Georitem 5 NSL.qxd 8.11.2007 15:25 Page 1 5 DAVID BOLE FRANCI PETEK MARJAN RAVBAR PETER REPOLUSK MAJA TOPOLE ASELJIH SPREMEMBE POZIDANIH ZEMLJI[^ V SLOVENSKIH VENSKIH PODE@ELSKIH NOLS PODE@ELSKIH V NASELJIH ANIH ZEMLJI[^ http://zalozba.zrc-sazu.si ISBN 978-961-254-035-7 € SPREMEMBE POZID 9 2 1 6 9 8 7 7 5 3 0 4 5 15,00 GEORITEM 5 GEORITEM 5 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 1 1 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 2 2 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 3 GEORITEM 5 SPREMEMBE POZIDANIH ZEMLJI[^ V SLOVENSKIH PODE@ELSKIH NASELJIH David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 4 4 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 5 GEORITEM 5 SPREMEMBE POZIDANIH ZEMLJI[^ V SLOVENSKIH PODE@ELSKIH NASELJIH David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole LJUBLJANA 2007 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 6 GEORITEM 5 SPREMEMBE POZIDANIH ZEMLJI[^ V SLOVENSKIH PODE@ELSKIH NASELJIH David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Kladnik, Drago Perko Recenzenta: Milan Oroèn Adami~, Ale{ Smrekar Avtorji poglavij: David Bole (Drùbenoekonomske zna~ilnosti vzorca naselij, Primeri podeèlskih naselij v slovenskem alpskem svetu), Franci Petek (Izbor vzorca podeèlskih naselij in zajem podatkov, Primeri podeèlskih naselij v slovenskem panonskem svetu), Marjan Ravbar (Razvoj slovenskega naselbinskega sistema ob prelomu tiso~letja), Peter Repolusk (Spremembe rabe tal med letoma 1992 in 2005 ter gostota delovnih mest, Primeri podeèlskih naselij v slovenskem sredozemskem svetu), Maja Topole (Uporabljeni izrazi, Primeri podeèlskih naselij v slovenskem dinarskem svetu) Kartograf: Franci Petek Fotografi: David Bole, Franci Petek, Maja Topole Prevajalka: Jean McCollister Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalònik: Zalòba ZRC Za zalònika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Littera picta d. o. o. Naklada: 300 izvodov Izid publikacije je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. CIP – Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 911.373(497.4) SPREMEMBE pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih / David Bole … [et al.] ; [kartograf Franci Petek ; fotografi David Bole, Franci Petek, Maja Topole ; prevajalka Jean McCollister]. – Ljubljana : Zalòba ZRC, 2007. – (Georitem ; 5) ISBN 978-961-254-035-7 1. Bole, David 235880960 6 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 7 GEORITEM 5 GEORITEM 5 SPREMEMBE POZIDANIH ZEMLJI[^ V SLOVENSKIH PODE@ELSKIH NASELJIH David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU AVTOR David Bole david.bole@zrc-sazu.si http://www.zrc-sazu.si/giam/david.htm Rodil se je leta 1979 v Kranju, ìvel v Radovljici, Zgornjih Gorjah in Ljubljani, kjer je leta 1997 maturiral. Leta 2003 je diplomiral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in {e isto vpisal podiplomski doktor-ski {tudij. Del podiplomskega izobraèvanja je preìvel na univerzi v Bratislavi kot {tipendist evropskega izobraèvalnega programa Marie Curie. Od leta 2003 je zaposlen kot mla-di raziskovalec na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova raziskovalna usmeritev je predvsem urbana geografija, znotraj nje pa preu~evanje ekono-mije mesta in spremljajo~a prostorska dinamika sodobnih procesov, kot so potro{ni{tvo, suburbanizacija in dekoncentracija gospodarskih dejavnosti v mestu. Veliko se je ukvarjal tudi z dnevno mobilnostjo prebivalstva in javnim potni{kim prometom. Izsledke opravljenih raziskav redno objavlja v znanstveni in strokovni literaturi. Bil je tajnik Zveze geografskih dru{tev Slovenije. AVTOR Franci Petek franci.petek@zrc-sazu.si http://www.zrc-sazu.si/giam/franci.htm Rodil se je leta 1971 na Jesenicah. Otro{tvo in mladost je preìvel v Lescah. Leta 1990 je kon~al Srednjo drùboslovno in jezikovno {olo v [kofji Loki. Ukvarjal se je s smu~arskimi skoki: leta 1991 je postal svetovni prvak na veliki skakalni-ci, ve~krat je osvojil dràvno prvenstvo, udeleìl se je olimpijskih iger leta 1992 in 1994, za svoje dosèke je leta 1991 dobil Bloudkovo priznanje. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1998 diplomiral, leta 2001 magistriral in leta 2004 doktoriral. Leta 1998 se je zaposlil na Geografskemu in{titutu Atona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ukvarja se z agrarno geografijo, geografijo podeèlja in regionalno geografijo, {e posebej s preu~evanjem rabe tal s poudarkom na povezovanju in interpretaciji starih in sodobnih kartografskih in podatkovnih informacij s pomo~jo geografskih informacijskih sistemov. Je ~lan Komisije za spremem-bo rabe/pokrovnosti tal pri Mednarodni geografski zvezi in ~lan Evropskega zdruènja okoljskih zgodovinarjev. Leta 2004 je za svojo dejavnost na podro~ju geografije prejel Pohvalo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. 7 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 8 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … GEORITEM 5 SPREMEMBE POZIDANIH ZEMLJI[^ V SLOVENSKIH PODE@ELSKIH NASELJIH David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU AVTOR Marjan Ravbar marjan.ravbar@zrc-sazu.si http://www.zrc-sazu.si/giam/marjan.htm Rodil se je leta 1947 v Novem mestu, kjer je leta 1965 na tamkaj{nji gimnaziji maturiral. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1971 diplomiral, leta 1976 magistriral in leta 1993 doktoriral. Po diplomi je bil najprej asistent na In{titutu za geografijo, nato je delal na Republi{kem zavodu za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine. Leta 1978 se je kot pomo~nik direktorja zaposlil na Zavodu za drùbeno planiranje v Novem mestu, leta 1987 pa kot raziskovalec znova na In{titutu za geografijo. Med letoma 1993 in 1998 ter leta 2002 je bil njegov direktor. Od pridruìtve In{tituta za geografijo Geografskemu in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti kot znanstveni svetnik vodi raziskovalni program Socialna geografija. Ukvarja se zlasti z naselbinskim razvojem, {irjenjem urbanizacije in problemi regionalnega razvoja. Leta 1980 je prejel nagrado novome{ke ob~inske raziskovalne skupnosti, leta 1987 pa priznanje Zvezne konference SZDL, leta 1984 in leta 1998 pa priznanji Zveze geografskih dru{tev Slovenije. AVTOR Peter Repolusk peter.repolusk@zrc-sazu.si http://www.zrc-sazu.si/giam/peter.htm Rodil se je leta 1956 v Ljubljani, doma pa je iz Kamnika, kjer je obiskoval gim-nazijo in leta 1975 maturiral. Leta 1980 je na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani diplomiral iz geografije in zgodovine. Je {tudent doktorskega {tudija na Oddelku za geografijo Fakultete za humanisti~ne {tu-dije Univerze na Primorskem, naslov doktorske teme je Demografski in socialnogeografski razvoj italijanske in madàrske narodne manj{ine v Sloveniji. Od leta 1980 je zaposlen na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Raziskovalno deluje predvsem na podro~jih demografije, geografije obmejnosti, problematike slovenskega podeèlja, sodobnih procesov urbanizacije in geografije etni~nih manj{in. Sodeluje pri {tevilnih raziskovalnih projektih in nalogah. Sodeloval je tudi pri ve~ mednarodnih raziskovalnih projektih s podro~ja ~ezmejnih stikov in etni~nih manj{in na obmejnih obmo~jih. V doma~ih in tujih publikacijah je zbral skoraj 130 bibliografskih enot. Leta 2004 je prejel Srebrno plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. 