Poštnina plačana ¥ gotovini.
IZHAJA VSAK PETEK.	
NAROČNINA:	
Letna ; Akademiki . .	30 Din
Drugi . . .	40 Din
Mesečna: Akademiki .	4 Din
Drugi . . .	5 Din
Čekovni račun številka	17.139
Uredništvo in upravo: UNIVERZA, Ljubljana.
PETEK, 5. MARCA 1937.
AKADEMSKO
GLASILO ZA UNIVERZNA IN JAVNA
LETO 1. ŠTEV. 16. POSAMEZNA ŠT. 150 DIN
T. G. Masaryk:
kritika Je pogoj in metoda znanosti in znanstvenosti, kritika Je pogoj in metoda demokratične politike.
VPRAŠANJA
Po zasedanju banskega sveta
Niti do danes še niso izvršene določbe ustave iz leta 1931, ki je ustanovila banovinske samouprave z dosti omejenimi pravicami njihovih organov: banovinskega sveta, čigar člani bi se volili v splošnih in neposrednih volitvah, in banovinskega odbora, ki bi ga volil banovinski svet. Kajti banovinskega sveta in banovinskega odbora še sploh ni in zato ne moremo govoriti o ni-kakšni samoupravi. Obstoji le banski svet, ki pa je sestavljen iz imenovanih članov in je samo posvetovalni organ bana predvsem pri sklepanju banovinskega proračuna, ki ga končno potrjuje finančni minister. Zato je razumljivo, da smo menda vsi občutili, da banski svet nima nikakega večjega pomena, saj njegova beseda v ničemer ni odločilna. Tako je »Slovenec« zadnje zasedanje imenoval »slovenski tečaj«, na katerem se izmenjujejo mnenja o slovenskih stvareh, in pri tem poudaril, da »banski upravi dravske banovine ne manjka drugega kot — oblasti in denarja. Oblast in denar — to je samouprava! ... Želja nas vseh pa je, da se ta »slovenski tečaj«... Čim prej izpremeni v samoupravo.«
Vendar je bilo to zadnje zasedanje važno z druge strani, kolikor se je ob številkah novega banovinskega proračuna pokazalo težko gospodarsko stanje Slovenije in gledanje vodilnih uradnikov in banskih svetnikov nanje. Odprli so se nam nekateri pogledi, ob katerih nas prevzema skrb, kako bodo živeli Slovenci v prihodnjih mesecih.
Ban in načelniki posameznih oddelkov niso nič prikrivali bede, v kateri Slovenci danes živimo. Istočasno, ko je govoril finančni minister v narodni skupščini o delnem zboljšanju gospodarskih razmer, so morali naši uradni predstavniki ugotoviti povsod le nazadovanje. Po teh uradnih poročilih je bilo lani v Sloveniji pri žitu 160 milijonov manj dohodkov, pri vinu 128 milijonov manj, pri sadju 121 milijonov manj in pri lesu 87 milijonov manj, torej skupaj skoraj 500 milijonov manj dohodka pri 1 milijonu prebivalstva. Ob teh številkah ni presenetil govor tistega banskega svetnika, ki je opozoril,' da nekaterim krajem v Sloveniji grozi lakota in da je zato nujna pomoč. Slovenija je pasivna pokrajina in se mora kot taka tudi priznati. Da se prepreči katastrofa, je potrebna pomoč vsaj 15 milijonov iz fonda za podpiranje pasivnih pokrajin. — Likvidacija kmečkih dolgov ni prinesla zboljšanja, je ugotovil eden od banskih svetnikov — niti kmetom niti kreditnim zadrugarii, kajti nelikvidnost teh zavodov, ki so dolga desetletja bili krepka opora našim kmetom, se je samo povečala.
Enuko težke so ugotovitve o razmerah v industriji, trgovini in obrti, ki zaznamujejo popoln zastoj in celo nazadovanje. Tako je samo število rudarjev v letih 1925—1935 padlo za polovico, med tem ko se je v drugih pokrajinah dvignilo.
V zadnjem letu je bil znatno manjši tudi tujski promet, ki postaja za mnoge kraje edini vir življenja.
Intelektualni poklici preživljajo enako krizo.
V preteklem letu je bilo nastavljenih komaj 97 učiteljev, dasi jih še vedno manjka 250 in bi jih moralo 100 v pokoj, na službo pa čaka okoli 700 mladih učiteljev, večina od njih že nekaj let, saj so bili gele lani nastavljeni zadnji učitelji iz letnika 1929. če bi bili v banskem svetu govorili še o vseh drugih intelektualcih, bi videli, da je njihov položaj prav tako obupen.
Slovenci bijejo danes trd boj za svoj obstanek kakor ga morda še niso. Lani je preseglo število mezdnih gibanj in stavk vsa prejšnja leta. Na žalost si ta skrb za golo življenje ved no bolj išče odpomoci v zločinu. Najgrenkejša je bila
ugotovitev, da je število zločinov v lanskem letu med Slovenci strahovito narastlo.
Že pri obstoječem številu šol in drugih javnih zavodov in ustanov bi se dalo v precejšnji meri odpomoči stiski, če bi samo hoteli vzdržati njihovo nekdanjo višino, kot nam kaže to primer šol in učiteljev. Če pa upoštevamo, da že več kot dvajset let, od začetka vojne sem, nismo skoraj ničesar novega postavili, temveč v glavnem le popravljali, dasi se je tudi pri nas življenje vendar pomaknilo naprej in je toliko novih potreb, — potem nam je jasno, da bi se življenje pri nas visoko dvignilo, če bi dobili vse to, kar nam manjka.
V banskem svetu je bilo ugotovljeno, da je od 855 šolskih poslopij 109 v nezadostnem, 129 v slabem stanju, torej 238 šol potrebnih popravila, primanjkuje pa nad 1100 učilnic. — Breme vzdrževanja cest leži skoraj izključno na banovini in občinah, saj je od 23.262 km cest le 616 km državnih cest. Proračun za izvršitev potrebnega programa bi znašal 440 milijonov dinarjev, če bi hoteli izvesti le najnujnejši program, bi bilo potrebnih še vedno 227 milijonov, v resnici pa je v banovinskem proračunu določenih za ceste le 15 milijonov. — Za ureditev hudournikov bi potrebovali 150 milijonov, dozdaj pa je bilo investiranih le 17 milijonov. — Če bi hoteli elektrificirati Slovenijo, bi potrebovali 70 milijonov, v letošnjem banovinskem proračunu pa je za to določen komaj 1 milijon. Kolikor se kraji elektrificirajo, gre to skoraj izključno na breme občin, ki u »jemajo za to posojila. — Samo na bivšem Kranjskem bi morali imeti poleg nove bolnice v Ljubljani, ki naj jo zida država, 3 nove banovinske bolnice.
V takih razmerah, ko ni najmanjšega izgleda, da bi se poživilo naše gospodarstvo, kajli ni bilo 500 milijonov dohodka manj samo zaradi slabe letine, se težko občuti najmanjše zvišanje proračuna. Poleg tega. da je državni proračun zvišan za 625 milijonov in bo dober del tega zvišanja odpadel na Slovenijo, je zvišan tudi banovinski za 22 milijonov, v glavnem zato, ker mora odslej vzdrževati šole banovina in ne več občine. To bo stalo banovino 16 milijonov. Finančni minister te branil zvišanje državnega proračuna z zboljšanjem gospodarstva. Prav ob razpravah banskega sveta smo videli, da to za Slovenijo ne velja. Ban je glede zvišanja banovinskega proračuna dejal, da se s tem zvišanjem le prenašajo bremena vzdrževanja šol od občin na banovino in da bodo morali biti občinski proračuni toliko nižji, tako da v resnici skoraj ne bo novih obremenitev. Teoretično je to gotovo res. Toda, če vemo iz istih debat to, da je večina slovenskih občin danes tako gospodarsko slabih, da ne morejo prevzeti niti vojaških poslov, ki jih doslej opravljajo okrajna glavarstva in za katere bi bil pri občinah potreben morda po en uradnik, potem ne vemo, kaj se še da znižati v občinskih proračunih.
