Leto 6. Štev. 12. PRILOGA ZA MLADINO. 1937. dec. 8.
Mladenka Marija, pomagaj mladini.
Mladenka Marija! Kak sladka reč za dekline i dečke! Tiidi nebeška Kralica je bila mlada, kak ste vi mladi, je spadala i spada v naše vrste. Tovarišica vam je! Kak sladka reč je to. Še slajše se pa glasi, da je vaša tovarišica brezmadežna, nevtepena, da zamazka greha ne na njej. Nikšega. Ne maloga, ne velikoga, ne poprijetnoga, ne osebnoga. Vsikdar najčistejša i najsvetejša devojka, devica je bila Marija, vaša tovarišica. Čista tovarišica! Nevtepena, brezmadežna tovarišica! Najsvetejša tovarišica! Tovarišica, ki je zavolo svoje čistosti vredna bila, da jo je sam Bog zvolo za mater na zemli i jo v nebi okronao za kralico nebe i zemle. Mladina, nebeška kralica vam je tovarišica. Preštimate to svojo visoko čast i jo tiidi cenite? Cenite jo samo te, če ste čisti vsi, deČ-keci i dečki, deklice i dekle. Čisti kak sneg, lepi kak zvezda, mili kak mesec, nedužni kak lelija, ponižni kak vijolica, krotki kak ovčica, liibeči kak vroče sunce.
Nevtepena! Zmisli si na svojo brezmadežno deviško mladost i vužgi v mladini veliki Ogenj liibezni za tvoje nasle-diivanje! Krepi jo v borbaj, poplačaj v zmagaj, pokaži njej, da si njej tovarišca v boji za sveto čistost i pripelaj jo do popolne zmage.
Brezmadežni!
Tiho, kakor angel na prstih, je priplaval k nam praznik Tvojega brezmadežnega spočetja, — o najsvetejša Devica Marija!
—	Tebi, najčistejši ideal ženske lepote in čistosti, se ponižno klanja ves katoliški svet!
Milijon in milijon src te vdano prosi ob tem dnevu varstva in opore! Ob tvojem oltarju kleči nedolžno dekle, katere čisto, angeljsko oko še ni videlo in spoznalo hudobije sveta! Tvoja ljubezen, o mati, zvesto čuje nad njo; — ti varuješ svojega otroka, da se ne pogubi! — Brezmadežna! K tebi se zatekamo vsi, ki zremo v tebi ljubečo svojo mater, — ki edina zna varno voditi čolniček našega življenja, — da ne utone v viharju življenja, ti najčistejša, ki si strla kači glavo, moraš rešiti tiste, ki se zaupno k tebi zatekajo! Ti Brezmadežna si svetla luč njim, ki hite k tebi pod tvoje varstvo! — Ti Brezmadežna si svetla zvezda, ki vodiš varno in milo svoje otroke k večnim ciljem! Najsvetejša! Ti nam kaži pot iz te doline solzž k večni sreči! Kdor ljubi tebe,
—	in ti zvesto sledi, ta ni bil pogubljen še nikdar! Brezmadežna! Ti si rešenje čistih duš! — Kdor koli se bojuje pod Tvojim praporom — ta zmaga! — Srce strto od bolesti in gorja, najde pri Tebi tolažbo, mir in srečo! Potolažen gre od Tebe vsakdo, kdor Ti zaupa svoje gorje, o Mati! —
Brezmadežna! Ljubezen, hrepenenje naših src! V Tvoj sladak objem smo prihiteli danes, o prikleni nas na svoje ljubeče srce, tvoje ljubezni so žejne naše duše! Mir, blaženost in radost razlij nad nas, saj smo Tvoji, samo Tvoji!
