %) in 27 
zastrupljencev je imelo angino pektoris brez povišanega 
troponina (10 %). V registru EKG ni natančno opisan 
(12). Delež zastrupljencev s kokainom brez angine pek-
toris, z angino pektoris brez povišanega troponina in z 
akutnim miokardnim infarktom v urgentnih internistič-
nih ambulantah UKC Ljubljana v obdobju 2016–2020 
prikazuje Slika 2.
3 Uporaba diagnostičnih metod za zaznavanje 
kokaina in njegovih presnovkov v tkivnih 
vzorcih
V klinični toksikologiji zaznavamo kokain in njegove 
presnovke s hitrimi presejalnimi ter tehnično zahtevni-
mi potrditvenimi diagnostičnimi metodami.
Tako se med presejalnimi metodami najpogosteje 
uporabljata semikvantitativni imunokemični test urina 
in sline z relativno visoko občutljivostjo in specifičnostjo 
(13). Kadar kokaina in njegovih presnovkov s presejal-
ni preiskavami ne zaznamo oz. zamudimo časovno ok-
no zaznave le-tega (npr. v urinu po 72 urah od zlorabe 
kokaina), se poslužujemo tehnično zahtevnih preiskav. 
Slika 1: Stolpični diagram prikazuje število zastrupljencev s kokainom, ki so se obravnavali v urgentnih ambulantah 
Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v obdobju 2004–2020 (12).
Leto
Ab
so
lu
tn
o 
št
ev
ilo
 z
as
tr
up
lje
nc
ev
 s 
ko
ka
in
om
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
0
10
20
30
40
50
60
70
166
SRCE IN OŽILJE
Zdrav Vestn | marec – april 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3352
Med temi preiskavami se najpogosteje uporablja teko-
činska kromatografija z masno spektrometrijo, s kate-
ro lahko potrdimo prisotnost kokaina in njegovih pre-
snovkov v krvi, urinu in tudi v laseh.
Kokain se v telesnih tekočinah hitro presnavlja (ne-
kaj ur), zato ga z diagnostičnimi testi redko zaznamo. 
V primerjavi s kokainom ima benzoilekgonin daljši 
razpolovni čas in večina imunokemičnih testov lahko 
zazna BE v urinu od 48 do 72 ur po enkratni izpostavi-
tvi kokainu, pri rednih uporabnikih kokaina pa tudi do 
21 dni po zadnji uporabi, ko akutnih učinkov kokaina 
na srčnožilni sistem več ne opazimo (14).
4 Glavni presnovki kokaina, njihov učinek na 
srčnožilni sistem in neugodne kombinacije 
kokaina z drugimi psihoaktivnimi 
substancami
Poznamo 3 glavne presnovke kokaina; benzoilekgo-
nin (angl. benzoylecgonine, BE), metilni ester ekgoni-
na (angl. ecgonine methyl ester, EME) in norkokain. 
BE nastane s spontano hidrolizo kokaina ter predsta-
vlja več kot polovico vseh presnovkov kokaina. Prib-
ližno 45 % kokaina v serumu se preko encimske reak-
cije, ki jo katalizirajo psevdoholinesteraze, presnovi v 
EME, medtem ko se v jetrih preko encimskega sistema 
citokrom P450 manj kot 5 % kokaina presnovi v nor-
kokain (15). Norkokain je aktivni presnovek s kokainu 
podobnimi učinki na srčnožilni in centralni živčni sis-
tem, medtem ko sta BE in EME neaktivna presnovka 
kokaina.
Poleg teh 3 glavnih presnovkov kokaina je klinično 
pomemben presnovek tudi benzoilmetilekgonin (angl. 
benzoylmethylecgonine) oz. kokaetilen, ki nastane ob 
sočasni uporabi kokaina in etanola (16). V primerjavi 
s kokainom učinkuje kokaetilen bolj toksično na srčno 
mišico, zato je ogroženost za nevarne motnje srčnega 
ritma pri sočasnem uživanju etanola in kokaina večja v 
primerjavi s samim uživanjem kokaina (17). Poleg tega 
učinkuje kokaetilen na srčnožilni sistem dlje kot koka-
in, tudi do 13 ur po uporabi (18).
K povečani umrljivosti med uživalci kokaina po-
membno prispeva tudi sočasna uporaba kokaina in 
sintetičnih opioidov, ki poveča tveganje za predozira-
nje s sintetičnimi opioidi in za razvoj opioidnega to-
ksindroma (letargija, apneja, mioza itd.) po prenehanju 
učinkovanja kokaina. Prav tako se določeni sintetični 
opioidi (npr. fentanil) namerno dodajajo čistemu ko-
kaina, kar dodatno poveča tveganje za predoziranje s 
sintetičnimi opioidi med uporabniki kokaina (19).
5 Patofiziološki mehanizmi učinkov 
kokaina na srčnožilni sistem
Kljub številnim raziskavam natančni patofiziološki 
mehanizem učinkovanja kokaina na srčnožilni sistem 
ni popolnoma jasen. V literaturi je z dokazi najbolj 
podprta hipoteza o učinku kokaina na srčnožilni sis-
tem preko dveh patofizioloških mehanizmov: nepo-
sredno z zaviranjem hitrih natrijevih in kalijev kanalov 
na membrani kardiomiocita in endotelnih celic ter po-
sredno preko aktiviranja avtonomnega simpatičnega 
živčnega sistema (6). Hemodinamski učinek kokaina 
na srčnožilni sistem je predvsem odvisen od velikosti 
odmerka; pri nizkih in srednjih odmerkih proži ko-
kain pozitivne kronotropne in inotropne učinke na 
srčno mišico (povišana srčna frekvenca oz. povečana 
krčljivost miokarda), medtem ko pri visokih odmer-
kih sproži negativne kronotropne in inotropne učinke 
(znižana srčna frekvenca oz. zmanjšana krčljivost mi-
okarda). Pregled patofizioloških mehanizmov učinkov 
kokaina na srčnožilni sistem prikazuje Slika 3.
