Naravoslovna drobtinica.
Na sv. Štefana dan je bilo zjutraj po gorah merzlo, ker je bilo dovelj ivja, ali kakor tudi nekteri pravijo: „je bila megla osivela." Po dolih pa takrat ni bilo celo nič mraza. Tudi okrog mojega stanovanja je bilo drevje vse posrebernjeno. — Kmali se pa mala betvica srebra v ozki cevki gorkomera jame nekako nevoljno repenčiti in se napne do 3. stopinje nad zmerzlin, in glej! velika množica srebra, ki je potratno po gori iz vseh strani lesketala, se splaši in se jokaje v debelih solzah pogubi v zemljo. Kakih 50 sežnjev nižej mojega stanovanja se proti deveti uri začne megla snovati od vzhoda proti zahodu v cerkniško jezero, kar je terpelo blizo do poldne. Proti poldnevi pa megla zgine. Med tem je bilo verh Križne gore toplo in je tudi solnce vmes posijalo. Naprej tje doli, kamor megla ni segla, je bilo tudi toplo. Preko hriba pa med zgornjo in zdolnjo gor-koto kakih 200 sežnjev na široko, kodar se je megla plazila, se je povsod ivja obilo nabralo, dasiravno ga zjutrej nič ni bilo, kakor da bi bil sneg zasul.
Ni le to mikaven prikazek, ki se le poredkoma da viditi, in ki tudi poletinski neprijetni prikazek toče lahko razjasnuje poleti.                                            Križnogorski.
43