8 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 9 GEORITEM 5 GEORITEM 5 SPREMEMBE POZIDANIH ZEMLJI[^ V SLOVENSKIH PODE@ELSKIH NASELJIH David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU AVTOR Maja Topole maja.topole@zrc-sazu.si http://www.zrc-sazu.si/giam/maja.htm Rodila se je leta 1960 na Jesenicah, doma pa je z Bleda. Leta 1979 je maturira-la na gimnaziji Kranj. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je leta 1985 diplomirala, leta 1990 magistrirala in leta 1995 dokto-rirala. Na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je zaposlila leta 1986 in leta 1999 postala znanstvena sodelavka. Ukvarja se predvsem z regionalno geografijo slovenskih pokrajin, regionalizacijami, rabo tal in geoekolo{kimi razmerami, v zadnjem ~asu tudi s problematiko spreminjanja slovenskih podeèlskih naselij. Sodelovala je v programu Celostni razvoj podeèlja in obnova vasi. Leta 1986 je prejela Kidri- ~evo nagrado za dodiplomski {tudij in fakultetno Pre{ernovo nagrado za diplomsko delo, leta 1999 Melikovo priznanje za mladega znanstvenika ob izidu regionalne monografije Mirnska dolina in leta 2004 plaketo ob~ine Morav~e za monografijo Geografija ob~ine Morav~e. IZDAJATELJ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU gi@zrc-sazu.si www.zrc-sazu.si/giam In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knjìnico in zemljepisni muzej ter sedè Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobraùje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znans-tveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knjìni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj. 9 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 10 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … GEORITEM 5 SPREMEMBE POZIDANIH ZEMLJI[^ V SLOVENSKIH PODE@ELSKIH NASELJIH David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole UDK: 911.373(497.4) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih Po osamosvojitvi Slovenije je na novo oblikovana gospodarska in drùbena politika vplivala na poselitvene razmere v dràvi. Procesi, ki so se sicer za~eli è prej, so bili v tem obdobju intenzivnej{i in globlji, poleg tega pa so se poglabljale razlike med posameznimi obmo~ji. Rezultati pri~ujo~e raziskave bi lahko pripomogli k bolj aktivni zemlji{ki politiki in bolj{emu razumevanju strukture pozidanih zemlji{~ znotraj podeèlskih naselij. Dosedanja slovenska preu~evanja podeèlskih naselij se pove~ini ukvarjajo s splo{nimi kategori-zacijami in prikazi struktur, ki so rezultat podrobnih socialnogeografskih, funkcijskih in fiziognomskih vrednotenj vseh slovenskih naselij. Tokrat smo se s kvantitativnimi podatki o spreminjanju naselij s prostorskega in funkcijskega vidika lotili podrobnega kartiranja obmo~ij naselij po temeljnih kate-gorijah poselitvene rabe tal, ki vklju~ujejo: stanovanjska zemlji{~a, zemlji{~a z oskrbnimi, storitvenimi in poslovnimi ali tako imenovanimi sredi{~nimi dejavnostmi, zemlji{~a za promet in zveze, zemlji{- ~a za komunalo in energetiko ter zelene in druge odprte povr{ine. Ugotavljali smo stanje v zadnjih dveh popisnih letih, v letu 1991 in letu 2002, ter na tej podlagi letne stopnje rasti obsega pozidanih zemlji{~ v okviru posameznih kategorij rabe tal. Podatke smo povezali tudi s {tevilom prebivalcev, {tevilom zaposlenih in {tevilom delovnih mest, pa tudi z geografskim poloàjem naselja ter dnevno mobilnostjo prebivalstva. Spreminjanje poselitvene rabe podeèlskih naselij smo ugotavljali s pomo~jo analiz letalskih posnetkov in digitalnih ortofoto posnetkov, statisti~nih podatkov in podatkov, pridobljenih na terenu. Ekspertni vzorec je zajel 14 podeèlskih naselij s 500 do 1100 prebivalci v razli~nih slovenskih naravnih in statisti~nih regijah, ki so v zadnjem deset-letnem obdobju kazala pozitivno rast {tevila prebivalcev, delovnih mest in hi{. Ugotovili smo, kako so se med letoma 1991 in 2005 na poseljenem obmo~ju spreminjale razli~- ne kategorije rabe zemlji{~. Pokazale so se razlike predvsem med posameznimi tipi naselij. Rabo zemlji{~ smo povezali z reliefom oziroma tipom poselitve, z geografskim poloàjem naselij, s spreminjanjem njihove strukture, z gibanjem {tevila delovnih mest in dnevno mobilnostjo. Najve~ji del rasti pozidanih zemlji{~ odpade na stanovanjsko gradnjo (70 %), ki je bila najintezivnej{a na obmo~jih, kjer poteka zgodnja faza suburbanizacije, manj intenzivna pa v industrializiranih naseljih in naseljih, izob-likovanih v pozni fazi suburbanizacije. Ugotovili smo, da dinamika novogradnje v drugi polovici obravnavanega obdobja upada, {e zlasti v kategoriji stanovanjske gradnje, manj pa nestanovanjske. Tudi to potrjuje tezo, da so slovenska podeèlska naselja vse bolj pod vplivom suburbanizacije, ki prehaja v pozno fazo. KLJU^NE BESEDE geografija podeèlja, Slovenija, podeèlje, poselitev, morfologija naselij, raba tal, delovna mesta, dnevna mobilnost, suburbanizacija, pozidana zemlji{~a, novogradnje 10 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 11 GEORITEM 5 GEORITEM 5 SPREMEMBE POZIDANIH ZEMLJI[^ V SLOVENSKIH PODE@ELSKIH NASELJIH David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole UDC: 911.373(497.4) COBISS: 2.01 ABSTRACT Changes in built-up areas in slovene rural settlements Since Slovenia's independence, new economic and social policies have been influencing settlement patterns. Processes which had in fact begun earlier have intensified and deepened during this period, and differences within the country have become greater. The findings from this study could help support a more active land use policy and achieve a better understanding of the structure of built areas within rural settlements. Slovene studies of rural settlements to date have been mostly concerned with general categorizations and with showing structures. They are the result of detailed social geographic, functional and phys-iognomic valuations of all Slovenian settlements. This time our purpose was to obtain quantitative data concerning spatial and functional changes in settlements; we approached the task by means of a detailed mapping of the areas of settlements according to basic land use categories which included: residential areas, areas with supply, service, and business activities, known as central functions, areas serving transportation and connecting functions, areas serving municipal and energy functions, and green and open spaces. We determined the situation for last two census years, 