Brez angine pektoris
Angina pektoris brez povišanega troponina
Akutni miokardni infarkt
88 %
10 %
2 %
88 %
10 %
2 %
Slika 2: Tortni diagram prikazuje delež zastrupljencev s 
kokainom brez angine pektoris, z angino pektoris brez 
povišanega troponina in z akutnim miokardnim infarktom 
med 266 zastrupljenci s kokainom v urgentnih internističnih 
ambulantah Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v 
obdobju 2016–2020 (12).
167
STROKOVNI ČLANEK
Toksični učinki kokaina na srčnožilni sistem in obravnava bolnikov z bolečino v prsih zaradi zlorabe kokaina
5.1 Neposredni učinki kokaina na srčnožilni 
sistem
Kokain preko zaviranja hitrih natrijevih kanalov na 
membrani kardiomiocita upočasni prevajanje električ-
nega impulza in razširi kompleks QRS, kar se kaže z 
negativnim inotropnim in kronotropnim učinkom na 
srčno mišico. Poleg tega kokain povzroči pojav zgodnje 
repolarizacije prekatov in podaljša dobo QT preko za-
viranja kalijevih kanalov, kar poveča tveganje za razvoj 
prekatnih tahikardij. Neposredne učinke kokaina na srč-
nožilni sistem opazimo pri visokih serumskih koncen-
tracijah kokaina (20).
5.2 Posredni učinki kokaina na srčnožilni 
sistem
Posredni učinki kokaina na srčnožilni sistem se kaže-
jo s čezmernim aktiviranjem avtonomnega simpatične-
ga živčnega sistema. Glavno patofiziološko prijemališče 
delovanja kokaina je dopaminski prenašalec na celični 
membrani presinaptičnih nevronov (21,22). Kokain se 
veže na vezavno mesto dopaminskega prenašalca in tako 
zavre ponovni privzem dopamina iz sinaptične špranje 
v citosol presinaptičnih nevronov. Vse skupaj čezmer-
no aktivira avtonomni simpatični živčni sistem, ki preko 
povečanega izločanja kateholaminov iz živčnih konči-
čev postsinaptičnih nevronov (noradrenalin) ter sredi-
ce nadledvične žleze (adrenalin) okrepi kronotropni in 
inotropni učinek na srčno mišico (preko adrenergičnih 
receptorjev beta 1), na ravni koronarnega obtoka in pe-
rifernih arteriol pa sproži vazokonstrikcijo (preko adre-
nergičnih receptorjev alfa 1) oz. vazodilatacijo (preko 
adrenergičnih receptorjev beta 2).
V akutni fazi zastrupitve prevladujejo učinki kokaina 
na adrenergične receptorje alfa 1 nad učinki na adrener-
gične receptorje beta 1 in beta 2, kar vodi k čezmerni va-
zokonstrikciji perifernih arteriol in k spazmu koronarnih 
arterij. Zaradi ishemije se sproži vnetni proces in oksi-
dativni stres, ki okvari endotelne celice v koronarnem 
Slika 3: Prikaz patofizioloških mehanizmov učinkov kokaina na srčnožilni sistem. Povzeto po Kim ST, 2019 (6).
Legenda: NO – dušikov oksid (angl. nitrous oxide, NO); ↑ – povečanje; ↓ – zmanjšanje.
Preobčutljivostna
reakcija
Toksični 
učinek 
kateholaminov
Učinek preko beta
adrenergičnih
receptorjev
Endotelin-1
NO
Učinek preko alfa
adrenergičnih
receptorjev
Zaviranje hitrih
natrijevih in
kalijevih kanalov
Poškodba
mišičnih vlaken,
nekroza
Tromboza
koronarnih 
arterij
Spazem
koronarnih 
arterij
Bradikardija,
tahikardija,
podaljšanje dobe QT
Poraba
kisika
Dostava
kisika
KOKAIN
MIOKARDITIS ISHEMIJA ARITMIJA
Srčna 
frekvenca
Kontraktilnosti
Krvni tlak
168
SRCE IN OŽILJE
Zdrav Vestn | marec – april 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3352
obtoku in perifernih žilah. Okvara endotelnih celic po-
ruši ravnovesje med endogenimi vazokonstriktorji (en-
dotelin-1) in vazodilatatorji (dušikov oksid) ter poveča 
sproščanje protrombogenih faktorjev (fibrinogen, von 
Willebrandov faktor) iz endotelnih celic, kar povzroči 
čezmerno aktiviranje trombocitov in pospešeno nastaja-
nje krvnih strdkov (23). Vse to dodatno poglablja ishe-
mijo tarčnih organov (srčna mišica, ledvica). Ishemija 
miokarda ob povečanem inotropnem in kronotropnem 
učinku kokaina na srčno mišico poruši ravnovesje med 
dostavo in porabo kisika v srčni mišici, kar je podlaga za 
razvoj akutnih in kroničnih srčnožilnih zapletov.
Poleg ishemije srčne mišice prispeva k dodatni okvari 
srčne funkcije še toksični učinek kateholaminov na kar-
diomiocite kot tudi vnetje srčne mišice v sklopu sistem-
ske preobčutljivostne reakcije zaradi aktiviranja masto-
citov in navzkrižnih protiteles proti kokainu, njegovim 
primesem (adulterantom) in antigenom na kardiomio-
citih (24). Posredne učinke kokaina na srčnožilni sistem 
opazimo tako pri nizkih kot pri visokih serumskih kon-
centracijah kokaina.
