GOSPODARSKI VESTNIK OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO00000009000000000cx>0000000000000cx30000000000000000000000000000000l Izhaja enkrat na mesec. Stane letno 88 Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. IO Ur. Posamezna Številka 1 Uro. 88 Glovanni Štev. 6., I. nadstr. Ponatis je dovoljen s popolno navedbo vira. -------------------------------------------------------- - OOOOOOOOOoOOOOOOO0000000000000000oooooooc000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 Izpametujmo se! Stara resnica je že, da je nevednost najdražja stvar na svetu. Naši ljudje so resničnost te trditve že pred vojno 'in med vojno v preveliki meri okusili, a kljub temu se vsi niso še iz-modrili. Tudi po vojni, prav do posled: njih dni, vidimo, da naš človek vsled nepoznanja stvari, ali tudi vsled tega, ker se ne potrudi, da bi jo spoznal, za* 'ide večkrat v zagate in stiske, in si tudi nakoplje veliko škodo. Znano je, da se umetna gnojila prodajajo in plačujejo v razmerju z odi stoiki drobnosti, raztopnosti Ud. Ni vsaka Tomaževa žlindra enako dobra, radi tega ji je tudi cena različna. Tako je tudi pri drugih gnojilih. Marsikdo kupi 100 kg žlindre za h-žjo ceno, kakor njegov sosed in je trdo uverjen, da je napravil lep dobiček. Ali, kaka je stvar v resnici? V zadnjih letih smo videli slučaje, ki jasno govorijo, kam pridemo, ako gledamo le na ceno, a ne na dobroto predmeta, ki ga kupujemo. Nekateri so začeli rabiti za gnojenje prah, ki so si ga izvrtali iz min, granat in drugega stre: liva, ostankov svetovne vojne. A ne le to! Začeli so to zmes tudi prodajati. A posledice tega ravnanja? Po nekod so bile naravnost uničujoče. Videli smo na lastne oči v neki vasi na Krasu učinek takega postopanja: trte popolnoma zažgane, krompir, zelje uni* čeno. Zemlja je bila kakor zastrupljena in še drugo leto ni na dotičnem svetu uspel nikak pridelek, O povsem sličnih slučajih so nam poročali iz goriške oko: Uce. Tu so celo nekateri preudarnejši kmetovalci nasedli: uničili so si cele nji: ve koruze, ožgali travnike, pokončali krompir. Če bi dotičniki kupili pošteno blago za pošteno ceno, bi vseh teh nesreč ne bilo. Izdatek bi jim bil že davno povrnjen in poplačan. Tako pa: zavržen denar, uničen pridelek in za: smehovanje — to upravičeno — od pametnih sosedov. Drugi so kupovali prav po ceni Tomaževo žlindro in so se rogali onim, ki so si nabavili zajamčeno blago pri Slov. kmetijskem društvu po nekoliko višji ceni. Kdo je imel prav? Očividec nam je pripovedoval, da prva žlindra ni rodila prav nikakega uspeha, dočim je pošteno blago izborno učinkovalo. Slično so poizkusili nekateri z modro galico. Ceno blago, kupljeno pri prvem šarlatanu, je vinograd ožgalo, dobro, za: jamčeno blago pa je krasno uspelo. Ne bomo naštevali dalje. Slučaji, ki smo jih navedli, so resnični in govo: rijo dovolj glasno, da marsikateri naš človek iz nevednosti greši. Ali je tega res potreba? Ali nas ne izpametu-jejo vsakdanje žalostne skušnje drugih? Naj naš človek vedno poizkuša prefri: ganost drugih na lastni koži v svojo škodo? Čas bi že bil, da se vse to neha. Prav skrajni čas, da izpregledamo in se izpametujemo. Ko torej kupuješ svoje potrebščine, stopi do organizacije, ki jo poznaš za pjošteno, ki deluje že nad dvajset let v deželi, do katere se je 'že tvoj oče s po: polno zaupnostjo obračal in ta organi: zacija je Slovensko kmetijsko društvo v Gorici, OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOnOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Zadružništvo ČXXXXX)OOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOC)OOOOOOOOOOOOOOOOOOo6oOOOOOOOO Zadružna zveza v Trstu: ZADRUGAM. I. — Zadružna zveza je nastavila v izključno korist našega kmečkega liud!stva dve strokovni sili. kateri ste na« šim zadrugam na razpolago za preda« vanja, pojasnila, strokovna navodila i. t. d. na polju živinoreje, mlekarstva in poljesdlelstva. Naše zadruge se ne smejo omejiti samb na svoje notranje delo, temveč se morajo zanimati za ves gospodarski raz« voj v svojem, delokrogu, posebno za sta« nje poljedelstva, živinoreje in mlekar« stva. Kjer je potreba po pojasnilih, po« duku ali pomoči, naj se obrnejo na »Zvezo«, ki jim bo radevolje pomagala. II. — Ponovno opozarjamo zadru« ge na strogo zadružno disciplino: odviš« ni denar naj se na noben način ne vlada pri bankah, kjer je, kakor je izkušnja po« kazala, negotov, temveč naj se vlaga iz« ključno pri Zadružni zvezi, katera nudi absolutno jamstvo. Proti zadrugam, ki se ne bodo po teh navodilih ravnale, bo morala Zveza nastopiti in sicer brez razlike, so«li velike ali majhne. Izplačila in vplačila, ki jih naroča Zveza, naj se hitro rešijo, da zadovolji« mo stranke in si pridobimo ono zaupa« nje, ki ga naše zadružništvo tudi zasluži. Posebno velja to za izplačila iz Ameri« ke nakazanega denar ja. Če bi se bile naše članice ravnale po tem načelu in naših navodilih, bi bil šel polom »Banke Adriatike« v Trstu mimo našega zadružništva brez vsakih žrtev. 1 I *' Resnici na ljubo moramo naglasiti, da ste bili s polomom omenjene banke težje prizadeti samo dve večji zadrugi, ki pa boste v doglednem času v stanu izravnati škodo. To, da bi si kdo ne ustvaril po krivem slabe sodbe o našem zadružništvu na splošno. Zato sme in mora naša »Zve« za« popolnoma upravičeno zahtevati od svojih Članic, ne samo z ozirom na Zve« zina pravila, temveč v prvi vrsti v interesu zadrug samih, da nobena ne posluje neposredno z bankami (niti da pri njih denar vlaga), temveč samo potom svoje »Zveze«. Če si želimo čvrste in močne zadruž« ne organizacije, si jo moramo sami v« stvar j ati in sami za njo delati, a ne gre« šiti proti osnovnim zadružnim načelom, kakor se je žalibog z nekih strani do sedaj delalo. Zadružna zvesa v Trstu s« je preselila 1. marca 1925 v rrGSBIIlcV! ulico s. francesco d* assissi št. 16/1. 'KJOOOOOO O^OOOOOO00000000000000c0000000000cx3000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000cxxxx30000000c'xj0000000" fllf Živinoreja j|§|| 0000000000000000000000000000000000000000000000000cxxxx>0000000c-00000cxxx)0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 Ing. Podgornik Anton: REJA PUJSKOV PO SKOTITVI DO ODSTAVLJANJA- Takoj po skotitvi so pujski še precej okorni in se naučijo šele polagoma hoditi. Ako ne sesajo, počivajo in spijo zbrani v kopico ali gručo poleg svinje. Polagoma se jim udje okrepijo in črez kakih 14 dni po skotitvi že urno tekajo in se igrajo. Pri zadostni množini zdra« vega svinjinega mleka in pri dobri oskrbi uspevajo pujski posebno v za« četku prav dobro. Ko so 2 do 3 tedne stari, že poskušajo glodati, grizti in použiti razne snovi, ki jih najdejo v hlevu. To njih početje nas opozarja, da jim moramo začeti pokladati že v tej starosti primernih krmil. Takšno krmilo je zdravo ječmenovo ali pšenično zrnje. Da se zrnje razmehča, ga je tre* ba vsaj v začetku najprej dobro namočiti v čisti vodi in šele na to krmiti. Najbolje je, da pokladamo pujskom vsak dan v začetku manj in potem ved* no več omenjenega zrnja v korito, ki je po velikosti in številu pujskov primerno napravljeno. Da jim svinja ne poje zrnja in da jih ne nadleguje pri tem krmljenju, ie zelo umestno, da imajo mladiči poleg svinjinega oddelka svoj poseben manjši oddelek. V steni med obema oddelkoma je napraviti pri tleh 35 cm visoko in 25 cm široko odprtino, ki se da odpirati in zapirati z zaklopni* co ali primerno vdelano deščico- Skozi to odprtino je mogočo priklicati pujske od svinje v njih oddelek in jih pustiti zopet k svinji, kadar je potrebno, Zdaj je tudi že treba, da vržemo pujskom vsak dan v hlevski kot po nekoliko sve* že in čiste zemlje, lesnega oglja in pe* pela ter peska, da lahko pujski poljubno rijejo po teh snoveh. S tem že takoj od početka zadostijo svojemu naravnemu nagonu in dobivajo iz použite zemlje, oglja, pepela in peska zlasti fosforovo* kisle soli, ki so potrebne za raščo kosti. Vse navedene tvarine pa morajo biti čiste in proste vsakih škodljivih primesi. Tako ne smemo rabiti v to svrho takšne zemlje, ki je onesnažena s ko* košjim perjem, gnojem, koščicami itd. Ker pujski izredno hitro rastejo, jim kmalu ne zadostuje za prehrano samo svinjino mleko. Čim bolj številni so mladiči, tem prej se to lahko pojavi. Zato jih je treba začeti krmiti v 4. ted* nu njih starosti s sladkim celim krav* jim mlekom. Do polovice z vodo zred* čeno mleko prekuhamo ali zavremo. Ko se na to pripravljeno mleko toliko ohla* di, da je še dobro mlačno ali zmerno toplo (37° C), ga damo* pujskom, da ga popijejo iz primerne posode. Navadno se pujski na to opravilo zelo hitro privadijo. Ker je kravje mleko v svoji se* stavi precej različno od prašičjega, je neobhodno potrebno, da pujske prav polagoma privadimo na novo hrano, da ne dobijo driske- Zato sme dobiti vsak pujsek v začetku na dan največ le eno osminko (7«) litra te hrane, ki jo je prav počasi (v teku nekaj tednov) višati do enega litra. Če opazimo, da pujskom poleg materinega mleka, ječmenovega (pšeničnega) zrnja in odmerjenega kravjega mleka le še primanjkuje hra* na, jim začnemo lahko kuhati med vsak* daniim odtnerkom stanjšanega sladke* ga mleka tudi nekoliko pšenične moke. Ako začnemo pujske že zgodaj priva* jati na kravje mleko' in druga primerna krmila, si s tem zelo) olajšamo poznejše odstavljanje. Po vsakem krmljenju mo* ramo> temeljito osnažiti korito in drugo posodo, ki jo uporabljamo za krmljenje in pripravljanje krmil. Skisani ali drugače pokvarjeni krmski ostanki lahko povzročijo pri živalih drisko' ali kakšno drugo bolezen v želodcu in črevah. Ob tej priliki naj omenim, da je treba paziti tudi na vsestransko snažnost ko* rita, iz katerega žre doječa svinja. Tudi moramo paziti, da niso oh koritu raztre« šeni krmski ostanki. Ko se namreč zač* nejo pujski zanimati za krmo, kaj radi gredo k svinjihemu koritu in začnejo pobirati na delih korita ali po tleh ob koritu morda že pokvarjene krmske o* stanke. Če pujski použijejo enkrat ali večkrat takšne ostanke, lahko zbolijo na prebavilih. Zato ne pozabimo redno snažiti. tudi svinjinega korita in vse bližnje okolice ob koritu. Od petega ali šestega tedna dalje začnejo biti pujski vedno bolj ješči in požrešni. Mesto pšenične moke jim lah* ko začnemo kuhati med sladkim, z vo* do zredčenim celim