Zaradi vzdrževanja šol se zvišuje banovinska doklada na neposredne davke od dosedanjih 60% na 95%, kar naj bi dalo 15 milijonov več, banovinske takse pa (nekaj nad 2 milijona) so opuščene. Drugi nov dohodek, ki pa je še negotov, dokler ga ne dovoli finančni minister, je za 10 milijonov večja udeležba Slovenije pri skupnem davku na poslovni promet, ki se deli med državo in banovine. V zvezi s tem so nekateri banski svetniki nastopili proti finančnemu centralizmu in ugotovili, da se na primer davka na poslovni promet nabere v Sloveniji 20%, delež Slovenije na njem pa znaša le 2,9%.
Poročila in debate banskega sveta niso bile izčrpne, kar je bilo povedanega, so le primeri naših razmer, vendar zadostni primeri, da si ustvarimo pravo sliko in poglede na probleme. Banski svet je ostal ves čas le posvetovalni organ in v govorih njegovih članov ni bilo po ve-
čini videti kakšnega večjega koncepta, kako temeljito preurediti naše življenje in mu res postaviti temelj, na katerem bo lahko slonelo. Gotovo so se vsi do zadnjega zavedali nevzdržnega stanja in s podrobnostmi o nekaterih stvareh dopolnjevali splošno sliko. Toda skoraj v vseh mnenjih in predlogih smo morali občutiti tisto staro miselnost, ki ne bo privedla nikdar do zboljšanja. Kaj naj bi rekli k opombi tistega banskega svetnika, ki je priporočal mladim učiteljem, naj vendar sprejmejo službo tudi izven Slovenije? Kakor da je preslišal vse številke o naših šolah, ki jih nimamo niti preveč niti na obstoječih šolah dovolj učiteljev. In poleg tega — ali je premislil, kako je glede tega v drugih pokrajinah?
Banski svet se je s posebnimi resolucijami zavzel za nekatere najvažnejše ustanove, ki jih nujno potrebujemo:	za	izpopolnitev univerze, za
novo bolnico, za akademijo znanosti in umetnosti. Vse to je seveda le nasvet, poziv drugim obla-stvom. Banski svet se je sam menda zavedal svoje le posvetovalne vloge in zdelo se je, da bi hotel biti več — pravi politični predstavnik v resnični politični, gospodarski in kulturni samoupravi. Tudi o tem se je govorilo in bila je sprejeta resolucija. Toda, kdo bo te resolucije branil in skrbel, da se uresničijo? Zdi se, da ni nikogar — in tako je v resnici vse pisanje o samoupravi, če ni nikogar, ki bi se zanjo bil, le uspavanje misli, da bi jo kdaj sploh dobili. In vendar si moramo slednjič priboriti pravico samostojnega odločanja o vseh stvareh, o katerih se vršijo le »slovenski tečaji«, ker s tem je zvezan pogoj našega življenjskega obstoja.
Zmote v parlamentu
Ob popolnem nezanimanju javnosti je pred dnevi končala načelna razprava o vladnem predlogu državnega proračuna. Odkod ta pasivnost, vsa oddaljenost Slovencev od beograjskega parlamenta? Prav načelno razpravo uporabljajo že dolgo vse poslanske grupe, da obravnavajo politiko vlade, da kritizirajo izvršena dela in podajo smernice za bodoče delo. Toda letošnja razprava se je vršila v znamenju desorientiranosti in neenotnega gledanja poslancev, ki pripadajo istim klubom, na bistveno važna vprašanja naše državne ureditve.
Zasledovali smo razprave. Nemir je rastel v nas, generacija dvajsetletnikov je presojala in obsojala.
Skoraj vsi poslanci so govorili le o hrvaškem vprašanju, nihče ni postavil slovenskega vprašanja. O pač! Odpravil ga je dr. Mirko Kosič (Narodni delovni klub): »O Slovencih namenoma ne bom govoril. Oni so v vsakem slučaju na boljšem. Dokler se borimo s Hrvati, rabimo mi Srbi Slovence za zaveznike. Že od 1. 1918. je naša politika ta, da drže Srbi s Slovenci Hrvate v kleščah.«
Je g. dr. Kosič poslušal govor posl. Kosoviča (JRZ)? Ko je ta s statistikami dokazoval, da Hrvati niso zapostavljeni, je dvakrat omenil tudi Slovence. Pri tem pa je popolnoma nenamerno pokazal, kako silno smo prikrajšani Slovenci. Leta 1921. je bilo Slovencev v državi 8,5%, 1. 1931. le še 8 procentov celotnega prebivalstva. Od gimnazij, ki so bile ustanovljene po vojni, pridejo na Slovenijo le 3 procenti. Ali vidi g. dr. Kosič napredek Slovenije v tem?
Še težje nas je zadela druga trditev g. dr. Kosiča, da »... drže Srbi s Slovenci Hrvate v kleščah.« Povedal nam je vso brutalno resnico, povedal nam jo je takrat, ko se sami borimo proti tej politiki, — politiki, ki nas je poleg vsega drugega stala še mnoge milijarde.
Sko raj vsi poslanci so govorili o hrvaškem vprašanju, nihče pa ni postavil slovenskega vprašanja. In vendar slovensko vprašanje obsto-
ja, ker obstoja še vedno vprašanje slovenske gospodarske in politične' enakopravnosti. Saj bi tudi hrvaško vprašanje obstojalo še nadalje, če bi tudi, šel recimo njihov ».voditelj« v vlado, in ne bi za Hrvate dosegel ničesar.
- Slovenski poslanci niso čutili svoje dolžnosti. Šli so v parlament, ne z namenom, da bi kot Slovenci zalite vali pravično reševanje državne politike. Ne, zmerjali so klerikalizem, katoliški tisk, Vatikan in Katoliško Akcijo. Ali naj mar Beograd rešuje slovenske Jugoslovane? Od slovenskih poslancev JRZ pa je govoril le dr. Veble. Iri ta je samo opravičeval delo dr. Korošca v prejšnjih letih.
Mnogo so govorili poslanci tudi o demokraciji. Največji poborniki za demokracijo so poslanci današnje opozicije, ki je, ko je bila na vladi. Sama Vodila najostrejši policijski teror. Daleč smo od tega, da bi jim verjeli. Nam demokracija ni samo taktična poteza.. In odnos druge skupine do demokracije? Tega je postavil posl. Ljuba Jovanovič: >Vlada dr. Stojadinovica je prišla na oblast, da likvidira stari režim policijskih preganjanj. Vlada je obetala- nove zakone,, katere je stari režim ukinil. Toda teh zakonov ni in jih noče biti, čeprav poteka že drugo leto. Vlada se poslužuje še vedno zakonov Nikole Uzu-noviča. Zakaj torej so člani vlade skozi šest let napadali Uzunovica?«
Ostali so poslanci postavljeni 5. maja, ostali so isti problemi, kot 1. 1<)29. Nemir raste v nas ...