V Tvoje brezmadežno srce hočemo zapreti vse svoje nade in upe! Glej najčistejša! Zunaj v svetu vlada zmota, prevara in gorje, ob Tebi je sreča in sladkost! —
Vse svoje skrbi poklanjamo k Tvojim svetim nogam! Brezmadežna, ti naše zavetje! Vemo, da bomo v Tebi zmagovali, tudi takrat, ko bode bolest in trplenje obdajalo naše duše! Pod tvojim ljubečim plaščem smo varni, nobena hudobija sveta nas ne more premamiti, ne vjeti v svoje zanjke, če si z nami ti, — Brezmadežna! —
Devica brezmadežna, najčistejša, ne zabi nas! — Vekomaj Ti hočemo ostati zvesti, o čuvaj nas in vodi nas, — k svojemu Sinu nasproti! Tvoji smo. Čuj vzdihljaje naših src, v višavah ti nebeških nas se spomni.
Na veke naših src zvestoba ti žari,
Ne zabi nas, brezmadežna, prečista Mati — devica ti!
Vika Razlagovd.
Ciglar Marija.
Kda je Cerkev svetila Marijino rojstvo i se radiivala z ne-beščani pri spomini na te veliki dogodek, ki so ga pričakiivale jezeroletja duše, smo mi v maloj cankovskoj fari sprevodih k
večriotni počitki Čiglar Marijo. Pretekli so že trije meseci, a spomin na njo živi, da lehko pravimo od nje: „Defuncta adhuc loquiturM. Četudi je vmrla, pa še zmerom guči. Guči nam s svojim živlenjom, ki je bilo takše, da bi pri svojoj smrti lehko pravila s svetim Pavlom: Končala sem tek svojega živlenja, ohranila sem vero i zdaj pričakujem plačilo od Gospoda". Zato se mi zdi primerno, da njej posvetim teh par vrstic.
Njeno živlenje je jako preprosto, a v toj preprostosti tak bogato, da smo mi, njeni rojaki, lehko ponosni na te cvet z Marijinoga ograda. Ne se rodila v bogatoj hiši, tiidi ne od plemenitih starišov, nego v preprostoj kmečkoj hiši. Bilo je to meseca aprila 1. 1875. Njena detinska i dekliška leta so njej po tekla v samoti družinskoga živlenja. Nikaj posebnoga mi ne znano iz njene mladosti, a lehko mirno trdim, da je bila vzorna, kak se da sklepati iz poznejšega živlenja.
Znamo iz vsakdenešnjega živlenja ino deloma tiidi iz lastne skušnje, da si mladina rada išče zabave, da je strašno lehko-miselna. A ne bila takša naša Micika ali Mečka, kak so jo doma zvali. Na konci svojega živlenja je mela sladko zavest, da ne nikdar zanemarila svojih stanovskih dužnosti. Nikdar ne opustila nedelske službe bože; ne se prestrašila zimskoga mraza, ne je zadržalo jesensko blato, ešče menje pa domači opravki. Srce jo je gnalo v cerkev, kje prebiva Jezuš, ki je bio središče ino cio vsega njenoga živlenja. Driigi so iskali zabave pri ve-selicaj, ona je poznala samo edno veselico — službo božo. Prva je prišla v cerkev, a zadnja jo je zapustila. I kakše je bilo njeno obnašanje na poti v cerkev? Takše, da je človek lehko pravo, da je hodila po zemli, a ne da bila na zemli: njene misli so najmre bile pri Bogi. Večkrat smo jo vidili, da je po poti molila rožni venec.
Rad bi v3m kaj več napisao, a ka da je živela tak skrito živlenje, da je samo Bogi znano, jaz pobiram samo drobtinice. Bila je prva, ki je stopila v Marijino družbo; lehko bi jo ime-niivali ustanovitelico, ar je bila prva prednica. Koliko je morala pretrpeti od nasprotnikov, ki so jo zasmehavali, ar je bila po njihovom mišlenji pregoreča. A ne se brigala za človeče sodbe, nego dosledno je hodila po poti, ki so jo začrtala kongregacij-ska pravila. Gotovo ne bila niedna tak vredna nositi obleko Marijinih izvoljenk, beli pajčolan, kak ona. V svojem živlenji ne poznala druge lubezni kak lubezen do Boga i do Njegove presvete Matere. V toj lubezni je liibila svoje starše, sorodnike ino sploh vsakoga človeka. Ohranila je tak svoje srce neoma-deževano za svojega nebeskoga Zaročnika. Oh kak je liibila Marijo! To znajo njene tovarišice ino njeni domači, ki so ž njov vsaki den občevali. Njena lubezen do nebeške Mamice se je pa tiidi pokazala med njenov boleznijov.