1991 and 2002, and on this basis, the annu-al rate of growth of built areas in the framework of individual land use categories. We related these data to the number of inhabitants, the number of employed, and the number of jobs, as well as to the geographic location of the settlement and the daily mobility of the population. Changes in the settled areas of rural settlements were determined with the help of aerial photos and digital orthophotos, statistical data, and data obtained through field work. An expert sample included 14 rural settlements with 500 to 1100 inhabitants from different Slovenian natural and statistical regions which during this period displayed positive growth in population, jobs, and houses. We determined how different categories of land use in a settled area changed in the period between 1991 and 2005. Most evident are differences among individual types of settlement. Land use was related to relief and type of settlement, with the geographic location of the settlement, changes in its structure, trends in the number of jobs, and daily mobility. The greatest growth in built areas was due to housing construction (70%), which was most intensive in areas in the early phase of suburbanization, and somewhat less intensive in industrialized areas and in already formed settlements in the late phase of suburbanization. We found that the dynamics of new construction dropped in the sec-ond half of the period under study, especially in the category of housing construction, not as much in nonresidential construction. This also confirms the hypothesis that Slovenian rural settlements are increasingly under the influence of suburbanization in its later phase. KEY WORDS rural geography, Slovenia, countryside, rural settlements, settlement morphology, land use, jobs, suburbanization, settled areas, daily commuting, new building construction 11 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 12 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Vsebina 1 Uvod ........................................................................................................................................................................................ 13 2 Razvoj slovenskega naselbinskega sistema ob prelomu tiso~letja ................................ 13 2.1 Pregled sprememb in teènj v naselbinskem sistemu Slovenije .......................... 14 2.2 Socialnogeografske posledice preobrazbe naselbinskega sistema ...................... 20 3 Izbor vzorca podeèlskih naselij in zajem podatkov .................................................................. 24 4 Uporabljeni izrazi ........................................................................................................................................................ 34 5 Drùbenoekonomske zna~ilnosti vzorca naselij ............................................................................ 46 6 Spremembe rabe tal med letoma 1992 in 2005 ter gostota delovnih mest .......... 55 7 Primeri podeèlskih naselij v slovenskem alpskem svetu ...................................................... 73 8 Primeri podeèlskih naselij v slovenskem sredozemskem svetu .................................... 91 9 Primeri podeèlskih naselij v slovenskem dinarskem svetu ............................................ 104 10 Primeri podeèlskih naselij v slovenskem panonskem svetu ...................................... 127 11 Sklep .................................................................................................................................................................................. 139 12 Seznam virov in literature ............................................................................................................................ 141 13 Seznam slik .................................................................................................................................................................. 143 14 Seznam preglednic .............................................................................................................................................. 146 12 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 13 GEORITEM 5 1 Uvod Novooblikovana gospodarska in drùbena politika po slovenski osamosvojitvi leta 1991 je med drugim vplivala tudi na slovenske poselitvene razmere. Procesi, ki so se sicer za~eli è prej, so bili v tem obdobju intenzivnej{i, poleg tega pa so se v poselitveni strukturi poglabljale razlike znotraj dràve. Na vpra{anje, kak{ne in kolik{ne so bile te spremembe pri podeèlskih naseljih v petnajstih letih po osamosvojitvi, smo posku{ali odgovoriti na podlagi preu~itve vzorca naselij, ki so v tem ~asu rasla tako po {tevilu prebivalcev, hi{ kot delovnih mest. Takih podeèlskih naselij je v Sloveniji 284. Poselitveno stanje leta 1991 oziroma temu ~asovno ~im blìje stanje smo ugotavljali s pomo~jo letalskih posnetkov, stanje ~im blìje popisnemu letu 2002 smo povzeli po ortofoto posnetkih, stanje leta 2005 pa smo ugotovili s pomo~jo terenskega dela. Primerjava med posameznimi naselji omogo~a izra~un povpre~ne letne stopnje rasti obsega pozidanih zemlji{~. Podatke smo povezali z geografskim poloàjem naselja, s {tevilom njegovih prebivalcev, zaposlenih in delovnih mest ter z migracijami prebivalcev. Ker smo èleli pridobiti kvantitativne podatke ter ugotoviti zakonitosti in razlike v spreminjanju podeèlskih naselij s prostorskega in funkcijskega vidika, smo izvedli kartiranje poseljenih obmo~ij naselij. Razlikovali smo stanovanjska zemlji{~a, zemlji{~a z oskrbnimi, storitvenimi in poslovnimi ali tako imenovanimi sredi{~nimi dejavnostmi, prometne in zelene povr{ine ter druga nepozidana zemlji{~a. Podlaga tega dela je elaborat Regionalna primerjava spreminjanja poselitvene rabe zemlji{~ med statisti~nimi regijami v Sloveniji v obdobju 1991–2002: po vzor~nih podeèlskih obmo~jih (Topole s sodelavci 2005). Medtem ko so bila v njem obravnavana slovenska podeèlska naselja, je procese v mestnih in obmestnih naseljih isto~asno raziskovala druga skupina strokovnjakov (Krevs 2005). 2 Razvoj slovenskega naselbinskega sistema ob prelomu tiso~letja Tako kot v ve~jem delu Evrope tudi v Sloveniji è desetletja opazujemo nenehno pove~evanje pozidanih zemlji{~, kar gre na ra~un zmanj{evanja deleèv drugih, predvsem obdelovalnih zemlji{kih kategorij. Rast naselij je è desetletja povezana zlasti s {iritvijo njihovih zunanjih meja onstran njihovih zgodovinsko in organsko pogo-jenih jeder. V sodobnosti najve~je dinamike rasti nimajo ve~ mesta, ampak obmestna in tudi podeèlska naselja, ki posledi~no sproàjo funkcionalno in socialno razslo-jevanje na podro~ju bivanja, dela in preìvljanja prostega ~asa. Druga zna~ilnost sodobne prostorske preobrazbe naselij je povezana s prevladujo~o razpr{eno pozidavo zemlji{~ v obliki ve~inoma prostostoje~ih enostanovanjskih hi{ z morebitnimi 13 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 14 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … pripadajo~imi (poslovnimi in/ali proizvodnimi) gospodarskimi poslopji, kar je v nasprotju z è dalj ~asa izraànimi èljami po decentralizirani koncentraciji bivanjskih obmo~ij, pa tudi s politi~nimi cilji (Strategija … 2004). Vse to pomembno pove~uje stro{ke infrastrukturne opremljenosti stavbnih zemlji{~. Klju~ne zna~ilnosti naselbinskega razvoja so povezane z vplivi globalizacije, gospodarskim napredkom, spremenjenimi oblikami ìvljenjskih navad in posledi~no z nara{~anjem mobilnosti aktivnega prebivalstva, ki ob pomo~i osebnih prevoznih sredstev po potrebi dnevno premaguje vedno dalj{e razdalje. 