Nova irtev
S iežkim m azilnim oljem zastrupljen od zločincev, ki jih do sedaj ni še zasledovala pravica, je izdihnil 16. februarja v Gorici slovenski kulturni delavec I-o j z e Bratuž. Padel je kot žrtev nasilja, ki tlači vso našo. zemljo.Til ob tem trenutku, ko bi se moral zganiti ves kulturni in civilizirani svet, stojimo mi razcepljeni. Skoro še ne ganemo. Kakor, da se ne bi zavedali, da je padel sin slovenske matere, učitelj slovenskega, ljudstva, pa četudi, ga je bodril le z.božič-_ no pesmijo in četudi je padel le radi nje. Res je: žrteir-je bilo v Primorju že preveč.in_postalLsmo Kkorcmalobrižniv Toda zavedati se moramo, da vse te žrtve za nas ne bi smele biti zastonj in da bi se morali pri njih dvigati, k tvornemu delu zlasti pa stremeti k čim večji narodni samostojnosti. Vsaj oni, ki lahko, bi zato morali stopiti v borbo za naj temeljne jše pravice človeka in naroda.
Toda zdi se, da oni', ki bi danes lahko kaj storili, nočejo. Gelo najbližji molče. A oni, ki bi hoteli, ne morejo. Če smo že sicer tako razcepljeni, bi nas morale posamezne žrtve vsaj opozoriti na težko stanje našega ljudstva y Primorju in našega naroda sploh.
Socialno skrbstvo Dunaja
■ (Po' referatu tov. Milene Bežanove v »Slov. klubu«;)
Pred nedavnim nam je dr. Zenkl odkril Prago od poseka ne, nam dozdaj skoraj neznane strani, pokazal nam je njeno smotrcno, Organizirano in ■ uspešno borbo proti socialni • bedi, ki naj ustvarja človeku z vrednim življenjem košček sreče in veselja.	,...	‘
Nič manj kot Praga pfr se lahko tudi Dunaj ponaša z velikim in častnim delom, ki ga je v teku dveh desetletij ustvarilo njegovo socialno skrbstvo. Ob predavanju šmo spoznali sliko Dunaja, kakršno je mogla ustvariti le globoka socialna zavest vst-h mož in delavcev, ki so upravljali dunajsko občino. Edino ta zavest, ki je težila v veliko večji meri k realizaciji praktičnega kot pa političnega socialnega programa, je mogla pustiti tako velike in vidne sledove po dunajskih predmestjih. Spremenila je umazana predmestja s sivimi zidovi, mračnimi ulicami in nezdravimi bivališči v lepa, sirna in impozantna naselja kot so Marjihof (sedaj Heiligenstadt), Sandleiter, Rabenhof in nešteta druga. Organizirano in velikopotezno socialno skrbstvo povojnih občinskih odborov je ustvarilo iz nezdravih predelov lepa, praktična, zdrava, sončna in zračna delavska bivališča z gledališkimi dvoranami, pralnicami, knjižnicami, klinikami, sprehajališči in otroškimi igrišči.
Najvažnejše in najizrednejše pa . je dejstvo, da je skrb za mladino dominantna črta vsega dunajskega socialnega skrbstva. Organizacija in izvedba-načrtov tega skrbstva težko najde primerov v drugih mestih. — Iz prvega, še predvojnega mladinskega uratfa za pravno zaščito nezakonskih otrok se je razvil sedanji mestni mladinski urad s 14 podrejenimi uradi v raznih mestnih _okrajih. Centralni urad vodi kontrolo nad vsemi novorojenci, v družine pošilja skrbnice, da spoznajo zdravstveno stanje deteta, se prepričajo o gmotnem- stanju'družine- ter v potrebi'dajo* pomoč mladinskega' ’ urada. Na Dunaju dobi vsaka v mesto pristojna mati od občine garnituro otroškega perila v dar. (V ljubljanski porodnišnici: se /e dogodilo, da se je mlada nezakonska mati uničila s skrbjo, da bo morala odnesti dete golo iz bolnice!) — Posvetovalnice mladinskih uradov dajejo materam brezplačne nasvete glede zdravja in nege otrok. (Takih posvetovalnic je .80, poleg teh; še 16 za nasvete nosečim ženam.)
-Sirote in otroke revnih staršev oddaja občina redniškim
Prosimo naročnike, da vedo: nikdar ne moremo Izdati nove številke našega lista, dokler ni plačana prejšnja. Zato poravnajte naročnino še danes In darujte v tiskovni skladi
družinam, kjer so pod stalnim nadzorstvom zdravnikov in skrbnic.
Druga panoga mladinskega skrbstva so otroški vrtci. O veličini mladinskega skrbstva zgovorno priča čez 100 otroških vrtcev z nad 2000 oddelki, nameščenih v krasnih, modernih stavbah, ki so pravi otroški paradiži.
Radi vedno hujše bede pada poset vrtcev, zato pa se ti spreminjajo v mladinska zavetišča, ki jih polnijo »brez-prizorni« in otroci brezposelnih ter siromašnih staršev. — Oboji, otroški vrtci in mladinska zavetišča se odlikujejo po popolni zunanji organizaciji in izbornem vzgojnem načinu.
Delo mladinskega skrbstva gre še dalje. Za defektno in težko vzgojljiva deco je mladinski urad sezidal mogočno stavbo, urejeno z občudovanja vredno smotrenostjo. Zavod služi opazovanju fizičnih in psihičnih lastnosti otroka, odkoder pride v njemu primerno obliko vzgoje in izobrazbe.
In še širše delokroge si je poiskal mladinski tirad. Svoje zdravnike in skrbnice razpošilja po vseh šolah, da proučujejo zdravstveno in. gmotno stanje in določajo potrebno zaščito.
Skrb za mladino pa še vedno ni izčrpana. V raznih šolskih kuhinjah sc brezplačno nasiti na tisoče revnih otrok in. na tisoče zraka in sonca potrebne delavske mladine pošilja mladinski urad o počitnicah v počitniške domove.
Vžporedno z uspešnim gmotnim izboljševanjem (saj izdaja mestna obžina tretjino svojega proračuna, t. j. iio mi-, lijonov šilingov za socialno skrbstvo) se je razvijal tudi ves vzgojni sistem. Saj je Dunaj do nedavna veljal vsemu svetu za pedagoško Meko. Vse pa je stremelo za enim samim velikim ciljem, ki ga je narekovalo globoko socialno mišljenje ustvarjalcev socialnega skrbstva in vseh njegovih ustanov: za srečo človeka, predvsem pa za srečno in lepšo bodočnost mladine!
Danes moramo obžalovati, da je vse to obsežno, ‘veliko vzgojno in socialno delo Dunaja v novih razmerah nekam zastalo in da se v glavnem omejuje na to, da se izpreminjajo imena in postavljajo nove uprave posameznim ustanovam, _ki so jih do pred nekaj leti s tolikim uspehom postavljale tedanje občinske uprave.
Vprašanje šolnin
Dopis, ki ga je poslal Akcijski odbor strokovnih študentovskih združenj na univerzi v Beogradu Zvezi strokovnih klubov tehniške fakultete v Ljubljani, .nas sili, da ponovno pišemo o šolninah. ............ .......	 ■
»Univerzni senat v Beogradu je na svoji seji 24. februarja 193-7 izdelal za plačevanje šolnin in- vpisne takse nov načrt, katerega je, poslal prosvetnemu in finančnemu ministru v odobritev.
Akcijski odbor je v soglasju z resolucijo, sprejeto na študentovskem zborovanju, predložil univerznim oblastem svoj načrt. O tem smo vas itak že obvestili.
Sporazumno z univerznimi oblastmi je akcijski odbor ta načrt nekoliko izpremenil.
"Načrt je sedaj takle!