Tak je pač zakon bože previdnosti, da tistoga, ki ga Bog
lubi, ne obslple z bogastvom, nego s trplenjom. Vzgled nam je skrivnostna zgodba trpečega Joba. Več let je bila betežna, a do-keč je mogla, je prenašala posledice bolezni i delala, kak da bi bila pri popolnoj posesti svojih moči. A bolezen je nadaliivala svoje razdiralno delo, dokeč je ne priklenila na bolniško postelo. Bila je to zanjo najvekša pokora, ar ne mogla prejemati pogosto tolažil sv. vere. Bolnik pa potrebuje vnogo duhovne hrane, ar mora biti hude boje. Ona ne mela te sreče, da bi jo Jezuš večkrat obiskao med njenov boleznijov, ar razmere toga neso dopuščale, a želela si je vsaki den Jezuša. Ves čas svoje bolezni je mela pred sebov podobo Brezmadežne, šteroj je oblii-bila svojo vernost. Počasi so njej potekale duge zimske noči, ar jo sen ne šteo rešiti za par trenutkov njenih bolečin. Nišče ne verostuvao pri njej; sama je trpela. O ne, ne trpela sama, ž njov je trpela Brezmadežna. I kda so njej v samoti male sobice potekali dugi poletni dnevi, kda se je ne volno telo zvijalo v groznih bolečinah, ne kričala na pomoč liidi, kričala je na pomoč samo Njo, Brezmadežno. Pogled na Marijo jo je potolažo, da je lehko prenašala velike bolečine.
Bolečine so postojale vsikdar hujše: nastopila je delna o-hromelost. Desna roka, s šterov se je tolikokrat med, boleznijov prekrižala, je zaspala. Ne se viipala prekrižati z levov rokov, ar je držala to za žalitev božega Veličastva. G. župnik jo je po-mirio, da se lehko mirno z levov rokov križa. Bogala je. Proti konci je trpela strašne bolečine, a trpela je vdano. Ar so njej včasih menkale moči, da bi dugši čas prenašala grozne muke, je glasno zvala Marijo na pomoč, da se je zdelo, kak da bi jo Marija za trenutek zapustila. Telo je počasi vmiralo, a duša je postajala od dneva do dneva močnejša, čistejša, očiščena v ognji trplenja. Slednjič je vgasnolo njeno živlenje, kak vgasne sveča, ki je dogorela. Odnesla je s sebov v^grob skrivnost svoje bolezni, štere ne štela nikomi razodeti. Štela je tak, da bi bilo njeno trplenje znano samo Bogi. Vmrla je 6. septembra i se je tak za osvetek Marijinoga rojstva rodila k pravomi živlenji.
Pokop je bio skromen, a v svojoj skromnosti tak genliv, da ne ostalo suho niedno oko. Vršo se je okoli 6 viire večer. Sunce je pošilalo svoje zadnje žarke na sprevodnike, ki so mučeč sledili žalostnomi sprevodi, poslavlala se je od nas. Tak se je tiidi poslavlala od nas liiba Mečka, ki je bila v svojem tnalom delokrogi kak sunčece, ki širi povsod veselje ino pravo živlenje. Šče ednok je oživela pred nami, kda se je bogoslovec Zelko v genlivih rečaj v imeni vseh poslovio od nje. Potem so njeno mrtvo telo položili v zemlo, kje mirno počiva v Gospodi i čaka vstajenje pravičnih. Težko smo se ločili od njenoga groba, a nas je tolažila miseo, da se bomo pali vidili nad zvezdami. (Pokojna je bila naročnica Mar. Lista, goreča tretjerednica. Molimo za njo. Vr.)
Slavnost v Lendavi.