6 Srčnožilne bolezni zaradi akutne in 
kronične zlorabe kokaina
Glede na čas izpostavljenosti kokainu poznamo srč-
nožilne bolezni zaradi akutne in kronične zlorabe koka-
ina (6). Srčnožilne bolezni zaradi akutne zlorabe kokaina 
se pogosto kažejo s prehodno funkcijsko okvaro organov 
in izzvenijo s prenehanjem učinka kokaina, medtem ko 
se srčno-žilne bolezni zaradi kronične zlorabe kokaina 
kažejo z nepovratno strukturno okvaro organov.
6.1 Srčnožilne bolezni zaradi akutne zlorabe 
kokaina
Akutna hipertenzija in spazem koronarnih arterij 
pri uporabnikih kokaina sta posledica čezmernega aku-
tnega adrenergičnega odziva in pomembno povečata 
tveganje za akutne srčnožilne dogodke (npr. miokardni 
infarkt, možganska kap, disekcija aorte). Podatki kažejo, 
da je tveganje za akutni miokardni infarkt pri uporabni-
kih kokaina v prvih 24 urah od zaužitja do 24-krat višje 
v primerjavi s kontrolno skupino zdravih preiskovancev 
(25). Ocenjuje se, da je pogostost miokardnega infarkta 
med uporabniki kokaina z akutno bolečino v prsih prib-
ližno 6 % (26). V primerjavi s koronarnimi dogodki je 
pogostost ishemične možganske kapi pri uporabnikih 
kokaina nižja (27). Glede na podatke iz literature se oce-
njuje, da je tveganje za ishemično možgansko kap pri 
uporabnikih kokaina približno 6-krat višje v primerjavi 
s kontrolno skupino zdravih preiskovancev (28).
Miokarditis pri uporabnikih kokaina pogosto pote-
ka subklinično z nespecifičnimi simptomi, zato je gle-
de na podatke iz literature ocena njegove pogostosti pri 
uporabnikih kokaina nezanesljiva in najverjetneje pod-
cenjena. Izsledki kažejo, da je miokarditis pri rednih 
uporabnikih kokaina z nenadno srčno smrtjo prisoten v 
približno 20 % primerov (29).
Motnje srčnega ritma pri uporabnikih kokaina so 
posledica tako neposrednega učinka kokaina na kardi-
omiocite kot tudi ishemije srčne mišice. Prevladujejo 
nadprekatne motnje srčnega ritma (sinusna tahikardi-
ja, paroksizmalna nadprekatna tahikardija, preddvorna 
fibrilacija), ki so prehodne narave in se spontano pre-
kinejo po prenehanju učinka kokaina. V primerjavi z 
nadprekatnimi motnjami srčnega ritma so prekatne 
motnje srčnega ritma pri uporabnikih kokaina redkejše, 
vendar življenje ogrožajoče. Pogosto so posledica čez-
mernega uživanja kokaina (prekatna fibrilacija) in ishe-
mičnih sprememb v miokardu (monomorfne prekatne 
tahikardije) (30).
Vse naštete srčnožilne bolezni zaradi akutne zlorabe 
kokaina lahko pomembno okvarijo krčljivost srčne mi-
šice in vodijo k razvoju srčnega popuščanja.
6.2 Srčnožilne bolezni zaradi kronične zlorabe 
kokaina
Pospešena ateroskleroza pri uporabnikih kokaina je 
posledica okvare endotelnih celic in porušene lokalne 
hemostaze. Domneva se, da aterosklerozo pri uporab-
nikih kokaina pospešuje čezmerno aktiviranje masto-
citov (31). Kljub temu podatki kažejo, da je pogostost 
pomembne koronarne bolezni med uporabniki kokaina 
sorazmerno nizka (približno četrtina uporabnikov ko-
kaina ima pomembno koronarno bolezen in približno 
40 % uporabnikov kokaina ima mikrovaskularno dis-
funkcijo) (32).
Dilatativna kardiomiopatija je najpogostejša oblika 
kroničnega srčnega popuščanja pri rednih uporabnikih 
kokaina (33). V primerjavi z dilatativno kardiomiopatijo 
se hipertrofija levega prekata razvije pri nižjem odstotku 
rednih uporabnikov kokaina.
7 Obravnava bolečine v prsih pri uporabnikih 
kokaina
Zaradi pomanjkanja večjih randomiziranih raziskav v 
literaturi ni jasno opredeljenega algoritma za obravnavo 
bolnikov z akutno bolečino v prsih zaradi zlorabe kokaina, 
celo ne v smernicah Evropskega združenja za kardiologijo.
169
STROKOVNI ČLANEK
Toksični učinki kokaina na srčnožilni sistem in obravnava bolnikov z bolečino v prsih zaradi zlorabe kokaina
Sl
ik
a 
4:
 A
lg
or
ite
m
 o
br
av
na
ve
 b
ol
ni
ko
v s
 p
rs
no
 b
ol
eč
in
o 
za
ra
di
 zl
or
ab
e 
ko
ka
in
a 
v u
rg
en
tn
i a
m
bu
la
nt
i g
le
de
 n
a 
pr
ip
or
oč
ila
 A
CC
. P
ov
ze
to
 p
o 
An
de
rs
on
 J
L,
 2
01
3;
 A
gr
aw
al
 
PR
, 2
01
5;
 C
hi
bu
ng
u 
A,
 2
01
6 
(3
4,
44
,4
5)
.