Študenti, ki plačujejo manj kot 800 Din neposrednega davka, so šolnine oproščeni.
	nep. davka ’ ‘ ■	Šolnine
Od	800— 1.000 Din	50 Din
» .	1.000— 2.00 J -	100 »
	2.000— 3.000 »	150 »
- *	3.000— 4.000 »	200 »
»	4.000— 5.000 -	2 JO »
	,5.000—t 6.000 k	300 «
»	6.000— 7.000 *	400 »
»	"7.000— 8.000 »	500 »
*	8.000— 9.000•' *	650 »
»	9.000—10.000 »	800 »
»	10.000—12.000 »	1000 »
•	12.000—15.GOO *	1500 »
»■	15.000—20.000 *	2000 »
»	20.000—25.OOO »	2500 »
	25.OOO—3O.OOO »	3000 »
	30.000—4O.COO v*	& ' 0 0 «*■»
»	40.000—50:000- »	4.000 . »
Z\	vsak nadaljnji tisoč 10 Din šolnine.	Po noveni
Črtu naj bi bila vpisna taksa 2j Din.
V sporazumu z univerzno oblastjo je Akcijski odbor prosil prosvetnega in finančnega ministra, da bi do potrditve letnega semestra odložila vplačilo šolnin in vpisne takse, tako da bi že .novi Finančni zakon za leto	°k"
segal predlagani načrt o šolninah. Akcijski o^bor zbira v tem smislu tudi podpise študentov, katere namerava poslati finančnemu ministru.«	"	.
Dopis nam dokazuje, da sc študenti, kot na naši univerzi, tako tudi na beograjski, resno ukvarjajo s problemom šolnin. Že štiri lela se borijo akademiki vseh treh_ univerz v državi proti šolninam. Kopice■;spomenic, resolucij* brzojavk, ki so jih pošiljali v Beograd z zahtevo, naj se šolnine črtajo, protestni štrajki in deputacije. niso mogle prepričati prosvetnega in finančnega ministra, da so šolnine krivično! naloženo breme in pri študiju posebno slabše situiranih usodna ovira.
Naše načelno stališče je bilo in je še danes: šolnine naj se popolnoma odpravijo.
Tistih 26 milijonov, ki jih dobi država v obliki šolnin, bi prav lahko ob ostrejši kontroli in pošteni pazljivosti prigospodarila kje drugje ali pa v kakšnem drugem resorju.
Kljub temu načelu pa je tudi iz vrst slovenskih študentov izšlo več konkretnih predlogov za reformo šolnin. Tako je že 1935. leta poslal meddruštveni odbor finančnemu ministru osnutek — -seveda zaman —, ki se v bistvu sklada, z zgornjim načrtom beograjskih študentov.
Tudi delegacija Akademske akcije je lani v. decembru predložila referentu za takse v finan- . čnem ministrstvu konkretni predlog: 1. Šolnine naj se popolnoma črtajo. 2. Če to ni mogoče, naj se pobirajo-šolnine samo pri vpisn v zimski se-; mester.
Beograd je takrat delegatom povedal, da bodo šolnine reformirane in to pod vidikom dveh momentov: a) pridnost; b) socialni položaj.
Čudno. Na prvem mestu pridnost. Najprej, .kaj.j-C to pridnost? Nekdo lahko ves dan pridno gara in inštruira, da more živeti, a pri tem jasno potrebuje? za izpite več časa kot 11. pr. bogat in »priden« študent. Kdo je sedaj bolj priden, oni ki služi, da lahko živi oziroma, da sploh more študirati na univerzi, ali ta, ki je sploh »priden-'?
Kako bo torej z določevanjem pridnosti pri plačevanju Šolnin je — vsaj za nas — odprto vprašanje.
Take in slične misli nas silijo, da še v-napiej nimamo dosti vere v nameravano reformo šolnin; Tole bi h koncu povedali o vsem tem:
Če so za letes v Beogradu sklenili, da bodo šolnine samo reformirali, naj Sprejmejo predlagani načrt beograjske univerze, načrt, ki. je, kot že rečei\o, v bistvu enak osnutku, ki so ga slovenski študenti že 1935. leta predložili finančnemu ministru.
Za prihodnje leto pa pOživamo študente vseh treh univerz, da postavijo energično in brezkompromisno zahtevo:
šolnine nnj sc popolnoma odpravijo!
Problem Koroške
. (Predavanje dr.Zwittra y Slov. klubu-)....
Ko si ob predavanjih postavlja Slovenski klub program svojega dela, rastejo v nas vprašanja, vse širša, ostrejša in nujnejša. Raste v nas ogorčenje ob težki dediščini, vedno glasnejša postaja _naša..obtožba.	.....„...... ........
Po predavanju gospe Wilfanove o Slovencih v Julijski krajini, nam je govoril dr. Zwitter o Koroški.
Predavatelj je najprej govoril o jezikovnem stanju na Koroškem, pri tem opisal in Jcritično ocenil nemške narodnostne statistike- Nato je. govoril o narodni zavesti slovenskih Korošcev, kakor se. kaže pri volitvah, plebiscitu itd. in prišel do rezultata, da je le majhen del .slovensko govorečega prebivalstva nurodno zaveden. Danes govori kljub vsej germanizaciji še kakih 70.000 Korošcev slovensko, od tega pa odpade na pripadnike slovenske stranke (z rodbinami vred) le nekaj nad 20.000.	.
Vzroke za to nerazveseljivo dejstvo je našel v nemškem političnem pritisku, v še vedno močnem koroškem regionalizmu, ki nasprotuje vsaki delitvi dežele, posebno pa v socialni strukturi in splošni politični orientaciji sloyenske Koroške: slovenska stranka je zajela le konservativno usmerjeno kmelsko prebivalstvo, medtem ko je bilo liberalno usmerjeno prebivalstvo mest, trgov, letoviških krajev, učiteljstvo itd., kakor tudi socialno demokratično industrijsko delavstvo, železničarji in tudi kmetski proletarijat organizirano od nemškega liberalizma, oz. od nemške socialne demokracije. Naše prejšnje generacije liberalcev in socialistov so v teni oziru želo mnogo zamudile. Danes je v jezikovnem oziru velika nevarnost v tem, da mladina opuse a svoj materni jezik; mnogo težje je p« * narodno zavestjo: slovenska stranka s težavo drzi svoje pozicije, nima pa iz že omenjenih razlogov nobenih izgledov, da bi pridobila ostalo še slovensko govoreče prebivalstvo.
Bomo rešili propada koroške Slovence, ko živimo sami v tako težkih prilikah? Dr. Zwitter je končal z optimizmom: Slovenci na Koroškem bodo ostali Slovenci. Dokler ne bomo resignjrali nanje mi sami-
Lanska anketa Akademske akcije
Dosedanji podatki so nam pokazali razmere, ki v njih slovenski akademik živi. Prehajamo k podatkom, ki se nanašajo bolj na osebnost slovenskega akademika. Sem je šteti vprašanje o nagibu izbire študija, odgovore na to vprašanje je že vprašalna pola razdelila v posebna nagnjenja in praktična nagnjenja, v slučajne in druge nagibe. Posebna nagnjenja — 'veselje in zanimanje za študij, ljubezen do poklica so pripeljali na filozofijo 140, na medicino 54, na jus 78 (med ■ temi 7 zanimanje za sociologijo in gospodarstvo), nu tehniko 33 slušateljev. Tem številkam stoje nasproti številke praktičnih nagnjenj — kruh, očetov poklic, na jusu in filozofiji relativna cenenost študija — na filozofiji 60, na medicini 24, na jusu 116, na.tehniki 34. Lahko rečemo, da juristi in tudi tehniki, ki so to rubriko izpolnili v . zelo mali meri, zajadrajo na svoji fakulteti povečini iz praktičnih nagibov. Na teologiji je 36 tovarišev navedlo posebna nagnjenja, med njimi tudi delo za ljudstvo in misijonsko delo, praktičnih nagibov ni navedel nobeden.; eden je, celo zapisal »'praktičnih nagibov teolog ne sme imeti, sicer je- razočaran.« — Po našem mnenju utegnejo tudi podpore biti praktični nagibi.