mlekom ječmenovi, ovseni ali turščični zdrob ali pa ječmenovo, ovseno ali turščično moko. Med to kuhano krmo primešava j mo redno na dan in glavo po en ščepec fosforovo* kislega apna, ki zelo ugodno vpliVa na razvoj mladičev, posebno pa na raščo kosti. Le prepogostoma se namreč vidijo pri nas pujski, ki so šibkih kosti ali trpijo celo za mchkokostnostjo. Temu se izognemo zanesljivo le, ako redno uporabljamo pri krmljenju mladičev foss forovokislo apno. Po končanem šestem tednu ali pa tudi že kaj prej lahko režemo vse one mladiče moškega spola, ki jih ne mislimo rediti za pleme. V tej dobi zelo lahko prestanejo mladiči rezanje ali skopljenje. Seveda je tudi pri tej samo na sebi lahki operaciji paziti na naj* večjo snažnost. Pred operacijo je rezilo dobro razkužiti. Od 7. tedna dalje smemo poskusiti in začeti tudi s krmljenjem] kuhanega in olupljenega krompirja ali drugimi pri« mernimi krmili, ki jih naj dobivajo puj* ski po odstavi. Kakor z mlekom, mora* mo tudi s krompirjem ali drugimi krmili začeti s prav majhnimi odmerki in pre* iti prav polagoma k večjim. (dalje.) Dr. Aldvigheifi Fausf: RAZMERE V Ž1VINOZDRAVNIŠ-KEM OKROŽJU GORIŠKE OKOLICE Prevedel Gorkič France. (Dalje.) Kje dobimo bike čiste pasme? Za priskrbovanje bikov čiste pasme je treba v prvi vrsti, da ugotovimo predpogoj načelne važnosti: to je pode; Ijevanje denarnih podpor iz pokrajinskih sredstev. Take podpore je bivša deželna uprava v Gorici dajala z vso širokogrudnostjo. — Cene čistokrvnih bikov so današnje dni vsled stalnih iz-preminjanj v denarni vrednosti tako visoke, da jih more le malokdo zrna* gati. Rekli smo že, da je bila prvotna domovina sivo*rujave pasme v Švici. Torej bi se morali čistokrvni biki kupo* vati le tam in sicer v onih 14 kantonih, v katerih se goji siva pasma (v ostalih 8 kantonih Švice se redi simodolska pasma). V Italiji sc dobijo lepi biki tudi v Sondrski pokrajini, ki meji na Švico, v goratem delu Bergamske in Brcšijske pokrajine. Bikorejce, ki si z velikimi žrtvami nabavijo bike in ki jih oskrbujejo po predpisih, bi morali vsestransko podpi* rati in jih vzpodbujati Ne le pokrajin* ska uprava, tudi občine in posebno pa lastniki krav bi morali podpirati vestnega .bikorejca. Ne smeli bi godrnjati nad previsoko skočnino, ako imajo jamstvo, da dobijo teleta od izbranih bikov. 1 1 i Pet lir več, ki jih daš za skok čisto* krvnega bika, pomeni petdeset lir db* bička že pri rojstvu teleta, tisoč in še več lir pa, ko žival doraste. Le na ta na* čin si moremo izboljšati kakovost naše živine, ker le s tem si bomo priskrbeli lepo število izbranih telet in telic, ki postanejo potem dobra plemenska živi* na. V prvi vrsti pa moramo paziti na zadostno število bikcev, ki postajajo danes vedno redkejši, dasi se njih po* treba vsak dan veča. Da to dosežemo, moramo izbirati bikce, ki so od najboljših krav in najboljših bikov, moramo jih čim več časa pustiti sesati, dobro krmiti, puščati jih kolikor mogočo na prostem in na svežem zraku: le tako postanejo lepi, zdravi in krepki. In tako smo prišli sedaj k razpravljanju tretje točke glede izboljšanja naše živine: umno vzgajanje telet. Teleta, ki jih nameravamo obdržati pri življenju, hranimo iz treh različnih razlogov; za pleme telice in junčke, vole za delo ali za klavnico, ko je žival opi* tana. Največjo skrb moramo posvečati teletom, odmenjenim za pleme. Pri nas, kakor tudi v mnogih drugih krajih, se greši premnogo prav v tem pogledu. Želja po takojšnjem dobičku povzroča, da napravimo marsikateri korak v otipljivo škodo za kakovost živine. V prvi vrsti moramo paziti, od kakšnih starišev teleta prihajajo. Za pleme ne smemo določati kar na slepo vsako tele, ki nam pride pod roko, temveč le ona, od katerih z gotovostjo vemo, da izvirajo od čistokrvnih rodi« tel jev. Toda ne le to, tudi na obliko in rast moramo gledati. V tem oziru orne* njamo sledeče: Telički naj imajo malo in kratko glavo, široke prsi, brez udrs tin za pleči, dolgo in ravno hrbtišče, kratka ledja, raven rep, pravilne mere, gibko kožo, ki jo z lahkoto ločimo s prsti od mišičevja, tanko dlako, na splošno mora žival napraviti utiš krop« kosti in možnosti za rejo in razvoj. Telice naj imajo: maijhno glavo, široke prsi, medenico dobro razvito v širo-kosti in dolgosti, dolg in raven hrbet, pravilno zastavljen rep, ne predolgih nog, in pravilne mere, gibko in tanko kožo, pokrito z drobno in svetlo dlako. A ni dovolj to: teleta, odmenjena za pleme, je treba pustiti sesati kar naj? dalje mogoče, to je vsaj do takrat, do? kler dobi tele prvi stalni kotnik, (ki je četrti v vsaki vrsti). To se zgodi v šestem mesecu ali kmalu potem. Semter? tja zahtevajo razmere, da se doba se? sanja skrajša. To se sme zgoditi pa le pri telicah, nikdar pa ne pri teličkih, za katere mora veljati doba šestih mesecev kot najkrajša doba sesanja. S tem; pa ni izčrpano še vse ono, na kar se mora paziti pri vzgoji telet za pleme. Umen govedorejec bo p os ve? til še večjo skrb teletom pri odstavlja* nju. Če odstavimo tele kar naenkrat, kakor bi odsekali, je to najtehtnejši vzrok za težko in hudo razširjeno napako ozkih prsi, to je za oni pogrešek, ki se pojavlja pri govedu zadaj za pleči. A ne le to, temveč tudi druge napa? ke povzroča naenkratna odstavitev: znižanje hrbta, ki mu sledi pretirano povečanje trebuha. Teleta moramo torej odstavljati postopno. V to svrho priporočajo ne? kateri sledeči način postopanja: Odstavljanje se mora pričeti že med sesanjem. Tele je treba pričeti nri? vaj ati na trdo hrano že od tretjega me? seča naprej z bolj lahkimi krmili: sem? tertja pest trave ali napoj z morno vodo, kakor je pač letna doba. V četrtem mesecu dajmo teletu sem tertja pest zdrobljenega ovsa ali koruze, najboljše oboje kuhano v mleku; v petem in šestem mesecu semtertja nekaj dobrih otrob ali še boljši sezamovih pogač, ki so bogate fosfatnih snovi, potrebnih za raščo kosti. Redno odstavljanje traja en mesce, razdeljeno je na štiri dobe, od katerih traja vsaka en teden. Drugačno pa je postopanje, ko ni paše in drugačno, ko je paša na razpolago. Dobra travniška trava je namreč najprimernejša krma, ki naj sledi mleku. Pozimi naj se odstavljanje vrši tako? le: I. teden: enkratno sesanje naj se nadomesti z napojem z rženo moko ali s semletemi tropinami. II. teden: dve sesanji naj se nado? mestita, kakor prej povedano, ali paJ tu? di z oparjenim senenim drobom, ki se napravi na ta način, da se vtakne naj? boljše seno v vrelo vodo. kjer naj osta? ne tri ure, in naj se potpm precedi. III. teden: tele sesa le enkrat na dan. IV. teden: tele sesa enkrat vsak drugi dan. Po preteku tega tedna se teletu mleko popolnoma odvzame. S tem je odstavljanje končano. V dobrih letnih časih pa se odstav? Ijanje vrši na sledeči način: I. teden: enkratno sesanje na dan naj se nadomesti z zeleno krmo. II. teden: dve sesanji na dan naj sc nadomestita z zeleno krmo; III. teden: tri sesanja na dan naj se nadomestijo z zeleno krmo; IV. teden: tele sesa enkrat vsak drugi dan. Na to naj se poklada teletom: ze? lena krma ali seno, kakor je pač letni čas; dodaja naj se tej krmi tudi zdrob? Ijeno žito ali semlete tropine. Priporoč? liivo je tudi, da se dnevnemu odmerku hrane prida še 50 g kostne moke ali 15 g klajnega apna, da se tako pospeši rast in utrditev okostja. Angleži dajajo teletu tudi eno do dve jajci na dan, a brez lupine. Nekateri naši živinorejci pa dajajo jajca z lupi? no, češ, da koristijo teletu tudi mineralne soli, ki jih lupina vsebuje, (dalje.) ZDRAVLJENJE KILAVIH PRAŠIČEV. Drob v trebuhu je pokrit s trebuš* no mreno. In čez to se razteza vnanja koža. Ce trebušna mrena iz katerega* koli razloga poči, pa morejo čreva iz* stopiti med vnanjo kožo in trebušno mreno. Vsled tega se naredi bula, ki jo imenujemo: kila. Taka bula ni vroča in tudi ne boli, čuti je mehka, in če nanjo pritiskamo, bula izgine: čreva gredo nazaj v trebušno votlino. Kila more postati zelo nevarna,’ker se s kr* mo napolnjena čreva ob razpoki trebušs ne mrene lahko zadrgnejo, postanejo snetiva in žival pogine. Zlasti prašiči postanejo kaj lahko kilavi, ali kakor tudi drugače pravijo, počeni. Kilavost se posebno rada po-iavlja pri mladih živalih. Mladi prašiči so kilavi ali počeni v dimljah ali na popku. V dimljah kilave prašiče more zdraviti le živinozdravnik z operacijo, ki pa se navadno ne izplača. Zato je bolje take pujske spitati ter jih kmalu zaklati. Kilo na popku dobijo posebno lah* ko pujski, ki se spenjajo kvišku in ki se postavljajo na zadnji nogi. To se rado dogaja v svinjakih, kjer ni nikakega re* da in kjer se lačne živali spenjajo ob svinjakovi steni in nestrpno pričakujejo osebe, ki jim navadno donaša pičo. Velikih kil na popku, kakor, kil v dimljah, se ne izplača zdraviti. Majhne, za oreh debele kile more pa vsak pra* sičjerejec sam ozdraviti. Prašič z majhno kilo na popku sz položi na hrbet. Izstopla čreva se mu potisnejo s primernim pritiskom v tre* bušno votlino nazaj. Potem se vzame gost mizarski klej, ki je še dovolj gork, pa ne prevroč, in se dobro namaže koža nad kilo in okoli nje. Na kilo se položi v kleju namočena krpa, ki naj se toliko časa z roko tišči, da se krpa posuši in da se trdo sprimei kože. To traja kakih deset minut, da se ta poklejeni ohliž dobro prime kože. V kakih šestih tednih se počena trebušna mrena zaraste, in takrat se obliž lahko odvzame in sicer na ta način, da se z gorko vodo omehča. Tudi odrastli prašiči lahko dobijo na trebuhu kile, in sicer najlažje breje svinje, če se zataknejo na trebuhu ob kak špičast kol ali kaj podobnega. Kila pri odraslem prašiču je veliko nevar* nejša. Zato pa se že izplača, da pokličeš takoj živinozdravnika na pomoč. Do njegovega prihoda, naj se prašič poveže s kosom usnja, ki se trdo pripaše k tre* buhu. Na mesto, kjer je kila, se dene kepa prediva med kožo in usnje, da se zadržuje uhajanje črev, ker predivo ti* šči na kilo in zadržuje čreva. Dr. A.: DESET ZAPOVEDI ZA ŽIVINO-’ REJCE. 1. — Izboljšuj svojo živino, da boš imel več dohodka in večje spoštovanje v domačem kraju. 2. — Spuščaj le lepe in, po možno* sti, čistokrvne bike, k svojim kravam, da si tako izboljšaš pasmo. 3. — Uvažuj: 5 lir, ki jih plačaš več za skočnino lepega bika, pomenja 50 lir dobička že pri rojstvu teleta, 1000 ali še več, ko žival doraste. 