Le
ge
nd
a:
 C
AC
P 
– 
pr
sn
a 
bo
le
či
na
 z
ar
ad
i z
lo
ra
be
 k
ok
ai
na
 (a
ng
l. 
co
ca
in
e-
as
so
ci
at
ed
 c
he
st
 p
ai
n,
 C
AC
P)
; B
DZ
 –
 b
en
zo
di
az
ep
in
i; 
BB
s 
– 
za
vi
ra
lc
i r
ec
ep
to
rje
v 
be
ta
 (a
ng
l. 
be
ta
 
bl
oc
ke
rs
, B
Bs
); 
N
M
H
 –
 n
iz
ko
m
ol
ek
ul
ar
ni
 h
ep
ar
in
; i
.v/
p.
o/
s.c
 –
 in
tra
ve
ns
ko
/p
er
or
al
no
/p
od
ko
žn
o.
An
am
ne
za
 zl
or
ab
e 
ps
ih
oa
kt
iv
ni
h 
su
bs
ta
nc
Te
le
sn
i p
re
gl
ed
, E
KG
, t
ro
po
ni
n
Zg
od
nj
e 
zd
ra
vl
je
nj
e 
z B
DZ
 (n
pr
. d
ia
ze
pa
m
 5
-1
0 
m
g 
i.v
.)
Bo
ln
ik
 s 
CA
CP
 v
 u
rg
en
tn
i a
m
bu
la
nt
i
El
ev
ac
ija
 sp
oj
ni
ce
 S
T 
≥ 
2 
m
m
 v
 E
KG
? 
N
itr
og
lic
er
in
 2
 v
pi
ha
 p
od
 je
zi
k
M
or
fij
 2
 m
g 
i.v
 o
b 
di
sp
ne
ji 
in
 p
lju
čn
em
 e
de
m
u
Ac
et
ils
al
ic
iln
a 
ki
sl
in
a 
25
0 
m
g 
p.
o/
i.v
.
Po
sk
us
 zd
ra
vl
je
nj
a 
z z
av
ira
lc
em
 k
al
ci
je
vi
h 
ka
na
lo
v 
(n
pr
. v
er
ap
am
il 
5
m
g 
i.v
.) 
po
 n
eu
sp
eš
ne
m
 zd
ra
vl
je
nj
u 
z B
DZ
 in
 n
itr
at
i
Po
sk
us
 zd
ra
vl
je
nj
a 
z n
es
el
ek
tiv
ni
m
 B
Bs
 (n
pr
. l
ab
et
al
ol
 5
 m
g 
i.v
.) 
po
ne
us
pe
šn
em
 zd
ra
vl
je
nj
u 
z B
DZ
, n
itr
at
i i
n 
za
vi
ra
lc
i k
al
ci
he
vi
h 
ka
na
lo
v
Sp
re
je
m
 v
 b
ol
ni
co
Tl
ač
na
 p
od
po
ra
Ap
lik
ac
ija
 a
ce
til
sa
lic
iln
e 
ki
sl
in
e 
25
0 
m
g
p.
o/
i.v
. i
n 
fo
nd
ap
ar
in
a 
2,
5 
m
g 
s.
c.
 o
b
po
vi
ša
ne
m
 tr
op
on
in
u 
oz
. N
M
H
 v
te
ra
pe
vt
sk
em
 o
dm
er
u 
ob
 p
rid
ru
že
ni
at
rij
sk
i f
ib
ril
ac
iji
O
b 
bo
le
či
ni
 v
 p
rs
ih
 ra
zm
is
le
k 
o
zd
ra
vl
je
nj
u 
z n
itr
at
i, 
za
vi
ra
lc
i k
al
ci
je
vi
h
ka
na
lo
v 
in
 n
es
el
ek
tiv
ni
m
i B
Bs
DA
N
E
O
dp
ra
va
 b
ol
eč
in
e 
v 
pr
si
h 
in
el
ev
ac
ij 
sp
oj
ni
ce
 S
T 
v 
EK
G?
H
em
od
in
am
sk
a 
ne
st
ab
iln
os
t?
Po
zi
tiv
en
 tr
op
on
in
?
Pe
rz
is
te
nt
na
 is
he
m
ič
na
 p
rs
na
 b
ol
eč
in
a?
DA
N
E
O
pa
zo
va
nj
e 
do
 1
2 
ur
 o
d 
na
st
op
a 
bo
le
či
ne
12
-k
an
al
ni
 E
KG
 o
b 
po
no
vi
tv
i 
pr
sn
e 
bo
le
či
ne
Sp
re
m
lja
nj
e 
tr
op
on
in
a 
na
 3
 u
re
O
dp
us
t v
 d
om
ač
o 
ok
sr
bo
 o
b
as
im
pt
om
at
sk
i k
lin
ič
ni
 sl
ik
i i
n
ne
ga
tiv
ne
m
 tr
op
on
in
u 
po
 1
2 
ur
ah
 o
pa
zo
va
nj
a 
od
 n
as
to
pa
pr
sn
e 
bo
le
či
ne
DA
N
E
Sp
re
je
m
 v
 b
ol
ni
co
Ap
lik
ac
ija
 fo
nd
ap
ar
in
a 
2,
5 
m
g
s.
c.
 o
b 
po
vi
ša
ne
m
 tr
op
on
in
u 
oz
.