2.1 Pregled sprememb in teènj v naselbinskem sistemu Slovenije Po sodobnem tolma~enju naselbinski sistem sestavljajo mesta, òja suburbanizirana obmestja, {ir{a obmestja, ki jih s svojimi vplivnimi obmo~ji dopolnjujejo blìnja satelitska mesta, in/ali industrializirana naselja. Ta naselja se skupaj povezujejo v enoten sistem mestnih regij. Preostalo omrèje sestavljajo predvsem podeèlska naselja. Za Slovenijo sta è od nekdaj zna~ilni velika razpr{enost naselij in nizka stopnja urbanizacije (Vri{er 1969). Ob skupnem pove~anju {tevila prebivalcev za ~etrtino je primerjalna analiza v zadnjih {tirih desetletjih pokazala, da je v prvem obdobju (do za~etka devetdesetih let 20. stoletja) urbanizacija naglo napredovala, saj je bila stopnja absolutne koncentracije zna~ilna {e za ve~ kot polovico slovenskih mest. Po tem obdobju se je prebivalstvena dinamika v mestih v primerjavi s prej{njim obdobjem prepolovila na ra~un rasti v ve~i-ni obmestij slovenskih mest (Ravbar 1992). Izra~uni za celotno obdobje izkazujejo najvi{jo stopnjo rasti v neposrednih obmestjih slovenskih mest in intenzivno koncentracijo zaposlitvenih aktivnosti v pomembnej{ih urbanih sredi{~ih, okrog katerih se je è v sedemdesetih letih prej{njega stoletja oblikoval venec industrializiranih in urbaniziranih naselij, ki so se (praviloma) oblikovala iz sredi{~ krajevnega pomena (sredi{~nih vasi). Razvojna dinamika naselbinskega razvoja je tu enkrat vi{ja od povpre~ij na dràvni ravni (preglednica 1, slika 1). V dobri polovici preostalih podeèlskih naselij pa se je v tem obdobju {tevilo prebivalcev v povpre~ju zmanj{alo za osmino. Geografska razprostranjenost obmo~ij nas opozarja, da so se najobsènej{a obmo~ja koncentracije zaradi ugodne (cestno) prometne dostopnosti oblikovala v obsènej- {em zaledju vseh ve~jih mest in zgostitvenih obmo~ij, zlasti v ravninskih delih ob velikih rekah Savi, Dravi, Savinji, Krki, Muri, So~i …, pa tudi v obalnem pasu. Dolgotrajno zmanj{evanje {tevila prebivalcev je zna~ilno za ve~ji del alpskega predgorja in na glavnini obsènega dinarsko-kra{kega obmo~ja ter v veliki meri tudi na preostalih (hribovitih in gri~evnatih) obmo~jih Dolenjske, Posavja, [tajerske in Pomurja. Tudi v poosamosvojitvenem obdobju se ob splo{ni stagnaciji prebivalstva napre-dujo~i razvoj (post)urbanih struktur na ravninskih obmo~jih, usmerjen iz mest in tudi è najòjih suburbaniziranih obmo~ij proti {ir{im obmestjem in celo podeèlju, 14 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 15 GEORITEM 5 1961; oma 2000 … –2,7 +4,4 +2,9 +1,8 +1,7 +0,3 64 37 55 oma 1991–2002 opis emembe (%) med let 1994 in med let niji (P vne spr racijskim saldom +57,6 +64,0 +25,7 +43,5 –13,4 +24,3 1961–2002 Slove relati oma 1993 52 43 49 ivnim mig 2002 v med let 1987 in ozit emembe –1.167 p oma +7.885 +6.215 +4.612 +9.230 +6.775 1991–2002 1961 in elij s ne spr med let oma 1986 toma 48 64 41 absolut +72.877 +45.570 +78.513 –85.876 1961–2002 +275.469 +386.553 vilom nas med let 1982 in in {te ipih med le 2002 em ta 754.016 186.663 223.073 259.039 555.938 r{j 1.978.729 ev le elbinskih t v, pov valc ebi 1991 775.183 178.778 216.858 254.427 546.708 ebivalce enim saldom (%) v po nas 1.971.954 2000. {tevilo pr vila pr ebivalce 1982 in vnim selitv 1961 478.547 113.786 177.503 180.526 641.814 1.592.176 toma oziti vila pr enim saldom (%) p enim saldom (%) 2002). mbe {te a med deleì {te … rj ezih med le vnim selitv vnim selitv reme er p opis ana obmestja ozitip oziti ana naselja p valstva na obmo~jih s 1991; P banizir ovnih pr vr{ja s ebi … rializir elska naselja venija reglednica 1: S opis reglednica 2: Razme treh ~as P P tipi naselbinskih obmo~ij mesta òja subur {ir{a obmestja indust podè Slo P v delè po delè pr delè naselij s 15 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 16 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … 900.000 800.000 700.000 ev 600.000 valc 500.000 ebi 400.000 evilo pr 300.000 {t 200.000 100.000 0 1961 1971 1981 1991 2002 mesta suburbanizirana obmestja podeèlska naselja Slika 1: Spremembe {tevila prebivalcev po naselbinskih tipih v Sloveniji med letoma 1961 in 2002. {e nadaljuje, s ~imer nakazuje razvojno pot naselbinskega razvoja na gospodarsko in socialno ugodno razvijajo~ih se obmo~jih, ki temelji na gospodarskih in strukturnih spremembah. Razlika je le v tem, da je socialnogeografska preobrazba urbaniziranih obmo~ij vse manj odvisna od (zmanj{ane) rodnosti prebivalstva, toliko bolj pa je zato povezana s pove~ano selitveno mobilnostjo prebivalstva, saj v zadnjih petih letih ve~ina slovenskih ve~jih mest izkazuje negativni selitveni saldo v skupni vi{ini –17.141 prebivalcev (0,9 % od skupnega {tevila prebivalcev). Med njimi v opazovanem obdobju prednja~ijo: najve~ji mesti Ljubljana (–8024) in Maribor (–3361), somestje obalnih mest (–2539), Jesenice (–1540), Celje (–1244), Ptuj (–991) itd. Zanimiv je tudi pregled razmerij med deleì prebivalcev, naselij in povr{ja s pozitivnim selitvenim saldom, ki kaèjo, da priblìno dve petini prebivalcev ìvi na obmo~jih priseljevanja. Tènje kaèjo, da se delè povr{ja in naselij s pozitivnim selitvenim saldom pove~uje, medtem ko se delè prebivalcev na obmo~jih s pozitivnim selitvenim saldom zaradi upadanja prebivalstva, ki je zlasti posledica negativnega selitvenega salda v ve~jih mestih, zmanj{uje v obratnem sorazmerju (preglednica 2). V desetletju na prelomu stoletja (1991–2002) se je {tevilo prebivalcev v mestih zmanj{alo v povpre~ju za 3 %, v obmestjih pa pove~alo za 5 %. Nazadovanje {tevila mestnega prebivalstva je {e posebej izrazito v Zasavju, na Gori{kem, v Pomurju in na Savinjskem, kjer se je v povpre~ju zmanj{alo za ve~ kot 5 %. V tem ~asu je bilo 16 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 17 GEORITEM 5 v Sloveniji zgrajenih 90.852 stanovanj, od tega po ocenah okrog tri ~etrtine v eno-druìnskih prostostoje~ih hi{ah. Stanovanjska rast se pove~uje zaradi nara{~anja {tevila gospodinjstev, ki je zlasti posledica zmanj{evanja povpre~nega {tevila ~lanov na gos-podinjstvo. Povpre~no {tevilo ~lanov v gospodinjstvu se zmanj{uje è pol stoletja (preglednica 3). Vse to potrjuje, da se zaradi preobrazbe gospodarskih in drùbenih struktur tudi v Sloveniji poslavljamo od demografske rasti v mestih in stopamo v obdobje »urbanega