4. — Pomni: snaga, gibanje na prostem in zadostno krmljenje so neob* hodni predpogoji za uspevanje živine. 5. — Pomisli: ti počivaš rad in do* bro v mehki postelji, tako se tudi živina boljše odpočije, ako ji suho in zadostno posteljaš. 6. — Veruj: naj večjo neumnost napraviš, ako imaš v hlevu več repov, ka* kor si v stanu jih preroditi s lastnim pridelkom piče. Vsa živina trpi lakote. Vsa živina [e slaborejena, suha, grda, mršava. Donaša ti manj, kakor drugod manjše število, dobrorejene živine. Je bolj podvržena boleznim in prej pogine in ti, mesto da bi postal premožnejši, si revnejši kot prej. 7. — Ne odstavljaj telet pred tremi meseci, ako so telice, ne pred petimi me- seči, ako so telički, ki jih nameravaš iz* rediti za bikce. Tudi tele, ki je name? njeno za klavnico, naj dobiva vsaj en mesec le mleko. 8. — Vedi: prehod mlečne hrane na trdo naj se izvrši lepo postopoma in prav polagoma. Tele ne sme tega prehoda niti zapaziti. Drugače se živali trebuh zveča in hrbet skrivi. 9. — Če imaš lepega bika, ne pro? daj ga izven domačega kraja za maj? hen takojšen dobiček. Drži takega bika doma; z njim napraviš svojim soroja? kom veliko koristi. 10. — Zavaruj svojo živino pri domači zavarovalnici goveje živine, če že obstoia. Ako ne, napni vse sile, da se zavarovalnica ustanovi. 0000000000p0000000000000000000000000000000cxxx)0000cxxxxxxx)0000000000000000000000000000000000000000000000000000 Mlekarstvo 000000000«x>0000000000000000000000000000cxxxxxxx)000000000000000000000000«xxxxxxx)0000cxxxx>000cxxxxxxx)00000000000000000000000000000000 30000000000000000 Ing, Podgornik Anton: RABITE MLEČNI POSNEMALNIK! Po naših krajih je mlečni posnemal? nik še zelo redka prikazen. Še največkrat ga lahko vidiš v mlekarnah, kjer se izdeluje maslo. Izven mlekaren ga ne do? biš tako lahko, ker je pri nas še prav malo takšnih gospodarjev in gospodinj, ki so že uvideli in preračunali, da jim more donašati mlečni posnemalnik lepe dohodke v domačem gospodarstvu in gospodinjstvu. Kdor ima dve ali tri do? bre mlečne krave, a nima priložnosti od. dajati mleka v zadružno mlekarno ali ga odproda j ati za neposredni použitek ali konsum, mu ne kaže biti še nadalje brez mlečnega posnemalnika, ako hoče res dobro in času primerno izkoriščati mlc? ko in doseči primemo ceno za svoje maslo na trgu. Pri nas udomačeno dobivanje sme? tane, ali posnemanje mleka, je na splošno zelo pomanjkljivo in pred vsem pre? malo gospodarsko. Iz 100 kg mleka, v katerem ie 3.5% mlečne '.olšče, lahko dobimo pri domačem navadnem posne? manju v dobrem slučaju 3.33 kg masla. Ako se posname enaka množina mleka (100 kg) z enakimi odstotki tolšče (3,5%) s posnemalnikom. izdelamo iz dobljene smetane 3.94 kg masla. Prhnerjaje obe množini dobljenega masla, se izkaže razlika 0.51 kg. Iz sme? tane, ki se je dobila z mlečnim posne? makakom, se je torej izdelala dobra ¥2 kg več masla. Zakaj? Pač zato, ker je ostalo pri posnemanju z mlečnim posnemalnikom v posnetem mleku le 0.2% mlečne tolšče, dočim je ostalo v posne? tem mleku, ki smo ga dobili pri navadnem posnemalnem načinu, celih 0.8% mlečne tolšče. Vsa mlečna tolsča pa, ki ostane v posnetem mleku in ne preide v smetano, je za izdelovanje masla izgub? Ijena. Ni pa samo to, da se dobi iz smeta? ne, ki se je posnela iz mleka z mlečnim posnemalnikom pol kg več masla, tem? več tudi po kakovosti in okusu boljše in zategadelj več vredno maslo. 1 kg masla iz smetane, ki se dobi iz mleka z navad? nim posnemanjem, se proda danes za 14 lir. V gornjem primeru se dobi iz 100 kg mleka 3.33 kg masla, za katerega bi se tedaj prejelo 46.62 Ur. Za 1 kg masla izdelanega iz smetane, ki se je dobila v danem primeru z mlečnim posnemalnikom, se prejme najmanj 17 lir, V našem slučaju se dobi iz 100 kg.mleka 3.94 kg. masla, za katero bi se skupilo 66.98 lir. Potemtakem bi se prejelo za maslo iz smetane, dobljene z 'mlečnim posne? malnikom iz 100 kg. mleka, 20.56 lir ali okroglo 20 lir več.*) *) Med ceno navadnega masla in ceno tako^ zvanega čajnega masla je skoraj vedno razlika 3 do 4 lir pri kg. Ako pada cena navadnega ma-' sla, pada tudi cena čajnega masla. Ako s e viša cena navadnega masla,, se viša tudi ona čajnega masla. Kdor bi le v teku vsakega tedna posnel .100 kg mleka z mlečnim posne* malnikom, bi lahko prejel za maslo na leto 52 X 20 = 1040 lir ali okroglo 1000 lir več nego za maslo, ki bi gai izde* lal iz smetane, dobljene z navadnim po* snemanjem. Ročni mlečni posnemalnik družbe Alfa Lava!, s katerim' se lahko posname 100 kg mleka na uro, stane okrog 800 lir. Kdor ima samo dVe ali tri dobre mlečne krave, se mu posnemalnik izplača v enem letu, ako ga nabavi. Manjši ročni posnemalnik, s katerim se posname le 60 kg mleka na uro, stane razmeroma manj. Glede nabave mlečnega posne* malnika naj se vsakdo obrne do Kme; tijskega društva v Gorici, Via S. Gio~ vanni 6. Vsak gospodar ali gospodinja, ki iz»' korišča mieko oziroma smetano s pode-lovanjem v maslo, naj se odloči in čim* prej nabavi mlečni posnemalnik. Kdor si ne more nabaviti posnemalnika sam, naj se domeni s sosedom za skupno na = bavo in uporabo mlečnega posnemal* nika. I1 Posnemanje z mlečnim posnemalnL kom ima pred navadnim posnemanjem poleg drugih tudi to zelo važno prednost, da se dobi pri posnemanju sladko posneto mleko, ki ga lahko začnemo dajati teletu, ko ima 4 ali 5 tednov, pujskom pa, ko imajo 9 do 10 tednov. oooooooo oooooooo oooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooo oooooooo oooooooc O llUl Čebelarstvo ooooooc»oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Vodopivec Janko: PRIČETEK ČEBELNEGA LETA. Prvi topli dnevi v drugi polovici zimskega časa oživijo čebelno družino v panju. Čebele se sprašijo (izpraznijo) in pričnejo donašati obnožnino — cvet* ni prah. Z zanimanjem opazuje že iz* kušen čebelar ta prvi pojav, začetnik pa se le težko loči od panjev, pred kojimi tako mrgoli marljivih čebelic z razno* barvnimi košaricami, polnimi cvetnega prahu. Kaj bi pa ne? V razu s to* nloto in donosom cvetnega prahu, se tudi prične množiti zalega v panjih. Vsled tega se čebelar veseli, ko vidi donašati cvetni prašek na nožicah. Čebele donašajo poleg praška še nabra* ni nektar v medenem mJešičku, ki je za ugodno razvijanje čebel še veliko bolj pomemben. Ker se cvetni prah le malo časa vzdrži in se rad skvari. tudi čebele takoj porabijo. Iz njega napravlja* jo slino — mleko, ki ga rabijo z,a pita* nje mladic, naravno je torej, da ga čebele znosijo v najbližje celice poleg mlade zalege, da ga imajo čebele kimilke na razpolago. Da se cvetni prah ne skvari, če je v vališču, stavi matica zalego jeseni toliko časa. dokler ne izgine ves odprt cvetni prah. Obilica cvetnega prahu pb koncu jesenske paše je vzrok, da imajo takrat nekateri panji mnogo zalege, drugi pa malo ali nič. Nepokvarjen ostane pa cvetni prah v satovju, ako je z medom zalit in z voskom zadelan. Ker so čebelarji opa* žili, da z donosom cvetnega prahu prične razvitek mladih čebel v panju, so tudi skušali pomnožiti donos močna* tega prahu mesto cvetnega. Že kakih petindvajset let je od tega, kar sc je mnogo govorilo in pisalo, kaj bi se dalo uporabiti v nadomestilo cvetnega prahu. Priporočali so različno moko kot belo, turšično, rženo; a najbolj hvaljena je bila grahova moka. Ta se je potem položila v posodice, ali pa se je potrosila v satovje. Drugi so pa kar svetovali: na* trositi jo v celice praznega satovja in jo položiti v panj. Še modrejši so svetovali moko z mlekom, oslajeno z medom. Pozneje sem čital, da bi bilo posebno dobro kr* milo in pospešilo k pomnoževanju če*-bcl: med z kokošjimi jajci. Kaj bo pa še kdo s tuhtal, seve danes ni mogoče stalno reči. Z gotovostjo moremo da s nes trditi, da so vsa taka sredstva s poskusi ovržena. Moka nanesena v satovje, se rada navzame čebelne vlage v panju ter se začne kis-ati in plesniti. Enako velja za mleko in jajca. Le enkrat pojde čebe= lar na led takim priporočilom, a nikoli več potem. Če upoštevamo zraven tega še trošek in sitno delo, bomo kmalu pravo zadeli. Nekateri priporočajo, naj bi se čebelam olajšal trud s tem, da jim prinesemo v bližino čebelnjaka leskovih cve* točih mačic. Tudi to ni pravo. Leskove mačice imajo obilno cvetnega prahu, ali če bi hoteli prinesti čebelam le V4 kg prahu, bi bilo treba navoziti kakih 10 voz leskovih debel z vejami. Jasno bo torej, da se to delo ne more izplačati. Zopet od drugod se je namigovalo, nabirati cvetni prah s primerno priprav vo iz leskovih mačic, a tudi to se ne iz? plača, ker prav priden človek ne bi nabral cel dan 'A kg tega prahu, vrednega največ 4 L. Nam torej ne ostane druge poti, k a? kor pustiti čebelam, da si same prosto nabirajo potrebnega prahu in sladčic. Da jim bo tega nudila narava dovolj. je potrebno, da po možnosti skrbi? mo za pomnožcYanje primernih naša? dov in rastlin. Omeni naj se še, da v prvem- začetku čebclncga in naravskega življenja, na? hajamo vsled male toplote, le bolj cvet? ni prašek in malo medu na rastlinah. Vsled tega nam ni s pomnožitvijo umetnega donosa cvetnega praha prav nič pomagano. Vsi izkušeni čebelarji so po? nolnoma prepričani, da pravo množenje čebel nastane še le, ko dobivajo če bele v obilni meri med. Kakor določimo, ali prinaša čebela med, ali vodo na dom, ali prihaja praz? na, prav tako se lahko z gotovostjo pre? pričamo, ali medi ena ali druga cvetka. Obnožnina nam odločno priča po kakšnem cvetju jo jo čebela nabirala. Čebelarjem. Panji, ki jih je naročila Slov. čebelarska za-druga, bodo tekom meseca na razpolago. Kdor bi jih želel, naj jih pravočasno naroči. Satnice bo zadruga tudi letos izdelovala. Ker je malo voska na razpolago, naj se vsakdo pravočasno naroči. Ta obvezna naročila morajo biti v rokah zadruge najkasneje do 30. marca 1925. Kdor ima vosek na razpolago za predelavo v satnice, naj ga spravi v zalogo zadruge v Gorici najkasneje do 30- marca 1925. Lc v tem slučaju more biti gotov, da bo imel satnice do konca aprila na razpolago. Opozarjamo vse na te roke, da ne bo potem zamere. Tudi vosek naj si vsakdo, če le more, sam priskrbi. OOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO cx50000000000000000000000000cxxxx3cxxxx300c00000000OOOO 000000000 Vinogradništvo §00(X)000OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO000000000000000000000000cxx)0cxx50000000000000000000000000cxx)00000000000000000000000000tx)0000000000000 P. G.: CEPLJENJE TRT V SUHO. Če bi hoteli obširno pisati o tem vprašanju, bi nam ne zmanjkalo gradiva za, več številk. Smatramo torej za gotovo, da si je umen vinogradnik pravo? časno nabral dovolj in zadostno pravil? nih kolči in dobrih cepičev. Nato pre? idemo kar na opis cepljenja samega. Kadar cepiš, jemlji le toliko trt iz zemlje, kjer jih imaš zakopane v svežnjih, kolikor jih rabiš za dva, tri dni. Amerikanskim kolčem odreži vse oči, a pod spodnjim očesom prereži jih s škarjami gladko. Stara prereza ni do? bra. Očisti jih zemlje in peska ter deni jih pokončno v vodo. Mladike, ki jih rabiš za cepiče, prereži na sredi med dvema .