Ob I. obleinici naro Jnega sporazuma Ob razhodu, odnosno razpustu framasonskih lož v Jugoslaviji, se je dvignila koprena, ki je prej pokrivala in zakrivala marsikatere zagonetne točke našega javnega življenja. Nekaj žarkov svetle luči je namreč posvetilo v tiste tajne brloge, kjer so se kovali načrti za obvlado našega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. Iz tajnih brlogov framasonskih lož so namreč prihajali ljudje, ki so si osvojili vrhovna in vodilna mesta na vseh področjih javnega življenja. S tem je bilo dobro poskrbljeno za poedine framasone in za framasonsko občestvo. Poedinci so dobili dobro plačane službe, s čimer je bilo ustreženo njihovi sebični samopašnosti. Framasonska loža pa si je s svojimi zastopniki, M jih je imela povsod na vodilnih mestih, zasigurala svojo nadvlado nad javnim življenjem. Ko so bili črni prostozidarski krti pregnani s svojih tajnih brlogov, je tudi postalo očito njihovo podtalno rovarjenje in kovarjenje, ki so ga vršili v politiki Jugoslavije. Prostozidarji kot laži-svobodomiselni liberalci so zagrizeni centralisti. Dobro vedoč, da med ljudstvom nimajo nobene opore, so _i s centraliziranjem državne uprave ustvarili v glavnem mestu države mogočno oporišče, od koder so iztegovali svoje dolge tipalke in požrešne sesalke po vseh pokrajinah do skrajne državne meje. Zato so v prvih letih naše države, ko je šlo za njeno ustavno ureditev, preprečili s svojim močnim vplivom, ki so ga imeli na vrhovne osebnosti, vsak poizkus, da bi bila država postavljena na trdne osnove ljudske samouprave. Ko so se potern proti koncu prvega desetletja naše države začeli centralistični temelji močno majati, so se z željnim srcem oklenili diktature, ki so jo izvajali po svojih zastopnikih in somišljenikih sebi v prid, državi pa v škodo. O taki zvezi med prostozidarstvom in med diktaturo v naši državi spričuje zanimivo dejstvo, da so framasonske lože za časa te diktature imele največ članov. Narodni sporazum, sklopljen 26. avgusta 1939, je pognal črne krte nazaj v njihove temne brloge. Tisti, ki so ta sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci sklenili, imajo povsem drugačne pojme o državi, kakor pa framasoni in njihovi JNSarski in slični prijatelji. Prostozidarji in njihovi zavezniki smatrajo svojo maloštevilno kliko (skupino) kot državo, ljudstvo pa samo kot predmet vladanja in izkoriščevanja. Znana je pesem teh klikarjev o izključni državotvornosti, ki je samo njim svojska in lastna. Po vseh strehah so ti laži-demokratski, JNSarski in njim podobni vrabci peli to pesem. Sedaj so ti njihovi drzno-hreščeči glasovi utihnili. Drugi zvoki zdaj plovejo po ozračju širom naše države in ti zvoki se zbirajo in vskladajo v čisto drugo pesem, koje vsebina je tale: država ni laži-svobodomiselna gosposka klika; ni uradnik od najnižje do najvišje stopnje, ki mora plesati, kakor liberalna klika žvižga; država tudi ni nekaj narodnemu organizmu zunanjega, kar se kakor klobuk dene na glavo ali pa kakor obleka okoli telesa. Ljudstvo je država, država in narod sta stvarno isto. Zato mora ljudska volja biti v državi merodajna, njej se ne sme delati nasilje, marveč se jo mora vpoštevati v zakonodaji in upravi ter ji omogočiti njen najprirodnejši izraz v samoupravi. Tako so temelji državotvornosti iz namišljenih vrhov laži-svobodoumnih fraz in gesel prenešeni na trdno podlago širokih Ijudskih množic. Ljudstvo Jugoslavije je oblikovano v tri samostojne ljudske osebnosti: v Srbe, Hrvate in Slovence. Te osebnosti so enakopravne, in ker je pretirani centralizem bil ovira za ostvarjenje politične enakopravnosti med tremi bratskimi narodi, zato je moral z narodnim sporazumom pasti ter napraviti prostor preosnovitvi države v zvezno, na osnovi samouprave in avtonomije zgrajeno državo. Ta preosnova se je začela z ureditvijo banovine Hrvatske ter se nadaljuje z urejevanjem drugih delov države. Kar se tiče Slovenije, ni nobenih teritorialnih (ozemskih) težav ali državno-politinčih pomislekov, zato je upravičena želja, da bi se kmalu — ob ugodnem mednarodnem položaju — ostvarila tudi samoupravna banovina Slovenija. Izrazujoč to prvo svojo željo ob prvi obletnici narodnega sporazuma, takoj dostavljamo drugo, in ta je: narodni sporazuin naj prinese ob vzajemnem sodelovanju Slovencev, Hrvatov in Srbov zboljšanje gospodarskih In socialnih razmer v Jugoslaviji, zlasti med slovenskim ljudstvom! Težko breme leži danes na ramah ljudstva. Naj bi se to breme s primernimi, res sodotmimi sklepi olajšalo!