Prizadevnost našega akademika nam kaže podatek o študiju neobveznih predmetov. Daleč na prvem mestu so tuji jeziki: francoščine sc uči 90, angleščine 72, nemščine 24; slede češčina, ruščina, italijanščina. Skupno se uči jezikov kot neobveznih predmetov 305 onih akademikov, ki so izpolnili anketo, torej slaba četrtina. Druge predmete študira 145 akademikov, t. j. 8%; na prvih mestih so: glasba (24), sociologija (19), filozofija 418)-, umetnostna zgodovina (16), gospodarstvo in zadružništvo (12). Razmeroma študirajo neobvezna predmete največ teologi, slede juristi, filozofi', niedicinci, tehnikii
Študij neobveznih predmetov je pač znak osebnega zanimanja vsakega posameznika, marsiko-,.®n pa materijalne razmere onemogočajo razmah njegovih prizadevanj. Isto je s šporfom, ki ga -5fepeg._td.ko' peppravičeno_8fflatrafo_ kot značilnega za današnjo mladino. Š športom se bavi skoro tri četrtine, akademikov; izjema je' teologija, kjer goji šport le dobra tretjina. Od posameznih športov je na prvem mestu smučanje (280), na drugem plavanje (206), na tretjem turistika (161), na četrtem telovadba (73), na petem kolesarjenje (71). Svoj čas je bila glavni šport telovadba, sedaj pa so stopili na prvo mesto športi, ki jih goji človek v- itaravi, prosto in individualno, brez včlenjenosti v športno organizacijo. Gre za zdrav oddih in sprostitev telesnih sil v naravi, ne za uspehe in rekorde. Šport, ki ga goji množica — tri četrtine akademikov -— tudi drugačen biti ne more. ,,
; Tudi za anketiue rubrike z naslovom kulturna in umetniška nagnjenja velja že zgoraj rečeno: slabe materijalne razmere marsikoga ovirajo v njegovem razmahu. Razen svojih študijskih bere še druge znanstvene knjige:
na medicinski fakulteti da 65, ne 8; na tehnični fakulteti da 195, ne 16; na juridični fakulteti da 215, ue 28; na filozofski fakulteti da 191, ne 24; na' teološki fakulteti da 64, ne 4.
Leposlovne knjige bere: na medicinski fakulteti da 81, ne 5, malo 3; na juridični fakulteti da 257, ne 79. majo 7; na tehnični fakulteti da 207, ne 10, malo 14; na filozofski fakulteti da 213, ne 1, malo 15; na teološki fakulteti da 57, ne 3, malo 9.
K.n.ebravcem smo šteli samo one, ki so izrečno 2“pisali ne. Podatki so razveseljivi v zvezi z odgovori na vprašanje — kakšne in katere pisatelje najrajši bereš? Na vsej univerzi je ■dd-prvem mestu Ivan Cankar, ki ga najrajši ere 160 študentov, le na teološki fakulteti je na prvem mestu Ivan Pregelj'. Slede Tolstoj (40), Dostojevskij (36), Sinclair (20, mišljena sta pač oba), Galsworthy (21), Gorkij (20), Hamsun (18), Uiidesetova (15), M. Kranjec iii dolga vrsta znanih pisateljev.. Po narodnosti so najbolj priljubljeni Rusi, nato Skandinavci, po usmerjenosti sodobnj (naziv je vzeti časovno in program-s.kp)i n socialni.	..	J,	„
Na vprašanje, katere dnevnike in liste bereš, je ^odgovor mnogo bolj nezadovoljiv. Po veliki večini sdmo slovenske, in sicer Slovenca in Jutro v enaki meri, razen na teologiji, kjer jih bere Slovenca 32, Jutro pa le eden. Hrvaške in srbske liste je navedlo na vsaki fakulteti le po par akademikov, še manj jih čita inozemske li-
ste, od katerih je na prvem mestu »Volkischer Beobachter«, ki ima na vsej univerzi 11 bravcev. Le po par bravcev imajo na univerzi še nekateri
, nemški, francoski in češki listi; angleških in. 'italijanskih ni navedel nihče. Svoje mnenje o vsakodnevnih dogodkih dobiva:'slovenski akademik zgolj iz slovenskih dnevnikov; spričo kvalitete našega časopisja je to pač porazno dejstvo, če istočasno hočemo doseči, da bi imela inteligenca temeljit, prečiščen in samostojen odnos do perečih vprašanj; Po podatkih ankete pa slovenskemu akademiku ni nedostopno samo tuje dnevno časopisje, ampak tudi tuje revije. Zahteva po dobro založeni, vsem akademikom dostopni čital-nH^je nujna-in važna zahteva,-	:	.-
jNa vprašanje, kaj najrajši obiskuješ, je večina akademikov — h.vala Bogu .—. postavila na odločno prvo mesto gledišče (543), na drugo koncerte (158), šele na tretje kino (122), na četrto umetnostne razstave (48). Četudi morda ti podatki ne dajejo točne slike, ker pač akademiki kino več posečajo, kot je razvideti iz podatkov, vseeno prepričujejo o prvenstvu ljubezni, do teatra. K privržencem gledišča smo šteli oiie, ki so navedli gledišče ali pa opero ter dramo posebej; slednja ima malce manj privržencev kot prva.
Prehajamo na anketijia vprašanja, ki so od vseh najbolj osebnega značaja, ki kažejo svetovnonazorske in politične poglede akademikov. Razmerje do vere so označili akademiki takole:
verni
neverni, ravnodušni protiverski
44
155
52
27
175
121
35
34
37
15
80
45
t)d ne l?o zamere, smo šteli Tc vernim tudi po svoje verne, kolikor toliko verne ter one, ki so verni in ravnodušni obenem. Skupno je v odstotkih vernih 56'-%, ravnodušnih in nevernih 31%, protiverski usmerjenih 13.%.. Žal nimamo sličnih podatkov o predvojnih slovenskih akademikih; oba tabora sta bila takrat verjetno bolj- ostra
ločena.
‘ Inteligenca In kmečki problemi '
XO pomenu .in delu , akad., agrarnega kluba »Njive«.)
.	. ,Slovenci , smo .narod kmetov in. delavcev. Gospodarski
in kulturni napredek je v vseh oUiobjili naic. preteklost! puščal življenje slovenske vasi skoro-povsem, ob-strani. Gospoda vseh vrst in narodnosti, ki je tu vladala, je vedno pod boljšo ali slabšo krinko držala našega kmeta v temi in revščini. Če se je kdaj zgenil in si poskusil pomagati naprej, je ostal sam, brez vodstva in zastopstva. V neenaki borbi je vedno pogrešal ljudi, ki bi izšli iz' slovenske vasi - in se izobrazili, pa' vendar ostali njeni ljudje, njeni voditelji, njena inteligenca. V zadnji dobi pospešenega tehničnega napredka, koncentracije vsega bogastva daleč proČ od vasi, brezobzirnega izkoriščanja njegovega dela pa je položaj našega kmeta naravnost obupen. Brutalni odnosi modernega gospodarstva spreminjajo vasi v kolonije bajtarjev in tirajo kmečko mladino v brezupne poskuse z delom v tovarnah, begom v tujino; med prezeble in izstradane gruče mestnih brezposelnih.