razvoja brez rasti«, ki jo v grobem ozna~ujeta prostorska {iritev mestnih vplivov v obmestja (pojav je mogo~e ozna~iti tudi kot nara{~ajo~o stihijsko suburbanizacijo) in notranja preobrazba mest s spreminjanjem dohodkovno eksten-zivnej{ih rab v intenzivnej{e (Ravbar 2004). Statisti~ni podatki razkrivajo tudi, da se je med letoma 1993 in 2001 povr{ina pozidanih zemlji{~ pove~ala za 18.431 ha. Povpre~ni indeks sprememb v osemletnem razbdobju je torej 1,31, to pomeni pove~anje za 2304 ha letno oziroma kar 6,3 ha na dan! Stavbna zemlji{~a so se za ve~ kot 2000 ha pove~ala v osrednjeslovenski, podravski in savinjski statisti~ni regiji. Nadpovpre~na stopnja tovrstnih sprememb je v gori{ki, koro{ki, posavski, zasavski, dolenjski in obalno-kra{ki statisti~ni regiji. Nadpovpre~ne spremembe so opazne zlasti na obrobjih mest, ne glede na njihovo velikost in poloàj v hierarhi~nem sistemu urbanega omrè- ja, prav tako na podeèlju. Tu se je povr{ina pozidanih zemlji{~ pove~ala za 16.367 ha, kar je 87 % od vseh na novo pozidanih zemlji{~ v Sloveniji. Z obstoje~imi podatkovnimi bazami je mòno analizirati tudi razmerja med razli~nimi podskupinami pozidanih zemlji{~. Tako na primer obmo~ja naselij predstavljajo 71 %, medtem ko preostalih 29 % zemlji{~ zasedajo razli~ni infrastrukturni objekti in naprave, med katerimi zlasti zaradi gradnje avtocestnega prometnega krià prevladuje cestno omrèje. Porast povr{ine poselitvenih obmo~ij se seveda odraà v znatnem zmanj{anju kmetijskih zemlji{~ (Ravbar 2006). Preglednica 3: Razvoj nekaterih demografskih kazalnikov in povr{ine poselitvenih obmo~ij med letoma 1991 in 2002 v Sloveniji (Popis … 1991; Popis … 2002), *primerjalni podatki veljajo za leti 1994 in 2001 (medmrèje 1). leto 1991 leto 2002 indeks rasti {tevilo prebivalcev 1.913.355 1.948.250 102 {tevilo gospodinjstev 632.278 688.733 109 {tevilo stanovanj 684.279 775.131 113 poseljena (pozidana) zemlji{~a (ha)* 60.357 78.788 131 povpre~no {tevilo oseb v gospodinjstvu 3,03 2,83 93 neto poselitvena gostota ({tevilo prebivalcev 229,3 237,6 104 na ha pozidanih zemlji{~) 17 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 18 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Spremembam v naselbinskem razvoju sledijo tudi spremembe v razvoju delovnih mest. Splo{nemu zmanj{anju {tevila delovnih mest po letu 1987 (zmanj{evanje je trajalo do sredine devetdesetih let prej{njega stoletja) je najprej sledila pove~ana stopnja brezposelnosti. Po letu 1995 so se razmere na trgu delovne sile stabilizirale. Pa~ pa smo zaradi obsènih drùbenih in gospodarskih sprememb (globalizacija, libe-ralizacija trgovine, deregulacija finan~nih trgov, nove komunikacijske tehnologije …) pri~a opaznim strukturnim spremembam v zaposlenosti aktivnega prebivalstva. V zadnjih letih v sestavi aktivnega prebivalstva namesto nekdanje prevlade sekundarnega sektorja prevladujeta deleà terciarja in kvartarja oziroma storitvenih dejavnosti. Za razvoj naselbinskega sistema ima odlo~ujo~ pomen prerazporejanje delovnih mest. Ta se postopoma razporejajo enakomerneje, tudi zunaj tradicionalnih zaposlitvenih sredi{~, saj ima najmanj eno delovno mesto è 4286 ali kar 70 % slovenskih naselij. To pomeni, da se je {tevilo naselij z vsaj enim delovnim mestom tudi v pode- èlskih naseljih v zadnjem desetletju pove~alo za dve tretjini. Leta 1986 je bilo tak{nih naselij le 2206 ali dobra tretjina, pred poldrugim desetletjem (leta 1991) pa jih je bilo è 2902 ali skoraj polovica (49 %). Kljub temu izra~uni lokacijske divergence (lokacijska divergenca je razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom glede na naselje stalnega bivali{~a in delovno aktivnim prebivalstvom glede na naselje dela; ve~ o tem v Ravbar 2002) na ravni lokalnih skupnosti {e vedno kaèjo mo~no polarizacijo zaposlitvenih aktivnosti. V mestih z ve~ kot 10.000 delovnimi mesti, v katerih je okvirno nekaj nad 70.000 ve~ delovnih mest kot reziden~nega aktivnega prebivalstva, je koli~- nik lokacijske divergence 113: to pomeni, da {tevilo delovnih mest za 13 % presega {tevilo tam ìve~ih aktivnih prebivalcev. Gre predvsem za na{a najve~ja zaposlitvena sredi{~a, med katerimi izstopajo Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Velenje, Novo mesto, Kranj, Ptuj, Nova Gorica, Koper, Domàle, Slovenj Gradec, Postojna, Seàna, Trbovlje in Ravne na Koro{kem, ki skupaj zagotavljajo ve~ kot polovico delovnih mest v Sloveniji. Zaposlitvena sredi{~a z manj kot 10.000 delovnimi mesti imajo praviloma primanjkljaj {tevila delovnih mest glede na {tevilo reziden~nih aktivnih prebivalcev. Tako ima na primer pozitivno lokacijsko divergenco le 15 % lokalnih skupnosti, kar z drugimi besedami pomeni, da z obmo~ja reziden~ne lokalne skupnosti dnevno potuje na delo okrog dve tretjini vseh zaposlenih. Tretjina novonastalih ob~in ima na obmo~ju lokalne skupnosti opazen primanjkljaj (v povpre~ju ve~ kot 500) delovnih mest, zato se iz teh ob~in v povpre~ju ve~ kot tri ~etrtine aktivnega prebivalstva dnevno vozi na delo v zaposlitvena sredi{~a zunaj obmo~ja mati~ne lokalne skupnosti. Najvi{jo negativno stopnjo lokacijske divergence, torej najve~ji primanjkljaj {tevila delovnih mest v razmerju do avtohtonega aktivnega prebivalstva imajo ob~ine v severovzhodni Sloveniji, med katerimi izstopajo novoustanovljene ob~ine v Slovenskih goricah, na Dravskem polju, v Halozah in na Gori~kem. Vsa mestna naselja in po 2. svetovni vojni nastala industrializirana sredi{~a imajo {e vedno pozitivno lokacijsko divergenco delovnih mest. Ker je bilo zmanj{anje 18 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 19 GEORITEM 5 Preglednica 4: Spremembe {tevila delovnih mest med letoma 1993 in 2000 po zna~ilnih skupinah naselij. tipologija naselij delè delovnih delè delovnih indeks sprememb mest leta 1993 (%) mest leta 2000 (%) {tevila delovnih mest mesta 68 64 81 suburbanizirana obmestja 6 7 109 obmestna naselja 6 7 102 industrializirana naselja 16 17 98 podeèlska naselja 4 5 119 Slovenija 100 100 88 {tevila delovnih mest v industrializiranih naseljih manj{e od tistega v mestih, so v zadnjem desetletju ta naselja celo pove~ala svoj delè v celotnem {tevilu delovnih mest, ki je okrog {estino. Kljub temu pa se njihov relativni pomen postopno zmanj{uje na ra~un hitrej{ega nara{~anja {tevila delovnih mest v obmestjih. Obmestja imajo sicer {e vedno negativno lokacijsko divergenco oziroma priblìno tretjinski primanjkljaj delovnih mest v primerjavi s {tevilom avtohtonega aktivnega prebivalstva, vendar se ta zaradi nadpovpre~ne rasti postopoma zmanj{uje. Preobrat v nara{~anju {tevila delovnih mest zaznavamo tudi na preostalem podeèlju, kjer se je v zadnjem obdobju njihovo {tevilo pove~alo za petino, kljub temu pa je delè delovnih mest v teh naseljih v celotnem {tevilu delovnih mest {e vedno zanemarljiv, le okrog dvajsetine. Pogled v preglednico 4 nas opozarja na odklone v {tevil~nem razvoju delovnih mest, ki so se zgodili v zadnjem desetletju. Razvojna