N
M
H
 v
 te
ra
pe
vt
sk
em
 o
dm
er
ku
ob
 p
rid
ru
že
ni
 a
tr
ijs
ki
 fi
br
ila
ci
ji
U
rg
en
tn
a 
ko
ro
na
rn
a
an
gi
og
ra
fij
a
Po
sv
et
 s 
ka
te
tr
sk
im
la
bo
ra
to
rij
em
 g
le
de
 a
pl
ik
ac
ije
ne
fra
kc
io
ni
ra
ne
ga
 h
ep
ar
in
a
170
SRCE IN OŽILJE
Zdrav Vestn | marec – april 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3352
Legenda: NaHCO3 – natrijev hidrogenkarbonat; NTG – nitroglicerin; MgSO4 – magnezijev sulfat; NMH – nizkomolekularni 
heparin; i.v – intravensko.
Akutni srčnožilni pojav Ukrepi
Srčni zastoj Reanimacija vsaj 1 uro.8,4 % NaHCO3 100 mL v bolusu i.v, če je kompleks QRS > 120 ms pred nastopom srčnega zastoja.
Tahikardija s širokimi 
kompleksi QRS
8,4 % NaHCO3 50 mL v bolusu i.v 
(ponavljaj do ciljnega pH 7,5–7,55).
Lidokain 1 mg/kg telesne teže v bolusu i.v, nato 4 mg/min 30 min, nato 2 mg/min 2 uri in nato 1 mg/
min do 24 ur (v primeru neuspešnega zdravljenja z NaHCO3).
Tahikardija z ozkimi 
kompleksi QRS
Benzodiazepini (npr. diazepam 5–10 mg i.v).
Zaviralci kalcijevih kanalov (npr. diltiazem,verapamil) in adenozin (v primeru neuspešnega 
zdravljenja z benzodiazepini).
Podaljšanje dobe QT MgSO4 2 g i.v.
Hipertenzija
Benzodiazepini pri vznemirjenih bolnikih in sistolnem krvnem tlaku > 150 mmHg.
Intravenski nitrat (npr. NTG 1–12 mg/uro) pri bolnikih, ki se ne odzovejo na benzodiazepine.
Infuzija neselektivnega beta zaviralca (npr. labetalol 2 mg/min) ob sinusni tahikardiji s srčno 
frekvenco > 100/min, če se bolnik ne odzove na benzodiazepine in nitrate.
Tabela 1: Povzetek urgentnih ukrepov in farmakološkega zdravljenja bolnikov z akutnimi srčnožilnimi pojavi zaradi akutne 
zastrupitve s kokainom v urgentni ambulanti (46).
Pred približno 15 leti sta Ameriško združenje za srce 
(angl. American Heart Association, AHA) in Ameriški 
kolidž za kardiologijo (angl. American College of Cardi-
ology, ACC) izdala priporočila za obravnavo bolnikov z 
akutno bolečino v prsih (angl. cocaine-associated chest 
pain, CACP) in akutnim miokardnim infarktom zara-
di zlorabe kokaina (angl. cocaine-induced myocardial 
infarction, CIMI), ki temeljijo na nizki stopnji dokazov 
(34). Ocenjuje se, da znaša prevalenca bolnikov s CA-
CP približno 40 % vseh uporabnikov kokaina, med tem 
ko znaša prevalenca bolnikov s CIMI približno 6 % vseh 
bolnikov s CACP (35).
Ocena ogroženosti bolnikov s CACP za srčno-žilne 
zaplete pomeni izziv. Zaradi sinusne tahikardije in poja-
va zgodnje repolarizacije prekatov ob čezmernem adre-
nergičnem učinku kokaina na srčno mišico je specifič-
nost elevacije spojnice ST nizka. Hkrati je pri bolnikih 
s CACP pogosto pridružen spazem koronarnih arterij 
ob odsotnosti pomembne koronarne bolezni, zato ACC 
svetuje poskus zdravljenja z nitrati oz. zaviralci kalcije-
vih kanalov pred aktiviranjem katetrskega laboratorija 
(36-38). Poleg tega imajo bolniki s CIMI, ki potrebujejo 
dvotirno protitrombotično zdravljenje po perkutanem 
koronarnem posegu z vstavitvijo žilne opornice, višje 
tveganje za trombozo žilne opornice v primerjavi s kon-
trolno skupino bolnikov, saj je pri uporabnikih kokaina 
adherenca nizka (39-41). Vse to zahteva kakovostno 
multidisciplinarno obravnavo bolnikov s CACP in CI-
MI s poudarkom na uspešnem zdravljenju odvisnosti od 
kokaina in psihosocialni podpori, ki jo potrebujejo tako 
bolniki kot tudi svojci.
Avtorji novejše nizozemske raziskave (42) opozarjajo 
na napačno tolmačenje pogosto uporabljenih točkovni-
kov za oceno srčnožilne ogroženosti (angl. The Global 
Registry of Acute Coronary Events, GRACE; The throm-
bolysis in myocardial infarction, TIMI; History, ECG, 
Age, Risk Faktors en Troponin, HEART) pri bolnikih s 
CACP. Ti točkovniki namreč ne vključujejo zlorabe psi-
hoaktivnih substanc, ki predstavljajo neodvisni dejavnik 
tveganja za srčnožilne zaplete (43).
