Za poduk in kratek čas. Zlatomešnik sv. oče Leon XIII. in slov. rim ski romarji. (Dalje.) Razume ae, da smo v Rimu tudi svojo pobožaost opravili. V cerkvi sv. Petra je aad vsako spovedaico zapiaaao , katerega jezika vešč spovedaik da v aji spoveduje. čudil sem se, zakaj da iz vsake spovedaice dolga šiba visi, kakor poatavimo pri aas bičajak iz kočije. To sem precej izvedel. Ko se aamreč po opravljeai spovedi prikažem pred spovedaico, da dobim spovedai list, mi duhovnik tisto šibo položi aa ramo. Bila jo aekdaj pri starib RimljaBih navada, da je gospodar, če je sužnju podaril prostost, se eakrat mahail po brbtu, predea ga je odpustil. Toj aavadi je dala sv. cerkev kršcaaski pomea ia zato duhovaik tistega, katerega je rešil sužaoati greha ia huhudiča, ae prej eakrat a šibo mahae. Predea še pa iz večaega meata odriaemo, bo treba, da se od sv. Petra ia od sv. očeta spodobao poslovimo. Avstrijski romarji smo bili 16. aprila od 8v. očeta zaališaai. Ker se je baje dve tiaoč Lahov aam prismolilo, ki so ai pridobili vatopaih liatkov k aaai avdijeaci, je bila večiaa avatrijskih romarjev v dvoraai v hudi gaječi, ia aiao doati ae videli ae šlišali. Meai je pa bila areča zopet mila; tako blizo sv. očeta aem bil, da bi mi lebko roko podali, če bi jo bili malo iztegaili. Romarji, kateri so priaesli darove, ao jih tukaj osebao darovali sv. očetu, ia so ajim tadi aogo poljubovali, a prijazai starček so vsakemu še tudi roko podali, da jo poljubi, ia aekega mladega goapoda so tudi po lici pobožali ia popeckali. Načelaik romarakega odbora prebere pred papežem aaše pismo vdaaoati ia ljubezai do apostolake stolice ia do sv. očeta. Na to ae av. oče vzdigaejo, večkrat proti aebeaom pogledajo, iaživabao kakor mladeaič aastako-leaagovorijo: ,,Tolika udaaoat ia spoštljivoat, tolika vzajemaoat aočutja, takaao zagotavljaaje pokoraosti, kakor se glasi iz vašib blagih besed, preljubi siaovi, aaai do srca sega in aas jako tolaži. Mi smo tistega 6asa že, ko je katoliški svet aašo zlato sv. mešo obhajal, maogo aaših avstrijskib siaov videli, ia srao že tudi takrat s posebaim veaeljem darove, pokloa ia častitke aprejeli ter smo, kakor ate zdaj oponmili, izrekli željo, aaj bi se avstrijski aiaovi za blagor cerkve, papeža ia sv. apostolake stolice bolj ia bolj zaaiaiali. Daaea aam svedoči vaše obilao število, vaše tople besede, vaa nakloa, da vam aiamo zastoaj aa zveata arca govorili Vi ste aaštevali dobrote, katere so katoliški vladarji ia aarodi avatrijaki vaak čaa od av. atola dobivali, a tudi aaa veaeli, da zamoremo zvestobo ia adaaoat, katero ate vi sto ia stokrat rimakim papežem akazali, pohvaliti, ia mi nič bolj ae želimo, kakor da ae vi atarih izgledov držite. Celo prav je, da vi v avojih arcih vdaaoat do papeža in ljubezea do avojega vladarja aosite: to tudi cerkev terja od vas ki avojim btrokom aalaga aveto dolžaoat, da vladarje apoštujejo. ia jim ob eaea veleva. aaj ao kot iakreai katolioani tudi aajboljši državljaai ia aajzveateji podložaiki. Sv. cerkvi, katerej je zmiraj aa akrbi blagor ia pravi aapredek države, je zlaati aa arcu mladiaa. katero vaak čaa z materiaako ljubezaijo objemlje. Zato pa tudi vladarjem priporoča, da po modrih poatavab. mladeži akrbi za pravi kršcaaski pouk ter jim čisto kračaaako odgojo zagotovi. Vi živo obžaljujete aaše aezgode ia aezaoaen položaj, v katerega ao aameataika Jezuaa Kriatuaa, poglavarja ia aajvišjega pastirja celega katoliškega aveta spravili, a mi aasproti ae veaelimo tolike ljubezai med očetom ia otroci ia jako hvalimo vaš sklep, da za aas terjate tiato aeodvi8aoat, katero aaša aajvišja oblaat že sama ob sebi tirja, ia tiato prostoat, ki aam je potrebna, da zamoremo avojo apostolsko službo opravljati. To ae bo aobeaemu aarodu aa kvar, ampak bode vsakemu posebej ia vsem skupaj aa aasea. V časih tolikega razdora ia družbiaskega razpora človek apozaava ia ceai, kakor vi to storite, tem več to preveliko dobroto, katero je Bog aarodom s tem skazal, da je toto svetilo reaaice med aje postavil. Naša vesoljaa oblast, ki jo iraamo od Boga, je po svoji moči, ki ljudi apravlja ia blagoalavlja, večja, kakor kateraaibodi človeška oblaat, ki bi jo rada apodriaila. Obraaite tedaj, preljubi siaovi, mišljeaje svoje ia svoje sklepe, katere ste aam zdaj aazaaaili, ia skrbite za to, da bodo vai vaai državljaai tako mislili ia delovali. Povejte jim, kako jih aaše srce očetovsko Jjubi ia kako želimo, aaj svojo vero srčao spozaavajo ia po ajej živijo ia tako svojo srečo aajdejo. Koacem se. preljubi siaovi, ae moreaio ločiti od vas. da bi vam ne podelili tolažbe apostolskega blagoslova, katerega v prvi vrsfci podelimo Nj. velicaaatvu, vašemu cesarju ia ajegovi presvitli hiši, potem vsem, škofom ia duhovatvu, vam vaem, ki ate aavzoči, kakor tudi vaaim rodbiaam ia vsem aašim Ijubljeaim aiaovom v Avatriji iz celega arca." Po avdijeaci se takoj podam v cerkev av. Petra. da še pomolim aa ajegovem grobu ter ga proaim. da mi kedaj gotovo odpre aebeškav vrata, ker brez aebea bi pač ae mogel biti. Se eakrat poljubim av. tla, ia ko zapuatim avetišče, moji koraki aiao prav aič zdali, ampak bodil aem kakor tiati, ki ae mu zdi, da je aekaj zgubil. Večerai vlak je z meaoj že letel proti domu. Bili amo štirje, da aam je bilo širje ! (Koaec prih.) Smešnica 35. ,,Zrel ptiček" je atal pred aodaijo ter mu je aazaaail aodaik aa zadaje, da pride aa dve leti v lukajo. ,,Prav", zaupije aek poalušalec, ,,to ai je v redu zaalužil, druga pa še avoje žive dai — aičeaar."