členoma in sicer tako, da ostane palček nad očesom nekoliko daljši, ka? kor oni pod očesom. Pri cepljenju nam palček za držanje prav dobro služi. Po cepljenju naj se vrhu očesa odreže. Cepiče moči eden ali dva dni pred rabo v vodi. Najboljši način cepljenja je oni, kakor nam ga kaže slika in ki se imenuje s strokovnjaškim izrazom angleška kopulacija, ali kakor pravijo pri nas cepljenje v suho. Cepič in pod< la d a se prerežeta poševno tako, da je prereza IV2 do 2 krat talko dolga, kakor ie trta debela. Cepič naj se prereže 1 cm pod očesom in sicer na tisti strani, kjer se nahaja oko. Blizu člena je nakopičeno v mladiki več redilnih snovi, zato se rana lažje zaceli. Zgoraj stržena (srca) napravi nato v prerezi poševno zarezo proti strženu tako, da nastane jeziček, kakor ga kaže podoba. Pri tem poslu rabi le ostro in ne predebelo rezi* lo, le tako bodo zareze in prereze popolnoma gladke. Ko je režnja dovršena, vtakni jeziček, ki se nahaja na cepiču, v zarezo na podlagi, nasprotno pa jeziček na podlagi v zarezo na cepiču talko globoko, da se obe prerezi popolnoma pos krijeta. Ta jezička imata namen, da prh trdita cepič k podlagi, kar popolnoma zadostuje, da se oba sprimieta. Nadaljne obveze ni potreba za cepljenje kolči, ki se potem umetno kalijo, ker ne bi mo* gel zrak do rane, vsled česar bi so ta ne zacelila tako lahko in tako dobro. Vsa- ka obveza torej bolj škoduje, kakor ko* risti. Poudariti moramo še enkrat, da naj se zareza napravi bolj poševno, ven* dar ne preveč pri vrhu in tudi ne pregloboko, če hočemo, da dosežeta je* žička svoj namen. Cepič mora sloneti na podlagi dovolj trdno, ko smo oba dela združili. Angleška kopulacija z jezičkom se za cepljenje kolči, ki se potem umetno kalijo, najbolj priporoča. Priden dela* vec cepi v enem dnevu na ta način 800 do 1000 trt. Kadar cepimo, moramo pa* žiti na to, da Sta podlaga in cepič jed-nako debela, vendar pa ne škoduje, ako je cepič za spoznanje bolj droben, ka* kop podlaga. Ko je nacepljenih že precej trt, pogrni jih z mokro cunjo ali pa deni jih v zaboj med moker mah. Da bo kožica, ki spoji cepič s pod* lago (in se imenuje znanstveno kambij), rastla, deni cepljeno trto v gork in vla* žen zrak. Kjer ni gorkote, vlage in zra* ka, kambij ne raste in trti se ne spojita. Ako zasadimo torej cepljene kolči na* ravnost v zemljo, se mnoge ne primejo, ker manjka v zemlji zadostne gorkote, zraka in včasih tudi vlage. Če zemljo do* bro zrahljamo in tako pripravimo, da jo bo solnce močno segrelo,, dosežemo lahko dobre uspehe tudi v zemlji, vendar pa nismo z uspehom nikdar tako go* tovi, kakor tedaj, ako trte ovijemo v mah ali podobno tvarino, ki dobro drži vlago in zrak ter jih hranimo toliko ča* sa v gorkem prostoru, da se spoji cepič s podlago ter začne kaliti. Šc le potem presadimo trte v zemljo. —^000000 00 oooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooocxxxxxxDooooooooooooooooooooooooooooooooor>oooooooooooooo 00000000 Sadjarstvo OOOOOOOOO OOOO OOOOOOOO OOOOOO OO 000000000000000000000000 00000000 00000000 oooooooc 00000000 00000000 00000000000000000 Š/rekelj Josip: ZAKAJ NE VČAKAJO SADNA DREVESA STAROSTI. Ako se ozremo nazaj v kmetijsko književnost in jo listamo do novejšega časa, zapazimo najrazličnejše teorije. ki so jih ustvarili razni strokovnjaki, jih uveljavljali in tudi dobili, kakor vse* lej, privržencev. Ti slednji, opiraje se na autoritete, so sugestirani širili in širijo nove teorije. Le prevečkrat se je dogodilo, da je narava ovrgla vsiljene nauke. Taki pojavi spravljajo kmeta v nezaupnost, kar je zelo škodljivo za. splošno gospodarstvo. Naj navedem nekaj izgledov! Pred okroglo 20 leti je šeil na limanice strokovni časopis »Kmetovalec«, da je pri= poročal novo vrsto akacije brez trnja. Ker so na akaciji (Robinica pseudoaca* cia) trni zelo neprijetni, so kmetje pridno popraševali po novi »izboljšani« akaciji, prejeli pa so staroznano šibko« rastočo, ki jo vidimo po mestnih dre« voredih in ki ne velja v gospodarske svrhe. Amerikanec Stringfelov je s svo« jimi spisi razočaral sadjarje, ko jim je znanstveno dokazal (?) vzroke nevspc-vanja sadnega drevja. Zavrgel je do« sedaj običajno sajenje dreves v pro« storne jame in priporočal naj se presajajo sadna drevesa z gladko ob srčnjaku odrezanimi stranskimi koreninami v ce« lino, v luknje, ki se narede z železnim drogom. To svojo teorijo je naslanjal na opazovanje divje«rastočih dreves v gozdu, katere dorastejo v orjake, dasi jim ni nihče izkopal jame. Nasprotno pa, je trdil Stringfelov, propade drevo, ako ga presadiš v široko in globoko jamo, v rahlo zemljo, zakaj ta zemlja se ob dež« ju zblati, pozimi omrzne in pokvari ali opeša rast korenin. V celino se že ne morejo širiti, ker so slabotne in nežne. Ta nauk je mnoge zavedel in ver« jeli so. Celo trgovski drevesničarji so nasedli! V kratkem času pa je slava Amerikanca Stringfelova minila. Pred okroglo 50 leti, kakor posnemamo iz poročil, je začela napadati breskvo kodravost (excoaxus defor« mans) z vso ljutostjo in še dandanes nam beli lasi v nezmanjšani meri. Takoj so se takrat dobili strokovnjaki, ki so nasvetovali cepiti breskve na mandeljne. Ker to ni uspelo, so po« zneje priporočali za podlago grenke mandeljne, kar se ie tudi izpodrsnilo. Utemeljevali so, da, ker ie mandelj stoletno drevo, mora tudi breskev na njem dočakati tako starost. Niso poznali prikladnosti (afini« tete) cepiča s podlago, niti niso mislili, da tudi na mandelinu ne more rasti breskev z bolnim listjem ali celo brez listja. Uspeh je bil še več, ko ničev, ker na mandeljnu so vsihale breskve, kakor na lastni podlagi, in vrhu tega so rodile tudi drobnejše in sploh slabše sadje! V letu 1896. smo imeli na Dunaju vinogradniški kongres. V tistih letih se je trtna uš naglo širila in zajela nepripravljene vinogradnike, ki so obupa« ni tarnali ob praznih sodih. Šiba, ki je najboljša učiteljica in iznajditeljica, je dovedla Richterja, Goetheja. Jablanzija in drugd, da so izumili razne načine cepljenja. Najhujša ovira pri obnovi vinogradov je bilo takrat cepljenje, katerega ni nihče znal. Na tem kongresu je Kober z vso prirojeno mu zgovornostjo pobijal ce« pljenje na zeleno in zahteval, naj se širi samo cepljenje v les. Sklep njegovih izvajanj je bil, da trte ne vspevajo, ako so na zeleno cepljene. Par let kasneje je hotel tudi Ožanič postati slaven in je dlakocepil in pobi« jal Koberjevo teorijo, dokazujoč, da trte, cepljene v les ne morejo vspevati, ker da je našel na mestu, kjer so cepljene, razjedajoče gljivice (bakterije). Priporočal je seveda cepljenje na zeleno. In danes, po dolgoletnih izkušnjah komu naj verujemo? Vse trte so ena« ko dobre, da so le zaraščene in cepiči dozorjeni! Naj bo dovolj s primeri, dokazi in domnevanji. Prehajam k naslovu, ker sc je o tem vprašanju, zlasti zadnji dve leti med slovenskimi sadjarji razprav« Ijalo in tudi v tujem jeziku sem o tem predmetu čital, kar znači, da so krive pojme naši sadjarji zajeli iz tujih virov. Pred vsem nam treba poznati op/o« jevanje, prikladnost ali sorodnost (afiniteto) rastlin, oziroma naših sadnih dreves, o katerih govorimo, in podnebje. To so temeljni in naravni po« goji, ki določajo starost dreves. Nika* kor pa, da pošiljajo nekateri kmeta v gozd iskati »najdivjiših« divjih divja* kov. To je šablonska in protinaravna teorija. Vse rastline so po sorodnosti razdeljene na družine, plemena in zvrsti (sorte.) Vzemimo trte, s katerimi ima naš Primorec izmed vsega drevja in grmov največ opravila. Tudi trtna družina je razdeljena na plemena z ozirom na svojstva. N. pr. evropejska trta (vitis viticola), niparia (vitis niparia,) berlan-dieri (vitis berlandieri) i. t. d. Vsako pleme ima pa zvrsti (sorte,) tako so ev* tiopejske: grupanija, refošk, rizling in še mnoge, mnoge druge. Vse evropske trte imajo medseboj* no sorodnost. Ni pa tolike sorodnosti naših trt s trtami drugih plemen, ki niso evropejske. Amerikansko pleme v ber* landicri ima celo tako malo sorodnosti z našo trto, da se na njej cepič sploh ne prime. Na drugih trtnih podlagah, ki jih vinogradniki sade, je že sorodnost večja, saj se cepiči primejo, ali vendar zapazimo, da podlaga ostaja tanša in to kaže sorodno razdaljo ali manjšo sorodnost ali afiniteto. Pa tudi naše evropejske trte nimajo proti trtam drugih plemeni, (recimo divjakom) enake sorodnosti. Stedi opa* zovali, da se rizling, muškat Hamburg, vse žlahtnine rajši primejo, kakor n. pr. grganija in plavina? (dalje.) Ušaj Just: SPOMLADANSKO CEPLJENJE. Marec in april sta najbolj ugodna za cepljenje sadnega drevja. Sicer pa moramo že v februarju misliti na cepljenje, ker si moramo že takrat narezati po* trebnih cepičev. To moramo storiti za* to, da bodo cepiči v času cepljenja ne* koliko manj sočni, kakor podlaga ali divjak. Če je narobe, tedaj poženejo cepiči prej, preden so se sprijeli. Zato se mnogi posušijo. Do uporabe hranimo cepiče v kleti, zakopane v pesek. Načinov cepljenja je več. Najbolj razširjeni so ti - le: L 'spajanje ali cepljenje z naklado ; 2. cepljenje na sedlo; 'a 3. cepljenjevza-režo ali žleb; 4. |\\ cepljenje v raz- fiV) kol in 5. ceplje-nje pod lubad. | '| Spajanje upo- 1| rabimo tedaj, če !