Farmakološko zdravljenje bolnikov s CACP in CIMI 
se razlikuje od zdravljenja kontrolne skupine bolnikov z 
akutnim koronarnim sindromom, ki ni posledica zlora-
be kokaina. Tako AHA svetuje zmanjšanje čezmernega 
adrenergičnega odziva v akutni fazi bolezni z uporabo 
benzodiazepinov (34). Polega tega se ne priporoča upo-
raba selektivnih zaviralcev receptorjev beta pri bolnikih 
s CIMI med akutno zastrupitvijo s kokainom zaradi 
prevlade učinkov adrenergičnih receptorjev alfa nad 
učinki adrenergičnih receptorjev beta, kar vodi k čez-
merni vazokonstrikciji in poglabljanju ishemije. Hkrati 
se ne priporoča zdravljenje z zaviralci receptorjev beta 
pri bolnikih s CIMI po odpustu iz bolnišnice zaradi vi-
sokega tveganja za ponovno zlorabo kokaina. Kljub te-
mu lahko v literaturi zasledimo podatke, ki kažejo na 
ugoden učinek predvsem neselektivnih zaviralcev re-
ceptorjev beta pri preprečevanju akutnih in kroničnih 
srčnožilnih zapletov pri bolnikih s CACP in CIMI (34). 
171
STROKOVNI ČLANEK
Toksični učinki kokaina na srčnožilni sistem in obravnava bolnikov z bolečino v prsih zaradi zlorabe kokaina
Natančnejši algoritem obravnave bolnikov s CACP v ur-
gentni ambulanti prikazuje Slika 4 (34,44,45). Ukrepe v 
urgentni ambulanti pri bolnikih s CACP, ki imajo poleg 
bolečine v prsnem košu izražene še druge akutne srčno-
žilne pojave, povzema Tabela 1 (46).
8 Zaključek
Zloraba kokaina je pomemben dejavnik tveganja za 
razvoj srčnožilnih bolezni, vendar trenutno nimamo 
jasnih priporočil Evropskega združenja za kardiologijo 
za obravnavo teh bolnikov. Pomembno je, da pri bol-
nikih z akutno prsno bolečino brez jasnih dejavnikov 
tveganja za srčnožilne bolezni posumimo tudi na zlora-
bo psihoaktivnih substanc in opravimo ustrezne diagno-
stične preiskave. Prepoznava bolnikov s CACP in CIMI 
je pomembna, saj se obravnava teh bolnikov razlikuje 
od obravnave kontrolne skupine bolnikov z bolečino v 
prsih, ki ni posledica zlorabe kokaina. Vse to je osnova 
za pobudo, da se prenovijo smernice AHA in izdelajo 
priporočila Evropskega združenja za kardiologijo, ki bo-
do standardizirala obravnavo bolnikov s CACP in CIMI 
v evropskem prostoru, tudi v Sloveniji.
Izjava o navzkrižju interesov
Avtorja nimava navzkrižja interesov.
Literatura
1. Wohler V. Fortsetzung der Untersuchungen über die Coca und das 
Cocaïn. Justus Liebigs Ann Chem. 1862;121(3):372-5. DOI: 10.1002/
jlac.18621210311
2. Brvar M. Zastrupitve s heroinom, kokainom, amfetamini, kanabisom, 
gamahidroksibutiratom indietilamidom lizergične kisline. Med Razgl. 
2009;48:49-57.
3. Klemenc S, Benčina K, Čebulj A, Kastelic M, Janežič M. Kakovost in 
čistost prepovedanih drog in nove psihoaktivne substance. Ljubljana: 
Nacionalni forenzični laboratorij; 2020 [cited 2022 Apr 8]. Available from: 
https://www.policija.si/images/stories/GPUNFL/PDF/RESPONSE/NFL-
Porocilo-2019.pdf.
4. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami. Evropsko 
pooročilo o drogah: trendi in razvoj: 2021. Luxembourg: Urad za 
publikacije Evropske unije; 2021 [cited 2022 Apr 8]. Available from: https://
www.emcdda.europa.eu/system/files/publications/13838/2021.2256_
SL_03.pdf.
5. Havakuk O, Rezkalla SH, Kloner RA. The Cardiovascular Effects of Cocaine. 
J Am Coll Cardiol. 2017;70(1):101-13. DOI: 10.1016/j.jacc.2017.05.014 
PMID: 28662796
6. Kim ST, Park T. Acute and chronic effects of cocaine on cardiovascular 
health. Int J Mol Sci. 2019;20(3):584. DOI: 10.3390/ijms20030584 PMID: 
30700023
7. United Nations. Office on Drugs and CrimeBooklet 4 - Drug market 
trends: Cocaine, Amphetamine-type stimulants. Vienna: UNODC; 2021 
[cited 2022 Apr 8]. Available from: https://www.unodc.org/unodc/en/
data-and-analysis/wdr-2021_booklet-4.html.
8. United States, Centers for Disease Control and Prevention, National 
Center for Health. StatisticsWide-ranging Online Data for Epidemiologic 
Research (CDC Wonder): Multiple cause ofdeath (detailed mortality) 
1999–2019. 2021. Washington: CDC; 2021 [cited 2022 Apr 8]. Available 
from: https://wonder.cdc.gov/wonder/help/mcd.html.
9. European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction. Wastewater 
analysis and drugs — a European multi-city study. Lisbon: EMCDDA; 
2021 [cited 2022 Apr 8]. Available from: https://www.emcdda.europa.eu/
publications/html/pods/waste-water-analysis_en.
10. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Stanje na področju prepovedanih 
drog v Sloveniji: 2020. Ljubljana: NIJZ; 2021 [cited 2022 Apr 8]. Available 
from: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/
npslo_2020_koncna.pdf.
11. Verovšek T, Krizman-Matasic I, Heath D, Heath E. Investigation of drugs 
of abuse in educational institutions using wastewater analysis. Sci Total 
Environ. 2021;799:150013. DOI: 10.1016/j.scitotenv.2021.150013 PMID: 
34602307
12. Univeritetni klinični center Ljubljana, Interna klinika, Center za klinično 
toksikologijoin farmakologijo. Register zastrupitev Republike Slovenije. 
