.ina .var 

»Na vas bom odvrgel gnusno umazanijo, vas osramotil ter vas napravil za predstavo.« S tem biblicnim navedkom preroka Nahuma Jordan Peele uvede svoj tretji film Nak (Nope, 2022), v katerem še naprej preiskuje odnos med estetiko, raso, rasiz-mom in kapitalizmom; navsezadnje ni kapitalizma brez apro­priacije telesa: zavzeti, zagospodovati, zasužnjiti in zaslužiti je namrec ena od njegovih vulgarno preprostih formul – morda celo modernosti same? Oz. kot zapiše Rizvana Bradley, »[…] zgodovina modernosti je zgodovina telesa«.1 
Toda prav ta modernost proizvaja razlicne tipe teles, nekate-re primernejše od drugih, kot pravi Calvin Warren, ki kriterij 
t. i. primernosti razume kot mero razmejevanja telesnosti v zgodnjih obdobjih transatlantske trgovine s sužnji.2 A kakšno vlogo imajo v teh procesih fragmentacije telesnosti podobe in navsezadnje: kaj ima s tem zgoraj omenjeni Nahumov navedek v Peelovem filmu Nak in širše v njegovi kinematografiji? 
Namera mojega besedila bo trojna: 1. razdelati želim širši druž­benozgodovinski kontekst Peelovih podob, ki jih oznacujem za mešanico afrofuturizma in afropesimizma. Te skozi grozljivko, znanstveno fantastiko in satiro raziskujejo crnsko izkušnjo v pogojih strukturnega rasnega nasilja; 2. predlagati želim speci-ficno Peelovo shemo njegovih podob, ki slonijo na proti-pripo­vedi in niso del moderne episteme, pri cemer postavljam tezo, da njegova shema prehaja med tremi vidiki: med pogledom v povezavi z rasizacijo, med mediatizacijo v povezavi s tehno­loškimi spremembami in med podajanjem komentarja h ka­pitalizmu; v 3., tj. v zadnji etapi, želim na primeru filma Nak pokazati, da Peele oblikuje t. i. uporno podobo, s katero poda vizijo osvoboditve crnskega subjekta kot primera univerzaliza­cije skrajne negativnosti v modernosti. 

Zacela bom z orisom družbenozgodovinskega konteksta Pe­elovih podob, ki jih opredeljujem kot vizualizacijo zgodovine oblastnih razmerij modernosti, imperializma, rasizma, kapita­lizma in vizualnega nasilja. Peelovi filmi namrec raziskujejo raz­licne družbene scenarije crnske izkušnje, zato da bi vizualizirali njeno drugacno prihodnost. Toda ce kaj, je stalnica Peelovega dela fokus na pogled, cesar ne gre razumeti kot nakljucje. Pogled, 
1 Bradley, Rizvana. Anteaesthetics: Black Aesthesis and the Critique of Form (Inventions: Black Philosophy, Politics, Aesthetics). Stanford: Stanford University Press, 2023, str. 75. 
2 Warren, Calvin. »Improper Bodies: A Nihilistic Mediation on Sexu­ality, the Black Belly, and Sexual Difference«. Palimpsest: A Journal on Women, Gender, and the Black International, let. 8, št. 2, 2019. 
Imperialni vid zajema celoten aparat gledanja, prikazovanja in snemanja ter temelji na imperialnih ideologijah in praksah, odražajoc nacine, kako vizualne prakse reproducirajo imperi­alno moc. Gre za to, komu je dovolje-no, da lahko gleda, kdo je lahko gledan in kako se pogled strukturira. 
kot zapiše bell hooks, funkcionira kot mesto upora,3 ki se izvije iz fiksacije pogledov na Drugega – tistega Drugega, ki se mu znot-raj rasizacije odreka mesto subjekta. Zakaj sploh pogled? 
V pogledu je svojevrstna moc – ali receno drugace, podoba in pogled sta neobhodno povezana na nacin ontološke sprege, ki vznika skupaj z reprezentacijskim režimom modernosti in crnski subjekt potiska cez rob, v njegovo zunanjost. Mehani­zem, ki omogoca tovrstno delovanje reprezentacijskega režima modernosti, je spoznavna logika, ki je korenito preoblikovala naše predstave o liberalizmu, individuumu in egalitarizmu,4 deluje pa po nacelih deteritorializacije in reteritorizalizacije.5 
To pomeni, da se je modernost, ki jo Mignolo oznaci za hrbtno plat kolonialnosti,6 vzpostavila kot specificni oznacevalni red, ki se povezuje s t. i. imperialnim vidom in se, receno z Ariello Aďsho Azoulay, nanaša na nacine, kako so vizualne in fotograf­ske prakse vpletene v izvajanje imperialne in kolonialne moci7. 