Komaj bi se dalo reči, da je kdaj ime! slovenski narod inteligenco ali vsaj posameznike, ki bi se zavedali svojih dolžnosti do njega, ki bi ostali z ljudstvom v živem kontaktu, poznali probleme kmečkega ljudstva in jih tudi skupno z njim reševali. Večina naše inteligence je izčrpavala svoje sile v težnji po visokih socialnih položajih in uradniških karierah in se za to ceno prodajala v službo interesom, ki so bili često v ostrem nasprotju s potrebami slovenskega ljudstva. Kmetu pa njegova izobrazba ni dajala možnosti, da bi postal gospodarski, politični in kulturni vodja vasi, kajti tudi šola je vedno služila interesom tistih, ki so vladal! • in ni. zato kmečkemu človeku dajala ničesar drugega kot osnovno 2rtanje v branju in pisanju.
Današnji čas je s svojo gospodarsko krizo, zaprl delovnemu človeku žad njo pot do zaslužka, kmečkim domovom pa je močno omajal že itak šibke gospodarske temelje. Pred našimi očmi se vrši žalosten proces- obufeožanca, -gospo- • darskega in kulturnega propadanja slovenske vasi, ko je kmet prezadolžen, ko mu eksekutor goni zadnjo glavo iz hleva, ko stoje njiye prazne, ker ni posevka, ko gredo njef-govi celoletni, s težkim vsakodnevnim garanjem pridobljeni produkti pod ceno, ko otroci v najnežnejši dobi razvoja stradajo, hirajo in umirajo, ko kmečka in delavska mladina izgublja mladost in življenski optimizem v brezizglednem pričakovanju bodočnosti. Skupno z gospodarskim propadanjem nazaduje vse socialno, prosvetno in kulturno življenje slovenske vasi.
Na slovenski univerz! študira danes komaj 14% kmečv kih in samo 3% delavskih otrok. Zato pada na vse tiste, ki so kljub težkemu gospodarskemu stanju tako srečni, da prejemajo najvišjo izobrazbo, velika dolžnost, da pomagajo ljudstvu, čigar žulji mu omogočajo to izobrazbo. Dolžnost
vseh tistih, ki se zavedajo svojega socialnega porekla in tudi vseh onih, ki čutijo vez, ki jih spaja v trdno povezano celoto z'ljudstvom, propadajočim ob slabih življenjskih pogojih, jo, da dajo svoje sposobnosti in znanje ljudstvu. Stopiti morajo z njim v skupno borbo proti bedi, neznanju, gospodarskemu in -političnemu zatiranju, "za boljše -pogoje materialnega in duhovnega življenja. Čas. in njegova problematika zahtevata stvarnega dela, katerega težišče so ekonomski in socialni problemi.
Tako delo pa zahteva poznavanja kmečkega življenja, ki ga daje proučavanje njegovega zgodovinskega razvoja ter študij ekonomskih, socialnih, političnih in kulturnih prilik -• irt obenem psihičnih lastnosti ljudstva.
Akademski agrarni klub »Njiva« skuša povezati akademsko mladino, predvsem kmečke sinove, V. delovno skupino slovenske inteligence, izobraziti v njej zavest pripad-. nosti k kmečkemu ljudstvu, s katerim bi ostala v * živem duhovnem kontaktu, občutila težo . današnjega kmečkega življenja, spoznavala probleme slovenske vasi in se Z znanstvenim- proučavanjem le-teh pripravljala za sodelavce svo- -jega naroda pri ustvarjanju boljših pogojev njegovega življenja. Zgolj poklicni študij še daleč ne obsega vseh nalog, ki jih slovenska inteligenca mora 'vršiti. NarodnogospodarV ski, prosvetni,: politični in. kulturni problemi slovenske vasi so tudi njeni problemi. Spoznavanju, teh naj, služi društveno delo, ki je razdeljeno med krožke. Težišče tvori agrarni krožek, kjer se člani seznanjajo,z najbolj perečimi potrebami in problemi našega kmeta, agrarno reformo, dolgovi, posestnimi prilikami, zdravstvenim stanjem itd." ter z vsem, kar spremlja kmečkega človeka od rojstva do smrti. Slovenski krožek sluzi proučevanju naše narodne preteklosti in vseh	.:
faktorjev, ki so jo oblikovali in spreminjali. Položaj, kmečkega dekleta, zene in matere obravnava ženski krožek. Znanstvene temelje Za pravilno gledanje, smotrno in dosledno delo pa daje znanstveni krožek.
Študij kmečkega študenta poteka v težkih materialnih pogojih, v vsakodnevni, borbi za najosnovnejše življenjske potrebe, ki ovira njegovo delo. Prav zato , je še bolj dolžan povezati svoje interese z - interesi delovnega ljudstva- ’ : -ustvarjanje boljše bodočnosti obeh.	 Jj.
„Za boljši kemični institut**
(Brošura, izdal Akademski klub kemikov.)
, . -Neki .starejši .intsligent,. visoko .izobražen,, pred leti velik.,... in viden delavec v slovenskem javnem življenju, danes, v teh majčkenih, v malenkostnost razbitih slovenskih raz- , merah odmaknjen, je pred~kratkim de jat: »Kdo-pa Bb,'Vas'~~ “ ''
. vprašam, na Slovenskem danes, če .ne vi.mladi? Veste, fantje,. . vojne in predvbjne generacije ni, nas enostavno ni več. Na^!
SVCP jc svet strahopetcev, lenuhov brez. zavesti dolžnosti do	' J
mladine, svet ne.kateriiikov s polnimi trebuhi ali pa če hočete .nergačev, ki se s prekrižanimi rokami-svetohlinsko iz-prasujejo kaj bo z današnjo mladino, kaj s temi akademiki nezadovoljneži, ki jim je vse drugo bolj važno kot strokovna izobrazba.«
In je še dodal: »Ne poslušajte hinavcev in jezuitskih računarjev, ki vas napadajo, ker jim sedaj na trenutnem položaju ne gredo , v račun vaše odločne zahteve."	Vi	delajte,	’ ’
zahtevajte, borite se, ker če odneha še mladina, ne bo na’ Slovenskem nikogar, ki bi si upal odločno povzdigniti svoj	-
glas.«
Zakaj pripovedujemo ob pregledovanju brošure »Za boljši kemični institut^« ki jo je izdal Akademski, klub kemikov, misli, tega. gospoda?	...	■./-■■
Zato, ker je ta brošura nov dokaz, tako nam	kot	ujemu,
da mladi skušajo po zavrtani poti, da se. ne strašijo jezuitskih napadov,"ia mladina dela, zahteva, se bori za pravico na Slovenskem.	:	:
' Kemični • institut. Ena iz cele kopice'krivic, ki jih š'ti-.-' pično slovensko strahopetno pohlevnostjo že tako dolgo prenašamo. Kdor ne verjame, da kemiki delajo do 10 ur na dan v prostorih, ki so sezidani za premog in drva, da ima institutska knjižnica le 3 kompletne revije,"da ima kemični oddelek povprečno-čez 150.000. Dih letnega deficita, skratka,-da je kemični institut sramota za slovensko univerzo, naj prečita omenjeno brošuro.
Brošura sama na sebi izgleda, da je bila urejena malo površno in na hitro. Bila bi lahko bolj izčrpna, posebno sestavek »Pomen kemičnega instituta v Ljubljani«. Pomen kemije za Slovenijo nikakor nima glavnega težišča v vojni industriji.
Tudi stilistično bi bila brošura lahko boljša, kar velja predvsem za sestavek »Dotacije«, prav .posebno pa ža članek »Razvoj instituta«.
Sicer pa vse to ni bistveno. Brošura je tukaj, in namenu, kateremu je posvečena lahko' precej koristi. In ta namen ta cilj,, ta zahteva, katero vsi enodulno podpiramo, je mogoče najbolj Čisto izkristalizirana v sledečih dveh odstavkih brošure:- ..
