škim — pride v šolsko berilo, toda tu se znajde v enoličnem tipskem okviru 
bledo opremljene izdaje. Lahko se ji torej zgodi, da pride v domače branje, 
lahko pa jo tudi pozabijo. -Usoda mladinskega pisatelja in knjige je zares nena-
vadna. Neka generacija sprejme knjigo za svojo, jo ceni in bere, medtem ko 
druga generacija sploh ne zve zanjo ali pa je o njej samo obveščena. Glede na 
svojo funkcijo in vlogo je domače branje velika možnost ne samo za mladinsko 
književnost, temveč za literaturo sploh. 
Kljub vsemu nadaljuje mladinska knjiga svoj avtonomni obstoj in iz dneva 
v dan še naprej razširja obzorja in interese ter še bogateje in bolj polno zajema 
bujno življenje mladega človeka. 
Muris Idrizovič 
Prevedel Franc Srimpf 
Der Autor gibt einen Überblick über die Kinder— und Jugendbücher in Bosnien 
und Herzegovina für die letzen zwanzig Jahre; er macht uns mit Kinder— und Ju-
gendbüchersammlungen Mladi dani (Junge Tage), Lastavica (Die Schwalbe), Bambi 
und Pingvin in Sarajevo bekannt. Der Autor erwägt auch die Auswahl der literari-
schen Werke in den Schulprogrammen. 
P R E V A J A L K A I R I N A M A K A R O V S K A 
Irina Makarovska je v Moskvi študirala srbohrvaščino in se kmalu po 
študiju posvetila prevajalskemu delu. Sprva je prevajala le iz srbohrvaščine v 
ruščino. Leta 1956 je začela delovati v založbi Hudožestvennaja literatura, in 
sicer je v zbirki izbranih spisov prevedla povest pisatelja Domanoviča. Že 1958. 
se je spopadla tudi s slovenskim avtorjem, prevedla je Jurčičevo povest Sose-
dov sin. V zbirki pravljic jugoslovanskih narodov je leta 1962 prevedla precej 
slovenskih pravljic. Za Rankovičevo povestjo Seoska učiteljica iz leta 1964 je 
sledil spet slovenski avtor — Miško Kranjec. Leta 1965 je prevedla tri njego-
ve črtice: Grlice, Zgodba o žalostnem poštarju, O človeku, ki je videl figovo 
drevo. Sledile so zbirke črtic Ive Andriča leta 1967 in Antonija Isakoviča leta 
1970. Pri isti založbi so izšli še naslednji prevodi: Leopolda Suhodolčana Skriti 
dnevnik, Bevkove črtice Mati, Hiša v strugi, Tuje dete, pred izidom pa so črti-
ce Vekoslava Kaleba. 
Za založbo Detskaja literatura je pričela prevajati leta 1959, takrat je 
izšla povest Ahmeta Hromadžiča Patuljak iz Zaboravljene zemlje. Čez 
dve leti je bilo na vrsti delo iz slovenske mladinske književnosti Bra-
tovščina Sinjega galeba Toneta Seliškarja. Sledila so dela Arsena Dikliča 
Ne okreči se, sine, 1965, Janka Veselinoviča Hajduk Stanko, 1967, Mirka Pe-
troviča Dečaci s trouglastog trga in Dragutina Maloviča Ridi mačak, 1970. 
Trenutno se ukvarja z delom Mirka Vujačiča Tužni cirkusanti. 
Iz tega kratkega pregleda je videti, da Irina Makarovska opravlja po-
membno kulturno poslanstvo največ prav na področju mladinske književnosti. 
Vida Bohanec