tènja je bolj decentralizirana koncentracija {tevila delovnih mest, ki se oblikuje okrog »dnevnega dosega« do zaposlitvenega sredi{~a. Na ta na~in delovna mesta prispevajo k oblikovanju mestnih regij in posledi~no vplivajo na spremembe v izrabi zemlji{~. Naslednji, prav tako pomemben dejavnik strukturne preobrazbe v naselbinskem sistemu je povezan z izobrazbeno ravnjo prebivalstva. Razporeditev temelji na primerjavi medsebojnih razmerij med tremi glavnimi skupinami najvi{je doseène stopnje izobrazbe, to je med osnovno{olsko, srednje{olsko ter vi{je{olsko oziroma visoko- {olsko izobrazbo, kar se ugotavlja za vsako lokalno skupnost posebej. Primerjave prav tako kaèjo na nadpovpre~no osredoto~enost bolj izobraènih prebivalstvenih skupin v okoljih z vi{jo stopnjo urbanizacije. Izrazito nadpovpre~na raven izobrazbe je na Gorenjskem ter v obmestnih lokalnih skupnostih vseh ve~jih mest. Deleì prebivalcev z visoko in vi{jo izobrazbo so v mestih in obmestnih lokalnih skupnostih od tri do sedemkrat ve~ji od tistih v podeèlskih ob~inah. Klju~no vlogo pri preobrazbi sodobnega naselbinskega sistema, predvsem subur-banizacijskih procesov, ima brez dvoma infrastrukturna opremljenost, pri ~emer je 19 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 20 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … odlo~ujo~a vloga gostote cestnoprometnega omrèja. Slovenijo medsebojno povezuje 37.878 km cest (Direkcija Republike Slovenije za ceste 2007), od tega jih ima 5879 km status dràvnih (pomembnej{ih) cest, preostalih 84 % cest pa ima zna~aj lokalnih cest in/ali javnih poti. Gostota cestnega omrèja je 18,7 km na km2. Izrazito nadpovpre~- na je na obmo~ju ljubljanske mestne regije, na Gorenjskem, v Savinjski dolini, na Dravskem polju, v Spodnji Vipavski dolini ter {e v preostalih mestnih in obmestnih lokalnih skupnostih vseh ve~jih aglomeracij. Slovenija tudi s tem kazalnikom kaè jasno zasnovo razpr{ene, to je ploskovne in koridorske poselitve v obsènih obmestjih v {irokem tamponskem obmo~ju ob najve~jih urbanih sredi{~ih. Na drugi strani se gostota poseljenosti kot eno izmed meril u~inkovitosti infrastrukturne opremljenosti, na urbaniziranih obmo~jih è od konca devetdesetih let prej{njega stoletja zmanj{uje. Vzroki za to so ugodnosti, ki jih ponujata mnoì~na motorizacija in dràv-na usmeritev, ki s posodabljanjem cestnega omrèja omogo~a, da povpra{evalci po novih stavbnih zemlji{~ih i{~ejo mònosti zunaj ureditvenih obmo~ij mest. Pospe- {eno obremenjevanje poselitvenih obmo~ij s prometnicami pove~uje obremenjenost urbaniziranega okolja. Zna~ilno je, da jo je izjemno tèko na~rtovati in, kar je {e tè- je, zoper nezaèlene u~inke ukrepati. Ob prevladujo~i stagnaciji {tevila prebivalcev v zadnjem desetletju in velikem porastu povr{ine naselij se nenehno pove~uje tudi gostota tehni~ne (cestnoprometne) infrastrukture na prebivalca, s tem pa se, zlasti v obmestjih, sproàjo {e dodatne obremenitve. Dolgotrajno zanemarjanje tega dejs-tva prej ali slej privede do nujno potrebnih sanacij in z njimi povezanega znatnega pove~anja (nena~rtovanih) finan~nih sredstev. 2.2 Socialnogeografske posledice preobrazbe naselbinskega sistema Intenzivna preobrazba obmestnega naselbinskega sistema je v prvi vrsti odsev drùbenih preferenc, ki so posledice ekonomskogeografskih in socialnogeografskih vzgibov. Ekonomskogeografske spodbude ozna~ujeta zlasti globalizacija in prehod v informacijsko drùbo. Ujemajo se {e s postfordizmom, z oblikovanjem novih mrè- nih podjetni{kih struktur in z nenehnim nazadovanjem gospodarskega pomena kmetijstva. Socialnogeografsko preobrazbo pa spodbujajo spremembe v na~inu ìvljenja in pove~ana mobilnost, povezana z mnoì~no motorizacijo. Tovrstne procese {e dodatno pospe{ujejo razmeroma cenene mònosti za raznovrstne graditeljske aktivnosti, ki povzro~ajo dodatne pritiske na podeèlska oziroma kmetijska zemlji{~a. To je v veliki meri tudi odraz nezdravih razmer na trgu nepremi~nin, na primer pri zemlji{ki politiki (odsev zemlji{ke politike je v znatni meri razseljevanje, saj lastniki zemlji{~ na podeèlju prodajo kmetijska in gozdna zemlji{~a najbolj{im ponudnikom), pa tudi odziv na problemati~no na~rtovanje razvojnih zamisli in presoj. S pripravljanjem izved-benih prostorskih dokumentov lokalne skupnosti obi~ajno dajejo prednost nekmetijski rabi zemlji{~, bodisi za bivanje bodisi za ustvarjanje novih delovnih mest v nekme-20 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 21 GEORITEM 5 tijskih dejavnostih, varovanje in ohranjanje podeèlske pokrajine pa je potisnjeno v ozadje. Nosilci preobrazbe so praviloma individualni investitorji, ki sproàjo nove mrè- ne strukture, raznonovrstnost gospodarskih dejavnosti in z drobno dekoncentracijo ustvarjajo »fragmentacijo« obmestne in tudi podeèlske pokrajine. Vsak od na{te-tih drùbeno-gospodarskih procesov na svoj na~in prispeva k razmahu suburbanizacije, zmanj{evanju nasprotij med mesti in podeèljem, vi{ji stopnji avtonomnosti obmestij, vendar tudi k dodatnemu obremenjevanju geografskega okolja. Na {irjenje naselij Preglednica 5: Shemati~ni pregled preobrazbe sodobnih prostorskih naselbinskih struktur. ekonomskogeografska socialnogeografska preobrazba preobrazba spodbude, pogoji … • prost pretok blaga, kapitala, • spremembe v na~inu ìvljenja dela in znanja, in bivanja, • fleksibilna specializacija, • mnoì~na motorizacija, • globalizacija drùbe, • porast mobilnosti, • informacijska drùba; • nove mrène strukture; akterji oziroma dejavniki • nova servisno-proizvodna obmo~ja, nakupovalna sredi{~a … preobrazbe • nova delovna mesta … • individualni investitorji kot posledica odsotnosti primernega na~rtovanja; rezultati, ubikviteta • polarizacija in fragmentacija • pove~evanje raznolikosti oziroma vsesplo{na obmestne in podeèlske v gospodarskih dejavnostih – prisotnost lokacijskih pokrajine, me{ana raba zemlji{~, faktorjev • zmanj{evanje nasprotij • multifunkcionalnost – med mesti in podeèljem, drobna dekoncentracija, • vi{ja stopnja avtonomnosti • razrast slùnostnih in obmestij, proizvodnih dejavnosti • nove mrène strukture v obmestjih (tarciarizacija), v funkciji poselitve in dodatno obremenjevanje proizvodnje; okolja … preobrazba funkcij • relativno zmanj{evanje pomena mestnih sredi{~, spremembe v urbanizirani pokrajini funkcij na podeèlju kot mestom komplementarnemu obmo~ju = suburbanizacija ( »ne urbano in ne podeèlsko«). 