G. rektor M. Samec: .: . »Skrb za zdravje dijakov in učnega osobja mi kategorično veleva, stopiti na čelo borcev, katerih deviza je: dajte kemičnemu institutu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani smotru odgovarjajoč dom!«
Akademski klub kemikov pa: ... »Odločno postavljamo v imenu vseh slovenskih kemikov m vseh, ki hočemo imeti univerzo na taki višini, da bo mogla vzgojiti dobre praktične delavce in nuditi možnost znanstvenega dela, zahtevo:
Kraljevska vlada mora z amandmajem k državnemu proračunu za leto 1937.-38 vnesti postavko 211.006 Din, kot-anuiteto posojila 2,250.000 Din za zgradbo novega kemičnega instituta na univerzi v Ljubljani.
Pridobivajte novih naročnikov!
,.Jutro" In načrti tujega kapitala
V slovenski politiki je splošno priznana, trdno preizkušena in z uspehom uporabljana metoda: besede so eno, dejanja drugo. Od te metode tudi »Jutro« za las ni odstopilo, ko je te dni posvetilo uvodnik težkemu, skoro bi rekli za naše razmere usodnemu problemu tujega kapitala. »Jutro« je danes v opoziciji in seveda je članek jeremijada o težavah našega kapitalizma.
»Jutro« ugotavlja, da je velik del naše industrije v tujih rokah. Kdo pa je sodeloval pri nacionalizaciji in denacionalizaciji Trboveljske premogokopne družbe? Ali ni bila izdana Bat’i koncesija za tovarne v Borovem v času, ko je bil minister trgovine in industrije g. Kramer? Seveda to dejstvo danes ne ovira »Jutra«, da ne bi lomilo kopja za domačo čevljarsko industrijo.
»Jutro« se v svojem uvodniku pritožuje nad ravnanjem Narodne banke. Prav, toda zakon o Narodni banki, ki tako ravnanje omogoča in ki med drugim vsebuje določbo, da mora biti vsaj polovica upravnih svetnikov Narodne banke iz Beograda, je vendar bil izdan takrat, ko je »Jutro« sodelovalo z režimom g. Zivkoviča.
»Jutro« govori o načrtu nemškega židovskega kapitala, da se izgradi industrija na področju Beograd—Požarevac— Kruševac. »Jutro« sicer ne pove, zakaj ravno na tem področju in se s tem izogne jedru vprašanja, vkljub temu se pa postavi v vlogo zaščitnika slovenske industrije. A zakaj ni »Jutro« doseglo ničesar, ko je bila JNS na oblasti in je slovenska industrija vodila zanjo in za ves delavski razred Jugoslavije toli važno borbo za minimalne mezde?
»Jutrov« uvodnik se zaključuje z ugotovitvijo, da nam je tuj kapital potreben, da pa se mu sme dovoliti le »zmeren« dobiček. Ojej, a ravno v dobi JNS so bili pri rudniku Trepči slučaji, da je rudar prejel nominalne mesečne mezde 575 Din, izplačanih mu je bilo 75 Din, ostalih 500 Din pa je šlo v rudnikov konzum.
Ob »Jutrove« besede smo postavili le nekaj dejanj, ki so zanje gospodje okoli »Jutra« soodgovorni. Dejanj se pa vleče dolga vrsta. In morda je tu najtežje poglavje o našem bančništvu. Slovenci smo imeli takoj po prevratu razmeroma močno bančništvo. Slovenija je bila dežela, ki je izvažala kapital. Kako je prišlo do propada dela naših bank v dobi po inflaciji, kako se je s pomočjo politične oblasti povzročila sedanja kriza našega bančništva, kdo je na ta način odprl vrata tujemu kapitalu — to ve »Jutro« najbolje.
Ivan Rob:
Pekel ali sprehod po rovih kemičnega Instituta
(Nadaljevanje.)
Prišla sva v rov. Teman je strop samotni; nevajena se noga mi zatakne, telebim tja na trdi tlak mokrotni.
Za hipec poležim, da voda splakne mi jezo. Vstanem. Hočem se zravnati, a glava stropa se trd6 dotakne.
V tej b61i se mi hoče povprašati:
»Zakaj, o moj vodnik, temu spreleta hodnik le-ta? Mar moreš razvozlati?«
In kakor človek, ki mu razodeta skrivnost je sladka, se vodnik zasmeje in že mu jezik učenost opleta:
»Tak ozke so ti dane uma meje, da ne spoznaš stvari tako prejasne?
Poslušaj 1 Le zato je tu temneje,
da, kdor zaide sčm in dan mu ugasne, razveseli se luknje še tak mračne, čeprav ne loči dne od ure kasne.«
Besede tč, sicer tako privlačne ušesu, meni so duha morile, razlage hotel sem povsem drugačne.
»O, da bi rove temne razsvetlile
kdaj zvezde nam, da ne bi dni morečih
tak boguvdano duše nam nosile!«
Tako sem vzdihnil v mislih jaz prosečih, kar mi uho mrmranje tožno ujame, kot bi izhajalo od muh brenčečih.
»Kaj to je?« dčm, a mojster me objame, mi s prstom usta nežno zapečati, in prestopila prag sva prve jame.
(Dalje prihodnjič.)
Daruite
v tiskovni sklad!
Znižane cene
Imajo p. n. g. akademiki v frizerskem salonu
Stane Rakar
Ljubljana, Prešernova ul. 7
Poleg glavne pošte (Vežni vhod)
Gonja, ki Je Evropo predramila
Ponatiskujemo »Slovenčev« uvodnik z dne 4. marca 1937, ker se to pot z njim strinjamo.
Že več kot leto dni traja med Nemčijo in Češkoslovaško neenaka borba, na katero je postala pozorna že vsa Evropa.
Z vso razpoložljivo srditostjo — in te je v Berlinu mnogo — se je nemški tisk spravil na delo, da na vse mogoče načine okleveta in omaže pred svetovno javnostjo svojo demokratično slovansko sosedo. Zadnje dni pa je gonja v zvezi s pogajanji med praško vlado in hitlerjevsko podružnico na Češkoslovaškem namreč Henleinovo nemško stranko zavzela obseg, ki je več kot vznemirljiv.
V tem boju se Češkoslovaška brani viteško, dostojno: proti lažem postavlja resnico, proti očitkom dobro voljo, proti celo pretiranim zahtevam pripravljenost, da jim v čim večji meri ugodi, proti sovraštva polnim klevetam pa kulturno željo mirnega sožitja. Toda vse je kot bob v steno. Nemški tisk gre dosledno svojo pot naprej in je ni priložnosti, ki je ne bi enostransko izkoristil za nove žalitve češkoslovaške države in njenih predstavnikov. Nemška vlada sama pa se tudi zelo trudi, da ne bi zaostala za svojim tiskom ter po svoje obrekuje svojo sosedo in ji na zunanjepolitičnem polju dela težave, kjerkoli le more.
Tako smo v razdobju enega leta doživeli kar tri hudournike, ki jih je nemško propagandno ministrstvo, ki dandanes upravlja ves nemški tisk kot nekako vrhovno vsedržavno uredništvo vseh listov, razlilo po češkoslovaški zemlji. Časovno prvi se je tikal odnošajev med Češkoslovaško in Poljsko v zvezi s težavami, ki so nastale vsled poljske narodne manjšine v Tešinju. Za njim je prišla deroča reka klevet o tako imenovanem komunističnem dvoru v Češkoslovaško, ki da je postala nekako srednjevropsko zletišče sovjetskega boljševizma. Sedaj pa ravnokar doživljamo tretji val v zvezi z notranjepolitičnimi diskusijami med praško vlado in Henleinovimi hitlerjevskimi Nemci.