Imperialni vid zajema celoten aparat gledanja, prikazovanja in snemanja ter temelji na imperialnih ideologijah in praksah, od­ražajoc nacine, kako vizualne prakse reproducirajo imperialno moc. Gre za to, komu je dovoljeno, da lahko gleda, kdo je lahko gledan in kako se pogled strukturira. Zgodovina pogleda je nam­rec tudi zgodovina konstituiranja modernega (imperialnega) subjekta, ki poteka na linijah rasno in spolno opredeljenih me-hanizmov reprodukcije, filmski aparat pa ima specificno poe­notenje percepcije, spomina in afekta, navsezadnje – tako Bau-dry – je filmski aparat tudi sam nosilec ideoloških razmerij.8 
Slednje ima radikalne posledice, ko gre za srecanje filmskega medija s crnskim telesom; Gillespie pravi, da gre za t. i. telesni spektakel, ki zanika telo.9 Bradley na sledi Fanona razvije kon­cept disimulacije (»dissimulation«), s pomocjo katerega poka­že na dvoje: na premestitve telesa kot rasnega aparata ter na soudeležbo filmskega aparata v zanikanju mesta crnskih teles v filmski podobi10. Še vec. Bradley prek Fanona izpostavi, da se crnskemu gledalcu odreka možnost samozavedanja skozi film-ski aparat,11 s cimer se filmski medij vpiše v družbena razmerja imperialne in kolonialne moci, ki crnskemu telesu onemogoca zasesti mesto znotraj normativne dialektike filmskega aparata. 
Nazorno, na ravni vizualizacije, to pomeni produkcijo specific­nih podob, za katere je znacilna posebna casovnost – na eni stra­ni so te podobe zaznamovane s perpetuirano zamudo, na dru­gi strani pa jih strukturira perpetuirano pricakovanje po sub-jektivizaciji. V tem oziru se manipulacija s casovnostjo (monta­ža?) ponudi kot eden od možnih pristopov k oblikovanju dru­gacne podobe utelesitve v filmskem mediju, ki torej ni podoba disimulacije, temvec je uporna podoba. 
Ce udejanjim namero po opredelitvi sheme Peelove avtorske podobe, je poleg manipulacije s casovnostjo Peelova podoba proti-pripoved normativizirane zgodovine modernosti, ki vizu­alizira procese rasizacije in mediatizacije v spregi s tehnologijo in kapitalizmom. V Zbeži! (Get Out, 2017) Peele tematizira produkcijo rasizma v kontekstu sodobnih variacij rasnega ka­pitalizma, ki sloni na tehnologiji ter obenem apropriira feno-men afekta t. i. potopljenosti (»sunken place«12). Potopljenost 
3 hooks, bell. »The Oppositional Gaze: Black Female Spectators«, Black Looks: Race and Representation«. V: Black Looks: Race and Representation. Boston: South End Press, 1992. 
4 Mills, W. Charles. »Kant’s Untermenschen«. V: A. Valls (ur.). Race and Racism in Modern Philosophy. Ithaca, NY: Cornell University Press, 2005. 
5 Bradley 2023. 
6 Mignolo, Walter. »Coloniality: The Darker Side of Modernity«. Dostopno na: https://monoskop.org/images/a/a6/Mignolo_Wal­ter_2009_Coloniality_The_Darker_Side_of_Modernity.pdf; pridobljeno 26. 12. 2021. 
7 Azoulay, Aďsha Ariella. Potential History: Unlearning Imperiali­sm. London: Verso, 2019. 
8 Jean-Louis Baudry. »Ideological Effects of the Basic Cinemato­graphic Apparatus«. Film Quarterly 2, zima 1974–1975, str. 39-47. 
9 Gillespie, Michael Boyce. Film Blackness: American Cinema and the Idea of Black Film. Durham, NC: Duke University Press, 2016. 