21 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 22 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … vplivajo {tevilni dejavniki. Socialnogeografske razsènosti razrasta poselitvenih zemlji{~ imajo izvor v bolj ali manj racionalnem ravnanju gospodinjstev in gospodarskih akterjev pri izboru novih lokacij stanovanj ali gospodarskih objektov. Gre za ve~dimenzionalno {irjenje naselbinskega razvoja: pove~uje se gostota prebivalstva, poleg tega se z razvojem delovnih mest intenzivira {tevilo (pretakanje) delovnih voza~ev. [irjenje naselij s posodabljanjem javne infrastrukture na svojstven na~in pospe{uje tudi javni sektor, ki ima klju~ni pomen pri investicijskih odlo~itvah. Kot è re~eno, ima pri tem odlo~ujo- ~o vlogo posodabljanje cestnega omrèja. Pospe{evanje razcveta na primer industrijskih (tehnolo{kih) parkov, nakupovalnih sredi{~ (bodisi na mestnem obrobju ali tudi na podeèlskih obmo~jih) ustvarja nova delovna mesta. To pa je hkrati è znamenje privla~nosti dolo~enega obmo~ja, ki rast naselij samo {e dodatno pospe{uje. Sodobne tènje naselbinskega razvoja kaèjo na raz{iritev ~lovekovih dejavnosti iz mest proti podeèlju. Gre za obmo~ja z najbolj vitalnimi razmerami za gospodarski razvoj in bivanje. Prav zato se na njih dogajajo intenzivni procesi preobrazbe demografske, zaposlitvene in socialne sestave prebivalstva, s ~imer se spreminjajo gospodarska in funkcijska sestava ter podoba {iroke (ob)mestne pokrajine. Tu ob porastu stanovanjskih zemlji{~ ne sre~ujemo ve~ samo kmetijskih obratov oziroma klasi~nih podeèlskih struktur (seveda tudi proizvodnja hrane ni zanemarljiva), ampak v vse ve~jem obsegu tudi majhna in srednje velika podjetja industrijsko-proizvodnega in storitvenega sektorja ter ~edalje {ir{o ponudbo trgovskih dejavnosti. Nadalje, obmestja imajo zelo pomembno vlogo, povezano z rasto~im pomenom izkori{~anja rekreacijskih poten-cialov na podeèlju, preìvljanjem prostega ~asa in turizmom. In kon~no, obmestja imajo osrednji pomen pri ohranjanju naravnih ìvljenjskih funkcij, povezanih z biot-sko pestrostjo pokrajine. Ve~ina teh funkcij je z gospodarskega vidika komaj donosnih, vendar so z zornega kota trajnostnega razvoja nepogre{ljive. Kot poglavitno razvojno gibalo preobrazbe je suburbanizacija v Sloveniji prisotna è dobri dve desetletji. Dozdaj{nje analize (Ravbar 1992, 2002 in 2005) razkrivajo, da s preu~evanjem pojavnih geografskih zna~ilnosti lahko razlikujemo najmanj dve razvojni stopnji oziroma pojavni obliki: »stanovanjsko« (ali tudi »demografsko«) suburbanizacijo ter suburbanizacijo proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Za za~etek suburbanizacije so zna~ilni demografska rast obmestij in razpr{itev urbanizacije ob prometnicah z ugodno dostopnostjo in objekti manj{e gostote na urbanih obrobjih ob obstoje~ih pode- èlskih naseljih. Po razpadu socialisti~nega gospodarskega sistema je kmalu sledil skoraj identi~en prostorski razmah ali ekspanzija gradbenih zemlji{~ za proizvodne, trgo-vinske in storitvene dejavnosti oziroma tako imenovana »industrijska« suburbanizacija. Z geografskega vidika je pomembno, da ob prelomu tiso~letja razvoj delovnih mest in prostorska preobrazba proizvodno-servisnih dejavnosti v obmestjih è potekajo s podobno intenzivnostjo kot demografsko-naselbinski razvoj (Ravbar 2002). To pomeni, da smo stopili v obdobje zrelej{e faze suburbanizacije, ko so zaradi medsebojne preple-tenosti meje in pojavne oblike med razli~nimi tipi suburbanizacije dodobra zabrisane. 22 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 23 GEORITEM 5 Poglejmno si glavne zna~ilnosti stanovanjske suburbanizacije. Uveljavljena raz-laga za klasi~ni vzorec suburbanizacije je izseljevanje prebivalstva iz mest zaradi uresni~itve ìvljenjskih sanj z gradnjo individualne, prostostoje~e stanovanjske hi{e v zelenju. Njene razsènosti je mogo~e razloìti {e z nara{~anjem drùbene blaginje, ki je znatno pripomogla k izbolj{anju kakovosti bivanja, kakr{ne ve~stanovanjska oziroma blokovna gradnja v mestih oziroma naseljih z mestnim zna~ajem ni mogla zagoto-viti. Individualno povpra{evanje po dodatnih stanovanjskih zemlji{~ih je s~asoma nenehno nara{~alo, kar je v Sloveniji ob koncu osemdesetih let preteklega stoletja vzpodbudilo suburbanizacijo, tudi na prelomu stoletja gonilne sile pritiskov na spremembe (in potratnost) v sestavi namenske rabe zemlji{~. Ker so novogradnje klasi~nih individualnih, prostostoje~ih enostanovanjskih objektov (praviloma) mòne samo {e na prostih zemlji{~ih na bolj ali manj oddaljenih mestnih obrobjih, je mogo- ~e opazovati svojsko povezanost med socialnim okoljem in lokacijskimi dejavniki, ki odlo~ajo o izbiri (novega) kraja bivanja. Pri tem gre lahko bodisi za lastni{tvo nepremi~nin (z nakupom ali dedovanjem) bodisi za vi{je stanovanjske standarde, o~itno pa tudi za ob~utek ve~je varnosti, spremembe v na~inu socialne komunikacije prebivalstva, bolj{o infrastrukturno opremljenost in podobno. Za razliko od klasi~nih pogledov na razvoj suburbanizacije ob prelomu tiso~letja je na ra~un priseljevanja na od mestnih sredi{~ vse bolj oddaljena obmo~ja è zaz-naven znaten porast porabe zemlji{~ za prostostoje~e stanovanjske objekte tudi na tako imenovanih »eksurbanih« obmo~jih (Ravbar 2002). Po nekaterih ocenah je na podro~ju trga nepremi~nin povpra{evanje po stanovanjskih zemlji{~ih prav na obmo~- jih s ~asovno izohrono ve~ kot 30 minut od najpomembnej{ega zaposlitvenega sredi{~a porast dvakrat ve~ji kot v blìnjih obmestjih (Bergmann, Dosch 2004). To je opazno tudi v nara{~anju obremenitev prometnih tokov z oddaljenej{ih podeèlskih obmo~ij proti mestnim sredi{~em. Poglavitni nosilci stanovanjske suburbanizacije so zaposlene mlade druìne (od 35 do 40 let) s srednjimi ali vi{jimi dohodki in z enim, dvema, najve~ tremi otroki. Te druìne oblikujejo poseben ìvljenjski slog, ki je skoraj kli- {ejsko odvisen od osebnega potovanja na delo. Glede na dostopnost in pripadajo~o naselbinsko infrastrukturno opremljenost se hitro pove~uje delè gospodinjstev z dvema ali tremi osebnimi avtomobili (Herfert 1998). Sledi {e oris glavnih zna~ilnosti suburbanizacije proizvodnih in trgovinskih dejavnosti. Za~etke tako imenovane industrijske suburbanizacije so napovedovali è »dislocirani« obrati mati~nih tovarn v sedemdesetih letih prej{njega stoletja, ko so ti del proizvodnje zaradi razli~nih nagibov selili na podeèlska obmo~ja. Glavni vzgi-bi so bili ustrezna zemlji{~a, ustvarjanje novih delovnih mest in s tem pospe{evanje regionalnega razvoja, vzpodbujanja razvoja manj razvitih obmo~ij … Z rasto~o konkuren~nostjo in tehnolo{kimi spremembami se spreminjajo tudi na~ini ravnanja v obmestjih, ki imajo samosvoje prostorske predpostavke in implikacije. V zadnjem desetletju imajo osrednji pomen pri prostorski organizaciji dejavnosti v Sloveniji 23 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 24 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … strukturne spremembe v proizvodnem sektorju in storitvenih dejavnostih. Z zornega kota gospodarstva predstavljajo gonilno silo decentralizacijskih procesov. Vzvodi, ki ozna~ujejo hkrati razpr{itev in tudi medsebojno povezanost, so racionalizacija bla-govnega poslovanja, pove~evanje konkuren~nosti v zaledju, internacionalizacija podjetni{tva, uporaba novih tehnologij. Dinami~na konkuren~nost in koncentra-cijske tènje dolo~ajo na~in ravnanja in »filializacijo«, razpr{itev produkcijskih enot v mreè in posledi~no dekoncentracijo. Sodobna raznolikost produktivnosti