| j| imamo morebiti [ || cepič in podlaga enako debela. Torej pri zelo mladih drevesih, navadno v drevesnici. To cepljenje izvršimo pri tleh, ali pa tudi v oni visočini debla, kjer naj bi se razvila krona. Prerez bodi kolikor mogoče dolg, 3 do 4 krat daljši nego je njegova širina. Prerez mora biti tudi zelo gladek in naj bode pri cepiču, kakor pri podlagi enako ve* lik in napravljen mora biti na nasprotni strani cepičevega popka. To storimo radi tega, ker je v bližini popka največ hrane v lesu. Cepiči naj imajo tri dobro razvite popke. Tik nad zgornjim pop* kom prerežemo cepič tako, da ga no* ševno odrežemo- na nasprotni strani popka. Ko sta oba prereza dovršena, položimo cepič tako k podlagi, da bode prerez cepiča natančno kril prerez podlage. Konečno povežemo cepljeno mesto z ličjem (rafijo) in zamažemo povezo s ccpilnim voskom. Tudi gornjo zarezo na cepiču zamažemo istotako z ccpilnim voskom. Cepljenje na sedlo uporabimo tedaj, ko ie podlaga nekoliko debelejša od cepiča. To cepljenje izvršimo tako* le: Na gladkem mestu prerežemo pod* lago s škarjami, ali pa s finozobčasto žagičo. Prerez bodi nekoliko poševen in gladek. Zgladimo ga z ostro nabru- šenim sadjarskim krivcem. Nato žare* žemo cepič na sedlo. To zarezo napraviš mo z ostro in dolgo ostjo cepilnega nos ža »Kunde«. Pri tem postopamo tako le: V bližini popka, in sicer za njim, napravimo nekoliko poševno v smeri pros ti vrhu cepiča zarezo, globoko Vs cepiš čeve debelosti. Nato napravimo še eno tako zarezo, ali mnogo bolj poševno. to slabo stran, da prizadenemo pri tem cepljenju drevesu veliko in obsežno rano. Da bi ta rana čimprej zarastla, moramo cepiče) tako obrniti, da stoje njihovi spodnji popki navznoter. Na« stale odprte rane morame prav skrbno namazati s cepilnim voskom. Drugače je ta način cepljenja pri nas dobro znan in zato ga nočemo tu nadalje opisovati. Ta zareza naj sega ravno tako globoko in naj se steka s prvo zarezo skupaj. Vslcd teh dveh zarez odpade košček lesa od cepiča. Nato nastavimo cepilni nož v nastalo zarezo in prerežemo cepič zelo poševno. Na ta način nastane na cepiču, sedlu odgovarjajoča zareza. Ko smo to storili, napravimo na podlas gi in sicer na. strani, kjer je prerez naj s višji, podolgasto zarezo, enake velikosti, kakor je ona na cepiču. Konečno polo? žimo cepič natančno na zarezo in povežemo cepljeno mesto z ličjem in zama? žemo, kakor v prvem slučaju, s cepil? nim voskom. Cepljenje v zarezo ali žleb. To cepljenje, ki je priporočljivo, ali nekoliko težje izvedljivo, ni potrebno, da bi ga opisoval, ker je popolnoma razvidno iz priložene slike. Cepljenje v razkol je pri nas naj? bolj udomačeno. Ta način cepljenja ima Cepljenje pod lub je zelo priporo? čljiv način spomladanskega cepljenja. Rana, ki pri tem cepljenju nastane, je majhna, To cepljenje se tudi zelo rado sprime, ali izvršiti ga moramo kasno, t. j. še?le tedaj, ko se da lubad na lalikem ločiti od lesu. To cepljenje se izvrši ta? ko?le: Prereži ali prežagaj deblo, ki ga želiš cepiti, tako, kakor za cepljenje v razkol. Nastalo rano zgladi z nožem. Nato nareži cepič in ga pripravi ravno tako. kakor za cepljenje na sedlo. Ko si to storil napravi toliko zarez v lubad, kolikor želiš deti cepičev. Ko si to storil, privzdigni lubad na podlagi tako, kakor se to dela pri cepljenju v oko. Konečno vtakni med lubad in les cepič tako, da se bo zareza tikala lesu, hrbet pa lubada. Konečno poveži cepljeno mesto z ličjem in zamaži ga s cepilnim voskom. Pomni pa, da moraš vsako cepljenje izvršiti pravočasno. Hrovatin Josip: O CEPLJENJU OLJK- Nisem strokovno izobražen, ali večletna izkušnja mi je dokazala, da je tudi cepljenje ali požlahtnjevanje oljk važna in koristna stvar v umnem gospo« darstvu. Oljk je več vrst. Vsaka vrsta ima svojo dobro in slabo stran. Kakor pri vseh drugih sadnih vrstah, je tudi med oljkami nekaj bolj divjih in manj rodovitnih. Med rodovitne prištevam takozvane »belice«, ki rodijo skoro vsa* ko leto, med divje prištevam »karabo-ne«, po nekod tudi zvane »samčone«. Kakor pri vseh sadnih drevesih, velja tudi pri oljki pravilo, da podlaga naj bode divja. Oljka »karabona« ima to dobro stran za podlago, ker ima bujno raščo, zdravo, gladko deblo in pa debel lubad, pripraven za cepljenje. Oljka se namreč cepi za lubad. Cepičev si moramo narezati v času od polovice februarja do polovice marca. Cepiči naj bodo mladikavi in zdravi. Nabrane cepiče moramo naravnati in trdo p reve* zati, potem jih zaviti v mokro vrečo in zakopati v zemljo, kjer ne more voda do njih, ker bi drugače postali opolzli. V pričetku majnika pričnimo s ceplje* njem. Oljka, ki jo hočemo cepiti, mora biti sočna. Cepiče, ki naj bodo dolgi 15 cm, operimo pred rabo v čisti vodi-Med delom naj bodo zaviti v mokro krpo, da se ne posušijo. Najprimernejši dan za cepljcnie je tiho vreme. V burji ne cepi. Oljke, ki jo misliš cepiti, ne žagaj dan poprej, ampak odžagaj, obreži jo in takoj cepi. Cepič odreži na eni strani poševno kake 4 do 5 cm dolgo, na koncu cepiča ostrži z nožem vrhnji lubad, da bode cepič takoj začel srkati sok iz podlage. Mesto (vrh ali deblo), kjer cepiš, moraš ravno prežaga* ti. Potem zareži lubad, kjer je najbolj sočen, z nožem navzdol kake 2 do 3 cm. Nato pritisni polagoma cepič navzdol, tako da se zarije pod lubad. Pripravlje* no moraš že imeti povoščeno vrvico, s katero privežeš cepič enkrat naokrog. potem pa pritrdi na vsako stran cepiča kos svežega luba, ki ga dobiš na odžagani veji, da povoščena vrvica ce* piča ne omaže. Navadno zataknemo dva cepiča. Če je podlaga (stolič) debe* la, tudi tri. Nato zveži cepiče trdo, a ne pregosto, ^ in namaži jih s cepilnim voskom. Če tega nimaš, je dobra tudi v to svrho mehka ilovica. Obdaj potem še cepiče s svežim mahom, po vrhu maha_pa deni krpo, in te čimveč, tem bolje. Ko si vse to končal, zali j cepiče s čisto vodo. To ponavljaj vsak drugi ali tretji dan, dokler ne začnejo cepiči poganjati. Če dežuje, seveda, to delo izostane. Ko začnejo cepiči poganjati, nastavi takoj veje in jih trdo priveži k cepičem, da veter cepičev ne odlomi. Ko so se cepiči dobro prijeli, ne žabi odstraniti vrvice. Zgodaj v jeseni pa ce* piče skrbno zazimi, da ti v hudi zimi cepiči — in deblo ne pozebejo. Za zazimljenje je najprimernejša koruzna slama. — Prihodnjič o čiščenju oljk. Tribušon Alojzij: CVETODER. Veliko imamo sadnih škodljivcev, katerih naši priprosti sadjerejci ne po* znajo, tako da pripisujejo poškodbe, povzročene po njih, vremenu. Med te nepridiprave se prišteva tudi, in sicer po vsi pravici, majhen hrošček: cvetoder. Kdor ga ne pozna, naj le nabere ne* kaj rjavih, še zaprtih jabolčnih cvetov, pa naj jih shrani v škatljici. Po par dne* vih bo videl v njej hroščke, ki so se preobrazili iz ličinke, nahajajoče se v cvetu. Ta mali hrošček, ki se podnevi skriva pod mahom, drevesno skorjo, sam po sebi ni škodljiv, toliko bolj je pa škodljiv njegov zarod. Proti koncu marca se samice oplode in začnejo po* kladati jajčeca v cvetne popke, ki jih navrtajo. Ličinke se zvalijo v 8 dneh. Izlegle ličinke začnejo takoj žreti, in si- cer se lotijo prašnikov in pestiča. Napadeni cvet ostane zaprt ter porujavi. Nekateri pripisujejo to vremenu, in res ima tudi to nekaj vpliva. Ako je namreč vreme tako ugodno, da se cvetje naglo odpre, preden so bili spolni deli od lis činke uničeni, je dobro. Ako je pa hladno, deževno vreme, ki zadržuje cvet v razvoju, ima ličinka dovolj časa, da uniči spolne dele cveta tako, da se iz njega ne more razviti plod. Iz navedenega vzroka trpi pozno in nejednakos merno cvetoče drevje navadno več, kakor tako, ki se zgodaj in hitro razcvete. Cvetodera zatiramo na ta način, da ga v sredi marca v hladnih dneh oziros ma zgodaj zjutraj ali na večer otresamo raz dreves na podstavljene plahte, ali. ako nimamo plaht, tudi na tla. V zadnjem slučaju ^ovijemo deblo z mas hom. cunjami ali še najboljše s pasom jute, ker zleze hrošček na drevo po deblu, se zarije v nastavljeno mu past, kjer ga končno vdobimo in s pastjo vred sežgemo. P. L: CEPIČI. Januar, najboljši čas za nabiranje cepičev za spomladansko cepljenje, je za nami. Februar nam je pust tudi odnesel. Čas cepljenja je tu. Za črešnje gos tovo najprimernejši čas. Seveda pojdeš v sosedov sadovnjak po cepiče pol urce preje, kakor se lotiš cepljenja. Sadjarji! Veliko neuspeha povzro« čaj o pri cepljenju prekasno narezani cepiči. Čas rezanja cepičev je sedaj, ko se drevesni sokovi nc pretakajo še v rasts lini, to je december, januar in februar. Vso zimo smo takorekoč imeli časa dbs volj za nabiranje cepičev. Ali bomo iskali čepov na prvem bližnjem drevesu? Nikakor! Če hočemo vzgojiti drevo, ki nam bo bogato povrs nilo naš trud, moramo rezati cepiče le z zdravih, rodečih ter že priletnih sadnih dreves. Ni zanesljivo glede cepičev tako drevo, ki ni še nikdar rodilo. Bodimo tedaj previdnejši in otresimo se že en- krat tiste površnosti, s katero gremo na* vadno po cepiče. Enoletne mladike, ki jih namera*= vaš uporabiti za čepe, naj bodo krepke in zdrave, očesa na njih pa dobro razvita in rejena. Čim več soka vsebuje cep, tem hitreje in tudi zanesljiveje se bode cepič prijel. Tudi si priskrbimo cepičev različne debelosti in čvrstosti. Vodni poganjki, to so mladike, ki so krepko pognale s starega debla in debelejših vej, niso uporabne za cepiče. Glede vrst je priporočati našim sadjarjem sledeče: Ne išči vedno novih, šc ne preskušenih sadnih vrst, marveč,, bodi zadovoljen z vrstami, ki so se v tvojem kraju dobro obnesle. Boljše je, da poseduješ par dobro uspevajočih vrst, kakor da imaš celo zbirko najraz* ličnejših dreves, o katerih pa nisi niti prepričan, čo bodo sploh uspevale v tvo* jem kraju. Dr. Valiig Peter: NAVODILA ZA SAJENJE DREVES. Eden glavnih vzrokov, vsled katerih sadno drevo ne uspeva povsod, je prav ta, da se pri zasajanju drevesnih sadik nepravilno ravna. Potrebno je to* rej, da priobčimo nekaj navodil, kako naj se ta posel opravlja. 1. Ne zasajaj nikdar drevesa na ono mesto, kjer je že drugo drevo usahnilo. Ostanki korenin starega drevesa bi okužili mlade koreninice. 2. Izkoplji lepo jamo. Ta naj bo tem širša, čim večja je zemlja. Oblika jame naj bo štirioglata, široka vsaj 1 m (boljše še 1.50 do 2 m), globoka 70 do 100 cm. Pri kopanju spravljaj gornjo plast zemlje na eno, spodnjo plast pa na drugo stran. Jamo izkoplji nekaj časa p.rcdno drevo vsadiš. 3. Drevescu moraš zadostno pogno* jiti. V ta namen služi izborno pregnjit hlevski gnoj ali pa kompost. Priporo* čljivo je, da se gnoju dodajo tudi umet* na gnojila, kakor Tomaževa žlindra, superfosfat, kalijeva sol. Za visokode* blato drevo naj se primeša zemlji nekaj časa pred vsaditvijo 30 kg hlevskega gnoja. 