V svojem sporu s Poljsko, ki ga je namenoma tako razpihoval nemški tisk, ki je češkoslovaško upravo slikal kot tiransko, je praška vlada izrazila svojo pripravljenost, da ves problem predloži mednarodnemu razsodišču in da njegov pravdorek že vnaprej sprejme. Glede komunističnih očitkov je praška vlada stavila nemškemu vojaškemu atašeju na razpolago avtomobil in ga prosila, naj se sam, brez spremstva, vozi po mili volji po vsej državi in preiskuje vse vojaške naprave, ki so po mnenju Berlina pod sovjetskim vplivom. Isti predlog je stavila tudi ostalim inozemskim vojaškim zastopnikom v Pragi. V diskusiji s Henleinom je dr. Hodža naprosil predstavnike nemške manjšine, naj mu predložijo svoje zahteve in ko so to storili, je prostovoljno sprejel 5 točk izmed 7, ostali dve pa je moral zavrniti, ker ne spadajo v njegovo pristojnost, marveč v pristojnost parlamenta. Toda vse je bilo zaman. Nemški tisk se še naprej vsemu roga, vse odbija, vse omalovažuje ter mimo vse dobre volje žene naprej svojo bojno pesem, ki je vsebinsko in po obliki takšna, da se mora vsakdo, pa četudi bi bil politično popolnoma neuk, zaskrbljeno vprašati, kakšni so vendar pravi nameni Nemčije, ki jih zasleduje na področju češkoslovaške države, da jo dan za dnem tako sistematično in brezobzirno bombardira. Briga za Poljsko? To ne more biti res, ko pa jih ima sama Nemčija mnogo več v svojih mejah in se ji prav nič ne smilijo, ko jih brez nadaljnjega potujčuje. Strah pred češkoslovaško armado? Pri vsem priznanem junaštvu češkoslovaške vojske bi bil takšen strah brezpredmeten, ko vemo, da Nemčija lahko postavi v fronto toliko vojakov, kolikor šteje Češkoslovaška prebivalcev. Skrb za usodo nemške narodne manjšine na Češkoslovaškem? Tudi to se sliši smešno, kajti nikjer drugod na svetu, razen morda v Jugoslaviji nemške narodne manjšine ne uživajo tako popotno pravno in dejansko enakopravnost, kot ravno na Češkoslovaškem. Na drugi strani pa bi našla nemška za- ! skrbljenost mnogo bolj koristna polja recimo na južnem ! Tirolskem, kjer je nemštvo na tem, da na osišču Rim— i Berlin popolnoma izhira. Po vsem tem je torej jasno, da ! zasleduje nemška gonja, ki ji na noben način ni mogoče 1 ustreči in ki je tudi najboljša dobra volja ne more potolažiti ali vsaj ublažiti druge cilje. Katere cilje? Evropa ima pravico, da jih spozna in jih samostojno, po svoje presodi.
PRIPOROČAMO
NOVO KUHINJO
Neosnovanih sumničenj ne bomo izrekali. Toda, kdor pozna taktiko nemške zunanje politike, odkar jo vodi hitle-rizem, mu ne bo težko napraviti zaključke, ki so blizu resnice. Do sedaj se je še vedno zgodilo, da je vsakokrat, kadar je Nemčija pripravljala kakšno večjo zunanjepolitično presenečenje, nemški tisk poprej tedne in tedne v nakazanem smislu pisal, kot dela artiljerija pred napadom pehote. Ko je bil teren s časopisnim bombardiranjem dobro pripravljen, je šele nemška vlada prišla na dan s svojimi ukrepi. Če motrimo intenzivnost, smotrnost in dolgotrajnost i borbe nemškega tiska proti ugledu Češkoslovaške, se ne mo-| remo znebiti vtisa, da gre za nekaj podobnega, da gre samo j za pripravo, ki ji bodo sledila dejanja. Vrhutega pa dosedaj • iz ust nobenega nemškega državnika, ki so zaporedoma po-; nujali nenapadalne pakte vsem sosedom Nemčije, tako pred J par dnevi tudi Švici, nismo slišali kakšnega podobnega za-j gotovila na naslov Češkoslovaške. Ob priliki svojih velikih j zunanjepolitičnih izjav je državni kancler Hitler dosedaj j kar trikrat zaporedoma Češkoslovaško popolnoma zamolčal, ! kar je pri gostobesednosti njegovih govorov moralo pasti vsakemu v oči. Podvodje so potem poskrbeli, da je ta molk našel uradno razlago, ko so odkrito napadali češkoslovaško sosedo in ponavljali klevete, s katerimi jo je prej oblatil nemški tisk.
Ni čudno, če se je Evropa začela zanimati za ozadja te neenake in neviteške borbe ter začela celo namigavati, da si hoče nemška vlada pustiti češkoslovaška vrata odprta za njene bodoče podvige v srednji Evropi in dalje proti vzhodu. Ni čudno, če je dozorelo mnenje, da nemški zunanjepolitični in vojaški vojskovodje računajo s potrebo, da se Češkoslovaška potepta in kot država izbriše, da dosežejo svoje cilje, na isti način, kot so leta i9i4. računali s potrebo, da se potepta Belgija, ki je kot ovira ležala na pohodu proti Parizu. Končno tudi ni čudno, če je Evropa začela pripravljati primerne protiukrepe, kajti neoviran obstoj češkoslovaške države ni samo vprašanje, ki interesira slovanske države, ali Malo zvezo, ali Francijo, marveč vso Evropo, ki želi, da bo ta nevralgična točka evropskega ozemlja za vedno varna pred vsakimi sunki. Če je torej ofenziva nemškega tiska beležila kakšen uspeh, potem je dosegla to, da je Evropo prepričala, da je treba Češkoslovaško v imenu evropskega miru vzajemno braniti proti vsakomur, ki bi ogrožal njen miren obstoj in njeno kulturno poslanstvo. Ne verjamemo, da si je Berlin takšnega uspeha želel. 2ele! ali ne želel, pa tako je. čim prej bo to resnico v svoji zunanji politiki upošteval, tem bolje bo za vse, tudi za Nemčijo.
Če se ne motimo, je nekaj podobnega nedavno angleška vlada izjavila na ušesa gospodarjem Nemčije. Morda bo v kratkem sledil še večji poudarek. Češkoslovaška ne bo po-: stala druga Belgija. To je danes jasno vsem, ki vztrajajo pri tem, da v Evropi ne sme priti do nove vojne. Mala zveza pa je že večkrat slovesno izpovedala, da si želi prijateljskega i sodelovanja z Nemčijo, toda da odklanja ločena prijateij-1 stva, če je njih namen ta, da se naj Češkoslovaška žrtvuje , pohotnim razpoloženjem nemškega imperializma. To zavest i je val obrekovanja, ki dere iz Nemčije v Češkoslovaško, \ le še utrdil.
Od sladkarij, pa do pelinkovca, vse dobite pri Košaku.
Študenti, vsi v
Košak
bar slaščičarno!
Prešernova ulica
Priporoča se nnjmodcrneje urejena lekarna
Dr. G. PICCOLI
Ljubljana (nasproti nebotičnika)
Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne.
ALEKSANDROVA C.
NASPROTI PALAČE ..DUNAV'
OTVARJAMO
POMUDANSK^EZONO
Z ogromno izbiro novosti za obleke, plašče, površnike itd. Posetite nas, da se prepričate o naših konkurenčnih cenah
MANUFAKTURAJJOVAK
LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (pri nunski cerkvi)
Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik in predstavnik konzorcija Modic Lev. — Tiskarna »Slovenija« v Ljubljani (predstavnik A. Kolman).