Na katalenje na proščenje je lendavska župnija doživela veliko slavnost, štere spomin se ne bo zbrisao z spomina kesnih rodov.
Lendavska farna cerkev je potrebna bila temelitoga popravka. Začeo je z vpelavanjom elektrike i postavlanjom jaslic g. dekan Jerič, prednik g. plebanoša Bakana, olepšavati cerkev, a dovršo je to delo v popolnosti g. plebanoš Bakan. Ponovo je cerkev popolnoma oznotra i ozvuna. Dobila je novi rušt i streho cerkev z tOrnom vred, novi poseben vhod na ko-ruš, oznotraj je vsa poslikana, tabernakl po cerkvenih predpisih predelan i okrašen, svetniki z velikim oltarom vred bogato pozlačeni, vse prefarbano, prenovlena, da zgleda cerkev kak čista zaročnica z vencom na glavi pred zdavanjom.
Pet svetih meš se je služilo te den v lendavskoj cerkvi. Po sedmoj se je lendavsko občinstvo posvetilo Srci Jezušovomi, po osmoj deca, po devetoj slovenski farniki, po velikoj pa cela fara z madjarskimi verniki. Osma meša je bila šolska. Vsa hvala ide vučitelstvi lendavske fare, da se je z gorečnostjov zavzemalo za šolsko mešo. Do petsto dece se zbere k sve-toj meši, pri šteroj šolarje lepo spevlejo. Genlivo je bilo slišati z neduž-nih dečinskih viist posvetilno molitev, gda so javno izpovedala deca, da verno ščejo služiti vse svoje živlenje sladkorni Srci Boga Odrešenika.
Pred velkov sv. mešov je g. dekan Jerič obdan od lepoga števila duhovščine blagoslovo tabernakl, križ na tabernakli, nove slike i driige reči, ki so potrebiivale blagoslova. Zatem je pa blagoslovo z lepimi i dugimi cerkvenimi molitvami zvon, šteroga je kiipo g. Toplak Jožef, lastnik slatine na Pe-tanjcih v zahvalo, ka ga je dober Jezuš živoga i zdravoga pripelao nazaj iz svetovnoga boja i na spomin v boji spadnjenim vojakom, G. Toplak je z g. dekanom Jeričom skupno bio v bojnoj nevarnosti. Genlivo i zahvalno je poslušao svojega tovariša g. Jeriča blagoslovitvene molitve, kak genlivo i zahvalno je te molo i spevao, ar se njima je v duši zbujao spomin na strahote bojne, na grmlenje topov, reglanje strojnic, ar njima so pred oči stopale podobe vnožine razmrcvarjenih tovarišov, ki spijo svoj sen v tiijoj zemli, njeva je pa dober Bog ohrano i povabo, da ga odičita, eden kak duhovnik, drugi kak dobrotnik cerkve. Botrinsko čast je vršila g. Top-lakova, rojena Sep Marija.
Po blagoslovitvi zvona je Najsvetejše prenešeno v novi tabernakl, na to pa se je oglasila boža reč z viist urednika Novin na predganici od deviške i liibeče vere sv. Katalejne. Na| konci predge je povedao, da vidi v toj cerkvi spunjeno, ka Bog zahteva od svoje hiše: Bože hiše se dostaja lepota. Olepšana je ta hiža boža, ar je gorela liibezen v srci g. plebanoša, ki so daruvali noči i dneve skoz več mesecov, naj se prenovitev kak naj-popolnej dovrši i z takšim naporom, da so celo zbetežali. Za časa njiho-voga osiablenja so še naprej vodili nadzorstvo nad delom, a vso duševno skrb nad 11 jezero duš broječe velike lendavske fare pa sta prevzela njihoviva pomočnika, g. kaplana Halas i Koren, pa sta vso duhovno skrb opravlala vsem i za vse z najvekšov gorečnostjov, ka posvedoči zadovol-stvo cele fare. Vodila jiva je pri tom teškom deli samo liibezen.