4 kg Tomaževe žlindre, 4 kg koj-nita ali 1 kg žveplenokislega kalija. 4. Pred zasaditvijo odreži vse slabe koreninice. Za to rabi dobre škarje. Vse obrezane koreninice naj bodo obrnjene navzdol. Pazi, da je koreninica tam kjer jo odrežeš, bela, ker to je znak. da je zdrava. Odrezke slabih koreninic spravi v stran. 5. Tudi krona naj se obreže takoj, posebno pri spomladanskem zasajanju. Ako hočemo izgojiti poldeblato drevo naj se skrajša v visokosti 1.20 do 1.50 m, če hočeš imeti visokodeblato pa v visokosti 1.75 do 2 m. Če ima drevo že napravljeno krono, naj se skrajšajo mladike na polovico, ee hočeš imeti še krepkejšo krono, na eno tretjino dolžine. 6. Kolec naj se postavi v jamo že pred zasaditvijo drevesa, da se pozneje korenine ne ranijo. 7. Še le, ko je to izvršeno, zasadi drevo, pa ne pregloboko. V največjih slučajih poginejo mlada drevesca ravno vsled tega, ker so pregloboko zasajene. Koreninice se namreč zadušijo. Čim težja in čim bolj mokra je zemlja, tem plitveje naj se drevo zasadi. 8. Ko je drevo zagrebeno, naj bo kupček zemlje krog njega približno 10 cm višje nad običajno površino zem< Ije, ker se tako potem samobsebi vsede. Pri zasajanju morata biti vsaj dve osebi. Ena drži drevesce V primer« ni višini, druga pa stavi koreninice v pravilno lego, to je, ne preveč navpično. Z rokama naj potem zagrebe korenine seveda z najboljšo zemljo. Pri tem se drevo ne sme gibati več. Ko so vso ko« renine dobro pokrite, naj se zemlja nad njimi z vso previdnostjo nekoliko po« tepta, začenši od roba proti deblu. Če je potreba, naj se zasajeno drevo tudi nekoliko zalije; na kar naj se priveže k opornemu kolu, vendar ne pretesno. Pozneje šele naj se deblo dobro pri« veže. 9. Pri nasadih se je treba držati sle« dečih razdalj: Marelice: a) visokodeblate na 5 m razdalje v vrstah in med vrstami, b) pritlikave 10 m v vrstah, 12 m vrsta od vrste; črešnje: a) 10 in 12 m, b) 4 in 5 m; jablane: a j 10 in 12 m, b) 6 in 8 m; pritlikave jablane, cepljene na ivančke 3 in 4 m; hruške: a) 8 in 10 m, b) 5 in 6 m; pritlikave hruške cepljene na kutine 3 in 3 m; breskve: a) 5 in 6 m, b) 3 in 4 m; češplje: a) 5 in 6 m; b) 4 in 5 m, 10. Vedeti moramo, da z vsaditvijo dreves nismo še postali sadjerejci. Če hočemo imeti vsako leto pridelek, mo« ramo skrbeti za cepljenje, zimsko škropljenje z raztopino modre galice, ki naj se izvrši vsaj dvakrat. S tem pre« prečimo marsikatero spomladansko bolezen drevja. Zabiti ne smemo tudi na redno gnojenje in okopavanje, pred vsem pa sc sadnih dreves ne smemo spominjati le takrat, ko je prišel čas po* hiranja sadja. Misliti moramo tudi dru« gače prav pogostoma na nje. ioooooooooooooooooooocxxxx)oooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooocxxxxx30ooooocxdooooooooooooooooooooooooi šEStj § Svilocjojstvo oocxx>oooooooooooooooooooooc>ooooooo Dr. T.: SAJENJE MURV. Skom vsako zemljišče je primerno za sajenje. Tudi pust in peščen svet, le da v tem zadnjem slučaju moramo pri« pomoči murvi do razvoja s primernim gnojenjem. V vlažnem svetu začnejo večkrat korenine gnjiti. Da jih obvar-jemo pred tem, moramo pospeševati odtek vode, murve pa zasadimo ob ro« bu jarkov, v katerih se zbira voda. Jar« ki naj bodo 50 do 60 cm globoki. Umest« no je, da položimo na dnu jame, v ka« tero zasadimo murvino mladiko, kamenje, ostanke opeke, drevesne veje. Najboljše je, da se jame za saje* nje murv pripravijo že pozimi. Mraz in zmrzal lepo r azkrojita in izboljšata zcjm« Ijo. Jama naj bo 60 do 70 cm dloboka, ši« roka 2 m. Zgornja rodovitna plast zemlje (JO cm) naj se zmeta n-a eno stran, spodnja (30 do 40 cm) na drugo stran jarka. Pri zagrcbanju naj se porabi prvo spodnja, potem zgornja plast zemlje, ki pride tako zopet na površje. Pri zasajanju naj se uporabljajo le prvovrstne cepljene sadike, bodisi enoletne ali pa že vzgojene dvoletne. Brezsmiselno ie, z namenom, da nekaj pri* hranimo, uporabljati pokvarjena drevesca, ki hirajo že sprva. Te sadike se ne razvijejo nikoli v košata drevesa, ki naj bi dajala listje leta in leta. Lahko se sadijo tudi enoletni divjaki, ki se po* znejc cepijo, ko so že na stalnem mestu, potrebno pa je, da se vsadi drevesce na stalno mesto eimprej, ko je enkrat iz* ruto z drevesnice. Če so drevesca bila dalj časa na železnici odnosno če so že dalj časa izkopane iz drevesnice, jih moramo skozi 24 ur držati v vodi, pred* no jih vsadimo. Korenine naj se močijo v zmesi vode, ilovice in govejega blata. Zemlja se bo potem bolj prilegala. Sadi Je v suho zemljo. Gnojenje za posa rnezno drevesce naj obstoja: iz 20 do 30 kg hlevskega gnoja z dodatkom 4 kg superfosfata ali Tomaževe; žlindre, 2 kg kalijeve šali ali 2 kg apnenega du- šika. Pred zasaditvijo odrežimo dreve* seu vse ranjene ali zlomljene korenine, vse ostale pa skrajšamo z dobrimi škarjami. Pri režnji treba paziti na to, da je rana obrnjena navzdol ali proti zem* Iji, ker se s tem pospeši rašč novih ko* renin. Knoletne mladike naj se olrežejo 1.70 cm visoko, mladike dvoletnih dre* vese z že izgojeno krono naj se skraj* šajo v dolgosti 30 do 40 cm, da se tako zenači razvoj vej z razvojem korenin. Oporni kolee naj se vtakne pred murvo v tla jarka. Obveza naj se izvrši v obliki osmice, ne da bi se pri tem ranilo ali odrgnilo mlado drevesce. Na dno ja* me vrzimo najprej spodnjo plast izkb* pane zemlje. Na mesto, namenjeno za postavitev murve, d e oj m o 3/4 hlevskega gnoja in umetnih gnojil, kar naj se po* krije potem z zemljo v obliki kupčka. Na tem kupčku se lepo uredijo kore* nine drevesa, na kar se zasujejo z zem* Ijo približno 10 cm visoko. Na to se natrosi ostanek gnoja in umetnih gno* jil, in jama se popolnoma zasuje z zemljo. Korcninin vrat, to je ono mesto, kjer prihaja deblo v korenine in ki je rmenkaste barve, mora stati približno 10 cm nad. površino zemljje. Poznejje, ko se zemlja vleže, potegne s seboj tudi deblo, in korenin vrat pride potem sam od sebe v isto višino kakor zemeljska površina.. _ M I00000000cx50000000000000000000000000000000000cxx)0000000000cxxxxx)00000cxx5030000000p0000000000000000000000000000000000000000000 Polfedelstvo o6oooooooooooooooooooooccx>ooooo< oooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc ooooooooooooo Ul P. A.: ESPARZETA. Esparzeta ali turška detelja (Ono* brychis sativa Lam) ljubi zelo apneno zemljo s prepustljivo in globoko spodnjo plastjo, kamor lahko prodre s svo* jimi dolgimi in globoko segajočimi koreninami. Prevlažna ali mokra tla ji niso všeč. Ugaja ji le suha, sebična le* ga. Uspeva dobro na krasovitem, pa tudi na prodnatem svetu. Esparzeto lahko sejemo za vsako drugo kulturno rastlino. Zelo važno pri tem je le, da ni zemlja plevelna, pa tudi da ni preveč izčrpana. Najbolje uspeva v dobro pri* pravljenj in dovolj zrahljani njivski zemlji. Zato ji zelo prija, ako jo sejemo za okopavinami (za krompirjem itd.), katerim smo bili dobro pognojili. Se* jemo jo navadno spomladi od marca dalje pa do srede aprila istočasno z ■ovsom ali ječmenom. Ko preide oves (ječmen) v lat je, ga pokosimo še žele« nega in ga pokrmimo. Za posetev enega ara ali 100 m~ zemljišča je potrebno 1.70 do 2.40 kg ali povprečno 2 kg ess parzetinega semena v strokih. Esparzeta nam da izdatnejše pridelke, ako ji gnojimo s Thomasovo žlindro ali superfoss fatom, kalijevo soljo, pepelom in gip« som. Od tretjega leta dalje se priporoča branati esparzeto vsako pomlad. Esparzeta ie večletna rastlina. Tra= ja sicer največkrat le 3 do 6, pa tudi 5 do 15 let, na enem in istem zemljišču. Poleg navadne esparzete, ki nam daja samo eno košnjo v letu, imamo tudi takšno, ki daja dve, in takšno, ki dala 3 košnje na leto. Za naše razmere je enokošpa esparzeta najboljša. Esparzeta nam donaša izvrstno in zdravo zeleno krmo ali pa seno. Oboje se prilega posebno mlečnim kravam, na tudi konjem in drugi živini. Od rdeče detelje se razlikuje zlasti v tem, da ne povzroča nikakega napenjanja. Es p ar* zeta naj se kosi takrat, ko je v polnem cvetju in ko je vreme lepo in suho. Ker cvete zgodaj, jo pokosimo navadno koncem maja ali začetkom junija. Sušimo esparzeto na enak način, kakor rdečo deteljo ali lucerno. Enokošna es* parzeta nam lahko da na 1 hektarju zemljišča 25 do 50 q, v ugodnih razmerah pa tudi do 70 q dobrega sena. Po esparzeti ni nikakor priporočljivo, da se pase živina. Za seboj nam pusti esparzeta zem* Ijišče v dobrem stanju, vsled česar lah* ko takoj za njo sejemo ozimine ah pa turščico. Seme esparzoto dobite pri Slo* venskem kmetijskem društvu v Gorici, ako ga pravočasno naročite. lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO1 Vojna odškodnina 00000000000000000000000000000000000000000000000000000000300000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 ooooooooooooocooo IM G. F.: ODŠKODNINA ZA AVSTRO* OGRSKE VOJNE DAJATVE. Za odlokom, s katerim se je name* ravalo omejiti razpolaganje z nepre* mičnino imovino v novih pokrajinah Italije, ni nobeden zakon vzbudil več tolikega prahu med našim ljud* stvom, kakor kr. zakonski odlok z dne 11. januarja 1925 št. 50. (U. L. 30), s kas ierim se finančno ministrstvo pooblašča, da sme dovoljevati pod določenimi pogoji predujme za vzpostavljanje imos vine, ki je bila v novih pokrajinah pos škodovana vsled vojnih dajatev, izvršes nih po avstrosogrskih oblastih. Za te vrste škod je ministrstvo pooblaščeno, da sme dovoliti predujme največ do 70% zneska ugotovljene škode. Finančna intendanca v Trstu zalite* va, da se morajo prošnje za odškodnino za vojne dajatve predložiti ponovno, tudi če so bile že predložene, do 24. aprila 1925, za predujem pa morajo pri* zadeti prositi najkasneje do 7. julija 1925. i , ■ : Zakon vsebuje še nekatere druge predpise, ki popolnoma preobračajo se* dan je običaje v vojno*odškodninskem postopanju in zahtevajo, da morajo premnogi vojni odškoddvanci v naših krajih začeti znova svoj križev in trnjev pot. Mi smo predpise trikrat in še več* krat natanko proučili, a si nismo na jasnem, kaj prav za prav država zahteva še od tepenenega vseh tepenih, od nesrečnega vojnega oškodovanca. Ni jasno povedano, kaj naj se smatra za vojno dajatev, kaj za vojno škodo. Ni čuda, da je posebno Trst radi tega po koncu. Časopisje prinaša najrazličnejša mnenja svojih čitateljev, ki pa ne mo* rejo in ne smejo biti merodajna, ker