10 Bradley 2023. 
11 Ibid. 
12 Za nadaljnjo elaboracijo koncepta glej intervju z Bogdanom Popo, Marino Gržinic in Tjašo Kancler v »Insurgent flows: trans*deco­lonial and black Marxist futures: a conversation with Bogdan Popa«. V: Gržinic, Marina (ur.), et al. Political choreographies, decolonial theories, trans bodies. Newcastle upon Tyne: Cambrid­ge Scholars, 2023. str. 136–156. 
MI | 2019 
se nanaša na strukturno krajo crnske duševnosti, ki si jo prisva­ja bela liberalna ameriška buržoazija; Popa in Gržinic jo pove­zujeta s preobrazbo kapitalizma,13 beremo pa jo lahko tudi kot metaforo za t. i. belo liberalno fasado, s pomocjo katere Tendayi Sithole preko Fanona pokaže, da »velikih idej modernosti«, tj. svobode, pravicnosti in enakosti, ni mogoce razumeti zunaj ideje rase, saj je bela nadvlada strukturno postavljena na nacin, da se belo obcutljivost brani kot zgolj belo obcutljivost.14 
V Peelovi shemi uporne podobe namrec vsak kader deluje kot po­tencialno mesto sprevracanja podobe: podobe kot mesta proizva­janja vrednosti, podobe kot regulatorke subjektivnosti in podobe kot nosilke reprodukcije (rasnih) družbenih razmerij. Vse, kar je bilo odvzeto, vse, kar se odvzema, in vse, kar bi lahko bilo odvzeto crnski ontologiji, se pri Peelu iz negacije preobrazi v potencialnost. 
Pa vendar vizualizacijo konjunkcije crnskosti kot ontološke ne­gacije, ki izhaja iz modernosti, Peele gradi postopoma: najprej v Zbeži! izriše pogoje sodobnega rasnega kapitalizma, v Mi (Us, 2019) nadaljuje z ekranizacijo simultano potekajocih zgodo­vin in izkljucevalnega mehanizma, ki eno zgodovino izkljucuje na racun druge, Nak pa sklene z vaporwavavom, ki z estetsko subverzijo in kulturno kritiko postavlja pod vprašaj spektakel potrošniškega kapitalizma. Ena od osrednjih znacilnosti va­porwava je, da izziva linearne, k napredku usmerjene nara­tive kapitalizma, saj skozi upocasnjene posnetke manipulira s casovnostjo, na ta nacin pa raziskuje mesto subjektivitete v poznem kapitalizmu. Obenem se vaporwave poslužuje subver­tirane rabe nostalgije, oglaševalskih podob in mediatizacije, s cimer dekontekstualizira popularno kulturo in problematizira vsakodnevno izpostavljenost medijem, potrošniški kulturi in tehnološkemu utopizmu. V tem oziru je moc reci, da vaporwave remiksa artificelnost družbe spektakla, dekonstruira zgodovine vednosti in afektov, posledicno pa oblikuje drugacne casovnosti. 
Vaporwave postane Peelova metoda, morda celo manifest, ki pa ju ukroji po svoje: postavi ju v register afrofuturizma in afropesi­mizma in uspe razviti uporno podobo. To je podoba osvoboditve crnskega subjekta, podoba izstopa iz potopljenosti v Zbeži!, po­doba pobega iz ujetosti v matrico izkljucevanja ene zgodovine na racun druge v Mi in ne nazadnje podoba geste subverzije pog­leda v Nak, saj, kot ugotovi eden osrednjih likov, OJ (ime ironi­zira O. J. Simpsona), praprapravnuk Alistairja E. Haywooda, iz zgodovine filma izbrisanega džokeja iz znamenite Muybridego­ve fotografske serije Živalska lokomocija (Animal Locomotion, 1884–1885): »ne glej«. S to scenaristicno potezo Peele nadaljuje z linijo hooks–Fanon, ki funkcijo pogleda razumeta kot orodje razbijanja reprezentacijskega režima modernosti, saj je pogled, 


13 Ibid. 
14 Sithole, Tendayi. »The Concept of the Black Subject in Fanon«. Journal of Black Studies, let. 47, št. 6, januar 2016. 

pa cetudi v svoji negativnosti, kot v primeru Nak, mesto upo­ra – ali receno drugace: gre za to, da se pogleda drugace, ven iz in onkraj okvirov rasizirane modernosti, ki jo Peele sintetizira v neznanem letecem predmetu, osrednji metafori in fabulativnem središcu, sicer pa zveri, ki žre vse, kar ji pride pod oko. 