Ljubljana: UKC; 2021.
13. Nickley J, Pesce AJ, Krock K. A sensitive assay for urinary cocaine 
metabolite benzoylecgonine shows more positiveresults and longer half-
lives than those using traditional cut-offs. Drug Test Anal. 2017;9(8):1214-
6. DOI: 10.1002/dta.2153 PMID: 28024167
14. Huestis MA, Darwin WD, Shimomura E, Lalani SA, Trinidad DV, Jenkins 
AJ, et al. Cocaine and metabolites urinary excretion after controlled 
smoked administration. J Anal Toxicol. 2007;31(8):462-8. DOI: 10.1093/
jat/31.8.462 PMID: 17988460
15. Inaba T, Stewart DJ, Kalow W. Metabolism of cocaine in man. Clin 
Pharmacol Ther. 1978;23(5):547-52. DOI: 10.1002/cpt1978235547 PMID: 
639429
16. Harris DS, Everhart ET, Mendelson J, Jones RT. The pharmacology of 
cocaethylene in humans following cocaine and ethanol administration. 
Drug Alcohol Depend. 2003;72(2):169-82. DOI: 10.1016/S0376-
8716(03)00200-X PMID: 14636972
17. Smollin CG, Hoffman RS. Cocaine. Goldfrank's Toxicologic Emergencies. 
11th ed. New York: Mc Graw Hill; 2019.
18. Herbst ED, Harris DS, Everhart ET, Mendelson J, Jacob P, Jones RT. 
Cocaethylene formation following ethanol and cocaine administration 
by different routes. Exp Clin Psychopharmacol. 2011;19(2):95-104. DOI: 
10.1037/a0022950 PMID: 21463066
19. Nolan ML, Shamasunder S, Colon-Berezin C, Kunins HV, Paone D. 
Increased Presence of Fentanyl in Cocaine-Involved Fatal Overdoses: 
implications forPrevention. J Urban Health. 2019;96(1):49-54. DOI: 
10.1007/s11524-018-00343-z PMID: 30635841
20. O’Leary ME, Hancox JC. Role of voltage-gated sodium, potassium and 
calcium channels in the development ofcocaine-associated cardiac 
arrhythmias. Br J Clin Pharmacol. 2010;69(5):427-42. DOI: 10.1111/j.1365-
2125.2010.03629.x PMID: 20573078
21. Deng J, Kim K, Zheng X, Shang L, Zhan CG, Zheng F. Cocaine hydrolase 
blocks cocaine-induced dopamine transporter trafficking to the 
plasmamembrane. Addict Biol. 2022;27(1):e13089. DOI: 10.1111/
adb.13089 PMID: 34363291
22. Georgieva E, Karamalakova Y, Miteva R, Abrashev H, Nikolova G. Oxidative 
Stress and Cocaine Intoxication as Start Points in the Pathology of 
Cocaine-InducedCardiotoxicity. Toxics. 2021;9(12):317. DOI: 10.3390/
toxics9120317 PMID: 34941752
172
SRCE IN OŽILJE
Zdrav Vestn | marec – april 2023 | Letnik 92 | https://doi.org/10.6016/ZdravVestn.3352
23. Pergolizzi JV, Magnusson P, LeQuang JA, Breve F, Varrassi G. Cocaine and 
Cardiotoxicity: A Literature Review. Cureus. 2021;13(4):e14594. PMID: 
34036012
24. Lindstedt KA, Mäyränpää MI, Kovanen PT. Mast cells in vulnerable 
atherosclerotic plaques—a view to a kill. J Cell Mol Med. 2007;11(4):739-
58. DOI: 10.1111/j.1582-4934.2007.00052.x PMID: 17760836
25. Apostolakis E, Tsigkas G, Baikoussis NG, Koniari I, Alexopoulos D. Acute 
left main coronary artery thrombosis due to cocaine use. J Cardiothorac 
Surg. 2010;5(65):65. DOI: 10.1186/1749-8090-5-65 PMID: 20723251
26. Weber JE, Chudnofsky CR, Boczar M, Boyer EW, Wilkerson MD, Hollander 
JE. Cocaine-associated chest pain: how common is myocardial 
infarction? Acad Emerg Med. 2000;7(8):873-7. DOI: 10.1111/j.1553-
2712.2000.tb02064.x PMID: 10958126
27. Eagle KA, Isselbacher EM, DeSanctis RW; International Registry for 
Aortic Dissection (IRAD) Investigators. Cocaine-related aortic dissection 
in perspective. Circulation. 2002;105(13):1529-30. DOI: 10.1161/01.
CIR.105.13.1529 PMID: 11927514
28. Cheng YC, Ryan KA, Qadwai SA, Shah J, Sparks MJ, Wozniak MA, et 
al. Cocaine Use and Risk of Ischemic Stroke in Young Adults. Stroke. 
2016;47(4):918-22. DOI: 10.1161/STROKEAHA.115.011417 PMID: 26965853
29. De Rubeis G, Catapano F, Cundari G, Ascione A, Galea N, Catalano C, et 
al. Cocaine Abuse: An Attack to the Cardiovascular System-Insights from 
CardiovascularMRI. Radiol Cardiothorac Imaging. 2019;1(2):e180031. 