so nekatera očividno pisana le, da bi škodovala precejšnjemu delu državlja* nov v novih pokrajinah. Za to pa taka zasebna tolmačenja zavračamo. Toda nujna potreba je, da oblast izda uradno razlago uvodoma označenega odloka, da točno pove, kdo naj vloži ponovno prošrdo za povrnitev škode, kaj se srna* tra za vojno dajatev, kateri kraji pride« jo v poštev, itd. itd. Na vsak način pa bi morala oblastva pustiti pri miru one. ki jim je bila škoda že ugotovljena in izplačana in tudi one, ki so svoje prija« ve pravočasno izvršili. Županstvom po« slana okrožnica finančne intendance tržaške ne zadostuje. — Opozarjamo, da daje hipotečni zavod! V Gorici brezplačno vse tiskovine in pojasnila v za« devi, vsak dan od 15. do 17. ure. 00000000000000000000000000000000cxx)00000cx)00000000000000000cx5000ocxx)0c50000000000000000000000cxxxxxx)000000000000000000 Davki In pristojbine |!H ooor>ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooo< Gč.: DOKLADE NA UŽITNINO VINA IN DRUGIH OPOJNIH PIJAČ. Z 31. decembra 1923 je bila od« pravljena v naših pokrajinah državna užitnina na vino, mošt, meso, itd., ki se je do takrat pobirala na podlagi veljav« nih predpisov bivše avstrijske vladavi« ne. Istočasno so bile odpravljene tudi vse doklade na to užitnino, ki so jih do takrat mogle uvajati deželne uprave, občine, okrajni šolski sveti in cestni odbori. Od i. januarja 1924 dalje so imele te občine pravico uvajati samo« stojno užitnino na vino in druge opojne pijače. In sicer je znašala v naših krajih po večini ta odmera užitnine na vino največ 15 lir od hi. Ta ukrep ni bil za naše kraje, z ozirom na že upeljane na« vade, povsem na mestu. Toda naše mnenje ne prihaja v poštev, ker se za« koni v Rimu delajo za celo državo. In kaj vidimo danes? JedVu je preteklo 13 in ¥2 meseca, od kar so bile odpravljene stare davščine in doklade, in dobre štiri mesece, odkar je bil odpravljen davek na vinski pridelek, imamo že nov odlok, ki je padel kakor strela z jasnega med nas, s katerim sc v bistvu zopet uvaja ono, kar je bile prej kot nepraktično odpravljeno. S 15. februarja 1925 je namreč stopil v veljavo odlok, ki uvaja nove državne doklade na užitnino in ki dovoljuje obči« nam možnost, da tudi one zvišajo od« mero lastne užitnine. Užitnina, kakor tu« di nove doklade, pa zadevajo le vino in druge pijače, ki -se na drobno'poto« čijo in razprodajo. Vinorejec ni z njimi, vsaj neposredno, prizadet, ampak le od« jemalec v gostilni ali v prodajalni. Nova državna doklada na užitnino vina znaša v občinah 1. in 2. razreda 15 lir, 3 in 4. razreda (to so vse naše občine) pa 12 lir, na pivo pa v prvem slučaju 9 lir. v drugem 6 lir. Sorazmeren je povi« šek tudi na opojne pijače v steklenicah, na žganje, likerje itd. Istočasno z uvedbo te doklade so občine dobile pravico, da smejo na lasten račun povišati že uvedeno užitnino, vendar ne sme pbvi« šek presegati V3 državne doklade. Nove doklade in poviški pa ne morejo zadeti že obdačenih količin vina. Doklade, po« viški in prejšnja užitnina se pobirajo istočasno. Kako bo izvajanje tega odloka iz« gledalo v praksi! Poglejmo: Občina H. (4 razred) je tirjala sedaj 15 lir (naj« višjo odmero) na vsak hi vina, državna doklada znaša 12 lir na hi, in nov ob« činski povišek znaša 4 lire na hi (največ Va od državne doklade), skupaj (15+12+ 4) 31 lir od hi. Če pomislimo, da se je v naših kmečkih občinah plačevalo pod tem naslovom do 31. decembra 1923 za državo, deželo, občino, šole in ceste 30 do 40 lir. je jasno, da smo zopet prija« drali na stare poti. Omenjamo pa, da je uvedba državnih doklad izzvala v notranjosti države cel vihar pritožb in ugovorov. Bomo vi« deli, ali se finančni minister uda. loooooonoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooi GospodarsRI koledar cx>ooocxxdoooooooocxx)oooooooooooooooooooooooooooooocxxx>oooooooocxx5oooooooooooooooocxxx5ooooooooooooooooi MAREC. Poljedelstvo: tkis jc tu, pripraviti zemljo za posetev semena raznih prh delkov. Glavni poboji za uspevanje se« tev je rahla, primemo pognojena in primerno vkžna zemlja, nadalje dobro seme, ki ga pravočasno in pravilno po* sejemo. Zemlje, posebno težke zemlje, ne smemo spomladi orati in sploh obdelovati, ko je premokro, ker potem jo bol j zatepemo in zapremo, nego pa zrah* Ijamo in odpremo zraku in gorkoti. Le v dobro zrahljani zemlji se more vlaga enakomerno porazdeliti in prhneti hlev« ski gnoj. Torej, je pri' pomladnem obdelovanju prva naša naloga, da spravimo zemljo v takšno rahlost, ki najbolj prija uspevanju vsake vrste posameznih se* men. Najbolj zgodaj sejemo ona seme* na, ki potrebujejo mnogo vlage (grah, leča, bob, detelje). Potem sejemo zgo* daj takšna semena, katere rabijo za svojo raščo daljšo dobo in so manj občutljive napram pozni slani f'ara rž, jari ječmen, jara pšenica, oves, zgodnji krompir, korenje, zgodnji lan). — Kier je srez privzdignil ali izril rastlinice ozimin, jih je treba z valjarjem ali dru* gim primernim orodjem pritisniti k zemlji, da se korenine zopet sprimejo z zemljo. Isto je napraviti tudi na dete* Ijiščih, ki so trpela vsled sreza. Travništvo: Nadaljuj z deli, ki jih nisi opravil februarja. Sedaj je čas po-mlajanja travnikov, na katerih ni dovolj primernih in pravih krmskih rastlin. Najprej dobro pobranane ali še bolje s kompostom pognojene travnike posej s primerno mešanico trav in detelj. Na bolj vlažnih travnikih in posebno po kopiščih se že začne prikazovati podlcs* kovo listje, ki obdaja razvijajoče se se* menske glavice ali stroke. Podlesek za* tiramo s pokošenjem, z izruvanjem čebulic in z zabijanjem ostro ospičenih količev v srce ali sredino rastline 40 do 45 cm globoko. Živinoreja: Vprežno živino je tre* ba ob času obilega in težkega dela posebno dobro krmiti. Razun vsled večje* ga napora pri delu so vprežne živali tudi vsled menjave dlake bolj občutlji* ve in hitreje utrudljive. Zato jih tudi snaži bolj skrbno in pazi, da se ne pre* hladijo. — V marcu in sploh pomladnih mesecih se skoti največ pujskov. Kako je oskrbovati te in doječo svinjo, čitaj v pričujoči, prejšnjih in sledečih številkah Gospodarskega vestnika. Ma* rec je eden glavnih mesecev za po* kladanje jajec in valitev piščet. Gospodinja, ki ni še poskrbela za valitev ja* jec, naj to čimprej stori, ako hoče priti do pišk, ki ji ji začnejo nesti že jeseni. Upoštevati je, da postanejo piške dobre kokoši « jajčarice le, ako podložimo jaj* ca le od onih kokoši, ki nam najbolje nesejo. Paziti je, da se jajca med valitvijo ne onesnažijo in z blatom zama* šijo luknjice v jajčji lupini, vsled česar bi se mladiči v jajcu lahko zadušili. V čebelnjaku: Prvo delo v tem mesecu je posnaženje podov vseh panjev. V Žnideršičcvem panju, ki ima nepremično dno, obavimo to delo z železno grebljico. Z njo potegnimo iz panja vse mrve, mrtve čebele in druge odpadke na podstavljeno lepenko. Teh odpadkov ne smemo vreči proč, pač si jih moramo natančno ogledati. Po sestavinah, ki tvorijo te odpadke, prav lahko sklepamo o stanju družine. Tako ri. pr. če najdemo med odpadki mrtvo matico, je panj brezmatičen; če najdemo med odpadki drobne kristale medu, trpi družina na žeji; če je pod zamazan, boki je družina na griži itd. Ob prav lepem in toplem dnevu pa izvršimo pregled panjev, da sc natančno uverimo o stanju poedinih družin. Pri družinah, o katerih smo go* tovi, da imajo dovoljno množino medu, ter kažejo vse zunanje znake zdrave in krepke družine, opustimo lahko ta pre* gled. S tem prihranimo čebelam neljubo vznemirjanje. Družinam, ki nimajo do* voljno medu, <a v to svrho nalašč shranili. Te satnice z medom postavimo v bližino gnezda. Ni* kakor pa ne smemo predeliti z njimi gnezdo na dva dela. Pri dodajanju meda ne smemo biti skopi, kar se bridko maščuje. Medu mora biti v tem času v vsakem panju v obilni meri. Nikakor sc ne smemo zanašati na bližnjo spo* mladansko pašo. Če nimajo čebele dovolj medu, se ne morejo razvijati in namnožiti in ob glavni paši bo panj prazen. V vinogradu: V vinogradu se cepijo v tem mesecu trte v glavo. To zasilno cepljenje se izvrši na onih divjakih, ki se, cepljen v zeleno, niso prijeli in na onih trtah, ki jih hočemo vslcd slabe vrste izboljšati. Kdor si želi sam pride* lati siljenke, je čas zato v tem mesecu. V tem mesecu je najboljši čas za sa* jenje trt. Zasajenim trtam pognojimo najboljše s kompostom. Druga dela v vinogradu so okopavanje, postavljenje kolja, popravilo škarp itd. V kleti: Vina so že vsa pretočena. Kdor je pretakal zgodaj v decembru in ako se mu vino še ni očistilo, naj ga pretoči in ga čisti s kakim čistilom. V sadovnjaku: Čitaj članke v da* našnji številki pod »sadjarstvo«. Vrtnarstvo: Vse delo, ki je moralo zaostati vslcd slabega vremena v februarju, so mora izvršiti v tem mesecu. Glavni čas za setev in sajenje je tukaj. Seje se salata, špinača, redič, grah, beli in črni koren, redkvica, korenje, bela repa, rdeča pesa in peteršilj. Sadi se krompir, čebulček in česen. Za okopa* vanje in pognojenje špargljev je zadnji čas. Presajajo se v zimskih gredicah vzgojene zeljino sadike, salata, karfijol, koleraba i. d. na prosto. V zimske gredi* ce pridejo lončki iz kravjega blata in peska, v katere se sejejo kumare ali murke. Ako se ni bati več mraza, presadi jih proti koncu tega meseca kar z lončki vred na prosto. Pripravljaj novih hrenovih nasadov. 