Toda kako se Peele zoperstavi tej zveri? Tako da »zamiksa« va­porwave alternativno zgodovino spektakla, saj svojih protago­nistov ne postavi zgolj na izhodišcno mesto reprezentacijskega režima modernosti, v dialekticno razmerje med agensom nasi­lja in njegovo predstavo z referenco na preroka Nahuma, ki se oddalji v družbeno razmerje spektakla, temvec na samo pocelo filmske industrije. Sledec afrofuturisticni tradiciji15 svojo upor-no podobo gradi na alternativni filmski zgodovini, na referen­cah na crnski eksploatacijski film, konkretno na Crni karavani (Buck And The Preacher, 1972, Sidney Poitier in Joseph Sar­gent) ter Sun Raju,16 a zacne, kot receno, na zacetku, na zgodo­vinskem izbrisu crnskega subjekta v filmski zgodovini. 
Fotografirati neznani leteci predmet, kar je cilj OJ-a in Eme­rald Haywood v filmu Nak, je vec kot gesta – je apropriacija rasizirane družbe spektakla, ki izide iz modernosti. Je poten­cialnost za »postati subjekt«, kar pomeni oblikovanje drugac­ne konfiguracije sveta, ki ni estetski režim modernosti in nje-mu pripadajoca onto-epistemologija, ki v prag »cloveškega« spušca le nekatere zgodovine, ostalim pa to odreka. 
Potencialnost je možnost, ki je odprta – je kot posnetek okrvav­ljenega cevlja iz uvodnega prizora v Nak, v katerem smo gledal­ci postavljeni v televizijski studio konec devetdesetih. Na setu ni obcinstva, videti je le razbito snemalno opremo in rekvizite. Slišita se nasnet smeh in cviljenje šimpanza, ki topo udarja po ležecem cloveškem telesu. In v tej mucni atmosferi se zacnemo spraševati: kdo ali kaj upravlja s kom ali s cim? 
15 Za bolj natancno elaboracijo termina glej uvod-no besedilo Marine Gržinic. 
16 Za bolj natancno razpravo o povezavi med Sun Rajem in filmom glej besedilo Petra Žargija. 


VIRI IN LITERATURA 
Azoulay, Aďsha Ariella. Potential History: Unlearning Impe­rialism. London: Verso, 2019. | Baudry, Jean-Louis. »Ideolo­gical Effects of the Basic Cinematographic Apparatus«. Film Quarterly, št. 2, 1974–1975, str. 39-47. | Bradley, Rizvana. An-teaesthetics: Black Aesthesis and the Critique of Form (Inventi­ons: Black Philosophy, Politics, Aesthetics). Stanford: Stanford University Press, 2023. | Gržinic, Marina (ur.), et al. Political choreographies, decolonial theories, trans bodies. Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars, 2023. | Gillespie, Micha­el Boyce. Film Blackness: American Cinema and the Idea of Black Film. Durham, NC: Duke University Press, 2016. | ho­oks, bell. »The Oppositional Gaze: Black Female Spectators«, Black Looks: Race and Representation«. V: Black Looks: Race and Representation. Boston: South End Press,1992. | Mignolo, Walter. »Coloniality: The Darker Side of Modernity«. Dostop-no na: https://monoskop.org/images/a/a6/Mignolo_Walter_ 2009_Coloniality_The_Darker_Side_of_Modernity.pdf; pri­dobljeno 26. 12. 2021. | Mills, W. Charles. »Kant’s Untermen­schen«. V: A. Valls (ur.). Race and Racism in Modern Philo­sophy. Ithaca, NY: Cornell University Press, 2005. | Warren, Calvin. »Improper Bodies: A Nihilistic Mediation on Sexuality, the Black Belly, and Sexual Difference«. Palimpsest: A Journal on Women, Gender, and the Black International, let. 8, št. 2, 2019. | Sithole, Tendayi. »The Concept of the Black Subject in Fanon«. Journal of Black Studies, let. 47, št. 6, januar 2016.