DOI: 10.1148/ryct.2019180031 PMID: 33778503
30. Shih RD, Hollander JE, Burstein JL, Nelson LS, Hoffman RS, Quick 
AM. Clinical safety of lidocaine in patients with cocaine-associated 
myocardial infarction. Ann Emerg Med. 1995;26(6):702-6. DOI: 10.1016/
S0196-0644(95)70041-2 PMID: 7492040
31. Lagraauw HM, Wezel A, van der Velden D, Kuiper J, Bot I. Stress-induced 
mast cell activation contributes to atherosclerotic plaque destabilization. 
Sci Rep. 2019;9(1):2134. DOI: 10.1038/s41598-019-38679-4 PMID: 
30765859
32. Lucena J, Blanco M, Jurado C, Rico A, Salguero M, Vazquez R, et al. 
Cocaine-related sudden death: a prospective investigation in south-west 
Spain. Eur Heart J. 2010;31(3):318-29. DOI: 10.1093/eurheartj/ehp557 
PMID: 20071326
33. Arenas DJ, Beltran S, Zhou S, Goldberg LR. Cocaine, cardiomyopathy, 
and heart failure: a systematic review and meta-analysis. Sci Rep. 
2020;10(1):19795. DOI: 10.1038/s41598-020-76273-1 PMID: 33188223
34. Anderson JL, Adams CD, Antman EM, Bridges CR, Califf RM, Casey DE, 
et al. 2012 ACCF/AHA focused update incorporated into the ACCF/AHA 
2007 guidelines for themanagement of patients with unstable angina/
non-ST-elevation myocardial infarction:a report of the American College 
of Cardiology Foundation/American Heart AssociationTask Force on 
Practice Guidelines. J Am Coll Cardiol. 2013;61(23):e179-347. DOI: 
10.1016/j.jacc.2013.01.014 PMID: 23639841
35. Agrawal PR, Scarabelli TM, Saravolatz L, Kini A, Jalota A, Chen-Scarabelli 
C, et al. Current strategies in the evaluation and management of cocaine-
induced chest pain. Cardiol Rev. 2015;23(6):303-11. DOI: 10.1097/
CRD.0000000000000050 PMID: 25580707
36. Weber JE, Shofer FS, Larkin GL, Kalaria AS, Hollander JE. Validation of a 
brief observation period for patients with cocaine-associated chestpain. 
N Engl J Med. 2003;348(6):510-7. DOI: 10.1056/NEJMoa022206 PMID: 
12571258
37. Hollander JE, Hoffman RS, Burstein JL, Shih RD, Thode HC; Cocaine-
Associated Myocardial Infarction Study Group. Cocaine-associated 
myocardial infarction. Mortality and complications. Arch Intern Med. 
1995;155(10):1081-6. DOI: 10.1001/archinte.1995.00430100117013 PMID: 
7748052
38. Chase M, Brown AM, Robey JL, Zogby KE, Shofer FS, Chmielewski L, et al. 
Application of the TIMI risk score in ED patients with cocaine-associated 
chest pain. Am J Emerg Med. 2007;25(9):1015-8. DOI: 10.1016/j.
ajem.2007.03.004 PMID: 18022495
39. McKee SA, Applegate RJ, Hoyle JR, Sacrinty MT, Kutcher MA, Sane DC. 
Cocaine use is associated with an increased risk of stent thrombosis after 
percutaneouscoronary intervention. Am Heart J. 2007;154(1):159-64. 
DOI: 10.1016/j.ahj.2007.04.004 PMID: 17584570
40. Valgimigli M, Bueno H, Byrne RA, Collet JP, Costa F, Jeppsson A, et al.; 
ESC Scientific Document Group; ESC Committee for Practice Guidelines 
(CPG); ESC National Cardiac Societies. 2017 ESC focused update on 
dual antiplatelet therapy in coronary artery disease developedin 
collaboration with EACTS: The Task Force for dual antiplatelet therapy 
in coronaryartery disease of the European Society of Cardiology (ESC) 
and of the European Associationfor Cardio-Thoracic Surgery (EACTS). 
Eur Heart J. 2018;39(3):213-60. DOI: 10.1093/eurheartj/ehx419 PMID: 
28886622
41. Shah P, Vasudev R, Abuarqoub AH, Shamoon F. Cocaine-induced very 
late stent thrombosis. BMJ Case Rep. 2016;2016. DOI: 10.1136/bcr-2016-
216557 PMID: 27733418
42. Gresnigt FM, Gubbels NP, Riezebos RK. The current practice for cocaine-
associated chest pain in the Netherlands. Toxicol Rep. 2020;8:23-7. DOI: 
10.1016/j.toxrep.2020.12.011 PMID: 33384944
43. Faramand Z, Martin-Gill C, Frisch SO, Callaway C, Al-Zaiti S. The prognostic 
value of HEART score in patients with cocaine associated chest pain:an 
age-and-sex matched cohort study. Am J Emerg Med. 2021;45:303-8. DOI: 
10.1016/j.ajem.2020.08.074 PMID: 33041125
44. Agrawal PR, Scarabelli TM, Saravolatz L, Kini A, Jalota A, Chen-Scarabelli 
C, et al. Current strategies in the evaluation and management of cocaine-
induced chest pain. Cardiol Rev. 2015;23(6):303-11. DOI: 10.1097/
CRD.0000000000000050 PMID: 25580707
45. Chibungu A, Gundareddy V, Wright SM, Nwabuo C, Bollampally P, Landis 
R, et al. Management of cocaine-induced myocardial infarction: 4-Year 
experience at an urbanmedical center. South Med J. 2016;109(3):185-90. 
DOI: 10.14423/SMJ.0000000000000430 PMID: 26954658
46. Natioanl Poisons Information Service. Toxbase. Birmingham: NPIS; 2022 
[cited 2022 Apr 8]. Available from: https://www.toxbase.org/.