000000000cxxx>0000cxxxxxxx)0000cx>00000000000000cxx>000000000000000000000cxxx)0000000000000cxx)00000000cx)000000cxx>0c)000000000000000 Vprašanja in odgovori 5o000000000000000000000000000000000000000000000cx)0000c»00c0000p000c)0o000000000 Št. 15. — P. J. iz G. — Vi prašate: Naše kokoši bolehajo na sledeči bo* lezni: Začnejo se jim pojavljati grinte na perutih, na glavi in sploh po celem životu, kar razvija smrad. Iz grint nastanejo izpuščaji in na to gnitje. S čim naj pomagam? Odgovor: To je lahka kokošja bo* lezen, ki večkrat ozdravi sama. Vendar je iz previdnosti dobro, ako namažete grinte s smetano ali oljem ter jih drugi dan nato oprezno odluščite. Sveža mesta namažite še potem z mešanico 2% lizolove in Burove raztopine. Št. 16. — A. B. S. — Vi prašate: Ali je esparzeta le enoletna rastlina? Ali se rabi le za zeleno krmljenje ajli tudi po* sušeno za rezanico? Koliko semena gre na 1 ha? Kje dobim dobro seme? Odgovor. Čitajte članek »Espar* zeta« na 65. strani pričujoče številke. Št, 17, — F. J. N. — Vi pišete: Ka* ko se odpomore, ako ima krava otekla vimena? Je ta slučaj pri kravi, ki se je prvič otelila. Gotovo bo vzrok preobi* lica mleka (gostega) po mlečnih žilah? Odgovor: Že v zadnjih mesecih brejosti se pojavlja pri kravah počasi se razvijajoča, neboleča, navadno topla, testenastovodenična oteklost celega ah le enostranske polovice vimena. Tupa-tam je oteklost velika, ki se razširja tu* di na podtrebušje in zadaj na med-mesje. Oteklost izgine v kratkem času, večkrat tudi šele nekoliko dni po sto* ritvi. Samica naj hodi, naj sc malo slab* še hrani, naj dobiva nekoliko mečila, in če je vime preveč zabreklo, naj se podveze. Druge zdravitve ni treba. Ako kravi zadnje tedne pred oteiiltvijo vime silno nabrekne, ako sili mleko v siske, jo kar izmolzite in po molži vime z oljem namažite. Št. 18. — F. J. N. — Vi prašate: Kako naj se zdravijo kilavi prašički? Odgovor: Čitajte članek: »Zdravljenje kilavih prašičkov« na strani 54. današnje številke. Št. 19. — O. P. iz R. — Vi prašate: Kako bi zavaroval sode od zunaj pred plesnobo, gobo, gnitjem in obroče pred rjavenjem? Svoje sode sem dobro osna« žil in jih namazal (pobarval) z laneno oljnato povlako. Vendar jih je napadla kmalu potem plesen, dasi je klet popob noma suha. Sporočite, s katerimi učinkujočimi sredstvi bi obvaroval les v kleti, sode in obroče, da se ne pokvari? Odgovor: Ni sredstva, ki bi popob noma preprečilo plesen na sodih. Četudi je klet suha, je vendar še vedno do* volj vlažnosti v njej, da povzroča pic? sen na lesu in polagoma rjavenje obro« čov. Raba laneno^oljnate podlake je sicer dobra, a ne zadostuje. Priporočamo, da sode dObro operete s 6%no raz« topino modre galice, da jih tako obvarujete vsaj za nekaj časa pred dobami. Če so sodi stari, bi bilo jako dobro, da jih spravite iz kleti na zrak, kjer naj se temeljito posušijo. Stene in strop v kle* ti naj se pobelijo z beležem iz sveže ugašenega apna, ki ste mu pridali nekaj modre galice. Št. 20. — J. F. N. — Vi pišete: Ali obstojajo za vojake sinove kmečkih starišev olajšave? V tem slučaju gre za leta 1904 rojenega sina, ki bi ga oče rad spravil domov za nujna dela, Jc namreč sam kot delavna moč in' še bolan. Odgovor: Vojaške oprostitve odnosno službene clajšaive se morejo doseči. Odvisno pa je vse od tega, kako je prošnja sestavljena in o« premljena. Tozadevne tiskovine, ki so predpisane, morate dobiti na pri« stojnem županstvu. Tam morajo biti na razpolago tudi tozadevno veljavni predpisi. Največ pa je odvisno od dru« žinskih razmer posameznega prosilca. Ako ima oče v Vašem slučaju nad 65 let, odnosno je za delo nezmožen, kar mora dokazati s spričevalom zdravnika pokrajinske naborne komisije, bi se oprostitev najbrže dosegla. Ravno tako, ako je dotičniku padel kak drugi sin pri vojakih med vojno ali pa da ostali otro« ci niso nad 16 let stari. V vseh takih primerih je prošnja za oprostitev možna s precejšnjim upanjem na uspeh. Popolnoma izčrpnega odgovora Vam ne moremo dati, ker ne poznamo do najmanjših podrobnosti Vašega slu« čaja. Na županstvu pa morate dobiti vsa pojasnila. — G. Št. 21. — V. I. na T. — Vi pišete: Neki moj konj je do krvi odrgnjen na hrbtu; voli pa na tilniku. Kako naj živi« no zdravim? Odgovor: Spočetka, kakor hitro se zapazi, da je koža odrgnjena, je treba nemudoma dotično mesto dobro razku« žiti, stavljati nanj mrzle obkladke in po« tem namazati n. pr. z borovo, kreolinovo, salicilovo ali kseroforsnovo mastjo. Če bi to ne pomagalo in bi se rana vnela, je treba poklicati živinozdravnika. Da se pa kolikor mogoče obvaruje vprežna žn vina takih bolezni, naj se ji priskrbi do« bra in prilagujoča se ji oprema. — A. ►ooooooooo •OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Gospodarski drobiž x [ojjjloj K * 8 5 Oocxxxx>ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooococxx)oooo Kmetijsko-obrtna razstava v Čedadu se bo vršila v času od 5. do 13. sep« tembra 1925. Obsegala bo tri glavne od« delke: I. kmetijstvo (za čedajsko' in go« riško politično okrožje); II. obrt (za celo furlansko pokrajino); III. pouk in javno skrbstvo (m celo furlansko pokrajino). Razpis nagrad za uzorne kmetij' ske obrti, — Zvezni kreditni zavod v Benetkah razpisuje več naigPaid za po* speševanje narodnega gospodarstva. Med temi so: ena ali dVe nagradi v skupnem znesku 10.000 L za srednjo obrt, eno prvo in pet drugih nagrad v skupnem znesku 15.000 lir za malo obrt in tri nagrade v znesku 15.000 lir za kmetijsko obrt. Rok za vlaganje prošenj je podaljšan do 31. marca 1925. Prošnje naj bodo opremljene z vsemi potrebni* mi listinami, a sprejmejo se tudi brez teh. — Nadaljna pojasnila se dobijo pri Trgovsko-obrtnih zbornicah in pri vseh pokrajinskih kmetijskih uradih. Primerjajmo: Pridelek jajc v državi se ceni na okroglo svoto 6 milijard letno, perutnine (gosi, rac, kokoši, itd.) na 200 milijonov kilogramov. Vrednost tega pridelka znaša okrog 5 milijard lir, to je skoraj ravno toliko, kolikor znaša vrednost italijanskega žitnega pridelka. — Na splošno se trdi, da so zvišanja žitnega pridelka na poti skoro neprc* mostljive razmere, d očim. vlada zopet na splošno mnenje, da bi se pridelek jajc in perutnine z lahkoto znatno zvišal. — In vendar koliko knjig, poročil, predla* vanj, poizvedovanj, natečajev itd. za žito, a kako malo za jaiea in perutnino. Pogozdovanje na Goriškem: Vojna vihra je razdejala precejšen del naših gozdov. Leta 1919 se je ugotovilo, da je bilo med vojno popolnoma uničenih 1300 ha gozdne površine, ki jo jc pred vojno nasadila komisija za pogozdova* nje Krasa. Dosedaj je že nekaj teb škod popravljenih: nekaj okleščenih borov je zopet oživelo, usehlo in pokvarjeno drevje se je odstranilo, drugod pa se je samo od sebe vzklilo hrastovje, akacija in drugo drevje. Seveda smo še daleč, predno bo vsa škoda popravljena. Komisija za pogoz* dovanjc sicer obstoja in pošilja v svet lepa letna poročila, a nam se zdi, d^ bi nekoliko bolj energično nasajanje raz* bitih kraških pasov več izdalo, kot naj* boljše poročilo. Lovski kongres se je vršil te dni v Milanu. Sedanji lovski zakon nima pravih privržencev. Zahteva sc izdaja no-vega^ modernega zakona. Kongres je sprejel poseben zakonski osnutek, ki Se predloži osrednji vladi Vinska tržna razstava se bo vršila, kakor nam poročajo, tekom marca 1925 v Tridentu. Na tej bodo skušali ustva* riti poseben tip tirolskih vin, ki bo dd* bet za izvoz. Globe radi prestopkov pri vin* s kem davku. — Finančno ministrstvo je odredilo na pritisk nekaterih poslancev, da se odpišejo majhne globe, ki so se naložile mnogim vinorejcem radi vedo-ma ali nevedoma napravljenih prestopkov pri vinskem davku, (ki je že od* pravljen). Pogoj pa je, da dotičniki svo* je pogreške popravijo, posebno pa, da plačajo morebitne zalstanke na tem davku. Nekaj za naše sirarne in mlekarne. — V nekem nemškem, listu piše dober poznavalec razmer sledeče: Pri nas (na Tirolskem) se kupuje švicarski sir po 56.000 do 60.000 K za kg. predarelski pa po 46.000 K. a naš domači v najboljšem slučaju po 34.000 K. največ pa po 26.000 K ali še manj. Te so grozne razlike. Naši ljudje bi mogli, če bi se oprijeli resno in umno dela, kakor Švicarji, zaslužiti pri isti množini mleka vsaj še enkrat toliko. Enako, kakor pri siru, je tudi pri maslu. Naše maslo se prodaja v Inomostu po 30.000 K, istočasno pa uvoženo maslo po 60.000 K. Na moje vprašanje, čemu ta velikanska razlika, mi je neki trgovec odigovoril: »Naučite prej svoje ljudi izdelovati maslo, notem šele smete zahtevati dobrih cen«. In res je tako! — Ali ne velja do pičice tudi za naše kraje? Izvoz turšice iz Jugoslavije. — Po poročilih in računih bo znašal letošnji izvoz turšice krog 50.000 dte> 70.000 že* lezniških voz, kar predstavlja vrednost nad poldrugo milj ar do dinarjev. 5 istnica uprave: Poslali srno zadnje dni večini naročnikov poštne položnice. Prosimo, da se jih poslužite, posebno zamudniki naj izvršijo svojo dolžnost. S prihodnjo številko ustavimo list vsem, ki so v zastanku z naročnino za lansko leto, zastanke pa izterjamo s poštnimi plačilnimi nalogi. Redno plačujoči naročniki dobijo tudi v kratkem položnice. — Širite in agitirajte za naš list. Priporočajte ga sosedom in znancem. Tako delate za dobro stvar. Tiska odlikovana Narodna tiskarna. — (2. — lil. —1925.) — Odgovorni urednik: Dominko V Ujem. . BRATA SIRCA - Godnje 17 p. Dutovlje IV a razpolago: cepljeno hruške, jablane, breskve, črešnje i. t. d. — Cene zmerne. TrzasRo kmetijska družba v Trstu Via Raffinerfa št. 7. ima v zalogi: Semena: zelje, zgodnje in pozno nemškega izvora, pesa, rdeča Mamut in rumena Eckendorf, cvetoči karfijol, snežna kepa, špinačo, redkvico okroglo, rdečo po-dolgasto in belo dolgo, zgodnji nizki grah, seme salatine, solate, radiča, čebulček, solatno peso, krmsko peso, korenje ter druga vrtna in cvetlična semena. Trave: laško ljulko, frančosko pahovko, mačji rep in travniško bilnico. Detelje: inkarnatno domačo in lucerno. Vsa semena preizkušena in zajamčena, bodisi glede kaljivosti, kakor tudi glede vrste. Škarje za obrezovanje, francoskega tipa. Umetna gnojila: superfosfat. kalijevo sol, amonijev sulfat in čilski soliter. Bisulin, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino. Zamaške za steklenice, vehe za sode. Sure za cepljenje trt z žico. Cepilni vosek in razne druge gospodarske potrebščine. IDernol sredstvo asa zimsko pokonča vari j e sadnih In trtnih asajedalcev. Žveplo, 2 krat rafinirano in ventilirano. Modro galico angleško v sodih. Naša semena in umetna gnojila — vse zajamčeno — ima v razprodaji tudi naš zastopnik g, IVAN i^EH v RODIKU. Slovensko kmetijsko društvo v Gorici ' ima v svojem skladišču, nahajajočem se v ulici Giuosue Carducci - prej Gosposka ulica — v Gorici št. 6, II. dvorišče, vedno ha razpolago sledeče kmetijske potrebščine: Amerikansko lepivo — Tree Sticky. Kalijevo sol. Modro galico, Superfosfat, s 15/17 °/o v v°di raztopne fosforove kisline. Tomaževo žlindro, zajamčeno z 18°/0. Žveplo, ventilirano 85/95. Zgodnji grah. V zalogi imavtudi raznovrstna orala, grozdne stiskalnice in mline, gnojnične sesalke, brane in rob-kalnice za turšico. Živinozdravniško klajno apno- Na željo se priskrbijo tudi druge kmetijske potrebščino po jako zmernih cenah.