A liibezen, nesebična, plemenita, velika je napunjavala lendavske far-nike, ki so v toj stiski, gda malo štera hiša ma ta najpotrebnejša, da so dra-
&evole prispevali nad 200 jezer Dinarov za olepšanje [hiše bože, da so svojemi Jezuši postavili tabernakl, kak ga zahtevajo cerkveni predpisi, kde bo za nje prebivao, da je napunjava z jakostmi, bogati v siromaštvi, krepi v slabosti, tolaži v žalosti, i njim plačodeli na smrtno viiro tisti Jezuš, ki je opazo skriti filer sirote dovice i ga pohvalo i ki je plačo obečao ešče za kupico mrzle vode, štero ponudimo najpozadnjejšemi človeki na zemli. Sledila je slovesna sveta meša z dvorbov, štero je sliižo g. dekan Jerič. Med svetov mešov je krasno, iz srca i v srce segajoče popevala do zadnjega kotička nabita cerkev, pesem je sprevajalo orglanje g. kantora Do-minka z vsov dovršenostjov. Čutila se je zaistino po rečaj sv. Pisma „nova pesem" v prenovlenoj novoj cerkvi. Po svetoj meši so g. dekan naprej molili posvetilno molitev i nešteta vnožina je z genjenim srcom ponav-lala reči posvetilne molitve: Tvoji smo i tvoji ščemo ostati.
Popoldnevi je g. dekan istotak z dvorbov opravo slovesni vešperaš, pri šterom je cela cerkev nad vse lepo popevala pred Najsvetejšim Tantum egro in Genitori. .
Narod je zamišlen v svojo notrašnjost zapusto kraj lepote i se povrno z popolnim duševnim zadovolstvom v svoje domove z tem močnim nakanenjom, da bo na božo hišo rad dariivao i da bo živo hišo bože, svojo dušo den za dnevom lepšao.
G. plebanoš je bogato pogostio svoje duhovne sobrate i majstra g. Zamudo Franca iz Knžovec pri Lotmerki, ki je zlatarska dela opravlao pa Smrekar Janoša slikara iz Veržeja, ki je slikao cerkev. Oba sta lepo delo napravila i jiva priporačamo. Slike je pa naslikao akademski slikar,lendav-' čar, g. Pandur Ludovik, ki je ovak tiidi lepo zvršo svoje delo, samo da bi nagoto angelcov, posebno ednoga angelca mogeo bole zakriti, ar moti v pobožnosti molilce Najsvetejšega.
Slovesnost, ki je obinola srca vseh, ki so se je vdeležili, globoko i vroče, naj obine z lubeznostjov Jezušovoga Srca vso faro, je naša ponižna prošnja do toga ltibečega Srca. Tak naj bo.
Posvetitev Srci Jezušovomi. Župnišče v Lendavi se je 28. novembra posvetilo Srci Jezušovomi, to je g. Bakan Štefan, plebanoš, z svojima g. kaplanoma, svojima starišoma, sestrov i držinov. Obred posvetitve je zvršo vrednik M. Lista.
V drUŠtvo „Dom sv. Frančiška" je pristopila do svoje smrti Šabjan Barica, Bogojina, iz Francije. Za prvi znesek je poslala 7 Din. 50 par.
Rešitev vganke.
1.	Kda dobimo obetane odpustke pri molitvi sv. Čisla? Te, če v stani posvečujoče miiošče z premišlavanjom molimo sv, Čislo, to je če mislimo na skrivnost, štero vplečemo med 10 Zdravij Marij.
2.	Kakše dužnosti majo kotrige bratovčine živoga rožnoga venca? Vsaki den zmoliti z premišlavanjom na nje spadajočo desetino rožnoga venca i svoje živlenje ravnati po Marijinom. Dužne so tiidi mesečno, ali bar letno ednok premeniti skrivnosti.
3.	Ka pomeni v Rožo biti? Pomeni biti kotriga bratovščine živoga rožnoga venca i te dužnosti verno spunjavati.
Rešo vganke ne niščče pravilno, nekaj samo Kustec Ignac iz D. Bistrice. Naj pride po nagradico,