omogo~a razli~ne oblike proizvodnih oblik. Sem spadajo tudi stanovanjska obmo~ja, kamor so se skupaj s svojo obrtno delavnico preselili posamezni obrtniki. Praviloma gre za me{ane proizvodno-stanovanjske dejavnosti, kamor so se priselila iz mest odselje-na gospodinjstva. Pri strukturnih spremembah v trgovini so nove lokacije na obrobju urbaniziranih obmo~ij in spremenjene nakupovalne navade medsebojno povezane, tako da imajo v zadnjih dveh desetletjih osrednjo vlogo tudi pri preobrazbi naselij. Lokacijske strukturne spremembe izhajajo zlasti iz spremenjenih marketin{kih strategij na strani ponudbe, ki so korenito spremenile nakupovalne navade potro{nikov. Vzporedno z raz{iritvijo prodajnih mest in decentralizacijo nakupovalnih sredi{~ opaàmo prostorsko koncentracijo ponudbe v velikih nakupovalnih kompleksih, ki sicer niso skladne z izkori{~anjem prednosti stopnjevitih ekonomskih mònosti, ujemajo pa se z èljami potro{nikov po {iroki in raznovrstni ponudbi na enem mestu, kar seveda izbolj{u-je »doìvljajske« vidike nakupovanja. 3 Izbor vzorca podeèlskih naselij in zajem podatkov Za za~etek je bilo treba izbrati primeren vzorec slovenskih podeèlskih naselij. Ker so razpolòljiva sredstva za raziskavo onemogo~ila izbor dovolj velikega statisti~nega vzorca naselij, ki bi bil terensko obvladljiv, smo bili primorani izbrati tako imenovani ekspertni vzorec naselij, dovolj reprezentativen, da nakazuje razli~ne mò- ne smeri razvoja poselitvenih zemlji{~ glede na razli~ne naravne razmere in tipe naselij. Formalna opredelitev izraza podeèlsko naselje v Sloveniji ne obstaja. Statisti~- ni urad Republike Slovenije deli na primer vsa slovenska naselja na mestna in nemestna. Po tej ~lenitvi lahko za podeèlska {tejemo vsa nemestna naselja. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 2005 {teje med mestna naselja in naselja mestnih obmo~ij 156 slovenskih naselij. V njih ìvi 967.496 ljudi ali 49,5 % vsega prebivalstva Slovenije in 48,5 % vsega delovno aktivnega prebivalstva. Za uvrstitev med mestna naselja morajo kraji izpolnjevati vsaj enega od naslednjih meril: • da imajo 3000 ali ve~ prebivalcev (formalno merilo) ali • imajo od 2000 do 2999 prebivalcev in ve~ delovnih mest, kot je delovno aktivnega prebivalstva, stanujo~ega v teh naseljih (formalno, funkcijsko merilo) ali 24 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 25 GEORITEM 5 • so sedeì ob~in in imajo vsaj 1400 prebivalcev ter preseèk delovnih mest oziroma, da so naselja sedeì ob~in in imajo vsaj 2000 prebivalcev (formalno, funkcijsko merilo), ali • spadajo v mestno obmo~je in, ~eprav imajo manj{e {tevilo prebivalcev, se z dolo- ~enim mestnim naseljem, ki ima ve~ kot 5000 prebivalcev in sklenjeno pozidavo, zra{~ajo v enovito funkcionalno celoto. Kot merilo funkcionalne povezanosti je upo{tevana zaposlitvena migracija, kot izlo~itveno merilo pa delè kmetijskih gospodinjstev v obmestnem naselju (fiziognomsko-morfolo{ko, funkcijsko merilo). Vsa druga naselja, ki ne ustrezajo statisti~ni opredelitvi mestnih naselij in naselij na mestnih obmo~jih, so nemestna naselja in niso predmet na{e obravnave. V Sloveniji je bilo 1. januarja 2005 kar 5842 ali 97 % nemestnih naselij, v njih pa je ìvela dobra polovica vseh prebivalcev Slovenije (985.809 ali 50,5 %). Na ta naselja odpade 51,5 % vsega delovno aktivnega prebivalstva. Med njimi smo ekspertni vzorec izbirali ob upo{tevanju dodatnih meril: • naselje mora biti razmeroma veliko (v njem je leta 2002 ìvelo med 500 in 1100, povpre~no pa 900 ljudi), • med letoma 1991 in 2002 sta se {tevilo prebivalcev in {tevilo hi{ v naselju pove~ala, • po podatkih za leto 1991 je imelo naselje sorazmerno velik delè kme~kih prebivalcev (od 3,7 % v Loù s Starim trgom do 21 % v Lipovcih) in velik delè strnjenih kmetijskih in gozdnih zemlji{~, • ob~inska sredi{~a so vklju~ena le izjemoma, vendar so morala imeti manj kot 1400 prebivalcev (@uèmberk, Velike La{~e, Stari trg pri Loù); s tem so upo{tevana tudi podeèlska sredi{~a, ki niso v bliìni velikih aglomeracij, • naselja so morala biti iz razli~nih pokrajinskih tipov (alpsko hribovje, alpska ravnina, panonska ravnina, panonsko gri~evje, dinarsko podolje, dinarski ravnik, sredozem-sko gri~evje, sredozemska kra{ka planota; Urbanc 2002), zato pripadajo razli~nim morfolo{kim tipom (so strnjena oziroma gru~asta, obcestna in razloèna v obliki zaselkov in samotnih kmetij), • naselja so morala biti iz razli~nih slovenskih statisti~nih regij (gorenjske, osrednjeslovenske, koro{ke, pomurske, podravske, jugovzhodne Slovenije, notranjsko-kra{ke, obalno-kra{ke). Najintenzivnej{a rast {tevila hi{nih {tevilk je zna~ilna za ve~ja mesta. Med letoma 1991 in 2002 se je {tevilo v evidenci registriranih hi{nih {tevilk (EHI[) najbolj pove~alo v naselju Ljubljana (+3032), sledijo ostala ve~ja mestna naselja (Maribor, Novo mesto, Kranj, Koper, Celje). V 1291 naseljih se {tevilo hi{nih {tevilk ni pove- ~alo, v 958-tih pa se je pove~alo za ve~ kot 10. V istem obdobju se je po popisnih podatkih {tevilo prebivalcev pove~alo v 3338 naseljih, v 236 je ostalo enako, zmanj{alo pa se je v 2318 naseljih. Najbolj so se pove~ala naselja, ki so v vplivnem obmo~ju ali neposredni bliìni ve~jih mest, na primer Loga-tec, Ig, Trzin, Vrhnika, Grosuplje (bliìna Ljubljane), Sv. Anton (bliìna Kopra). Prav tako so se zelo pove~ala nekatera naselja v bliìni manj{ih urbanih sredi{~, na primer 25 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 26 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Slika 2: V ekspertnem vzorcu zastopana slovenska podeèlska naselja. P Kotlje pri Slovenj Gradcu ali Lucija pri Piranu. Na drugi strani se je {tevilo prebivalcev najbolj zmanj{alo v izrazitih mestnih naseljih, kakr{na so Maribor, Jesenice, Ljubljana, Celje, in v izrazitih, prometno odmaknjenih ter slabo povezanih podeèlskih naseljih, oddaljenih od mestnih sredi{~. Vzorec vsebuje 11 poselitvenih enot oziroma 14 naselij. Poleg osmih samostojnih naselij (Ihan, Brdinje, Lipovci, Kr~evina pri Vurberku, Ur{na sela, @uèmberk, Velike La{~e in Parecag) smo obravnavali {e tri pare naselij: Spodnjo in Zgornjo Besnico, Loìn Stari trg pri Loù ter Kriìn [epulje, ki sestavljajo morfolo{ko in demografsko homogene enote. Kraji imajo razli~no nadmorsko vi{ino, od 0 m oziroma povpre~- ja 20 m v primeru Parecaga do 685 m oziroma povpre~ja 450 m v primeru Brdinja. Razporejeni so na obmo~jih vseh treh poglavitnih slovenskih podnebnih tipov, zmerno-celinskega, submediteranskega in gorskega. Od najblìjih mestnih naselij so oddaljena od 1,5 km do 17,5 km, povpre~no pa 7,5 km, od najblìje prometnice ranga avtoceste ali hitre ceste pa med 1 km in 29,8 km ali povpre~no 10,2 km. V ekspertnem vzorcu zajeta naselja niso kot mestna opredeljena niti v Zakonu o lokalni samoupravi (1993). Temeljne podatke o njihovem prebivalstvu in prostorski pripadnosti prikazujeta slika 2 in preglednica 6. 1600 140 1400 120 1200 100 1000 ev leta 2002 80 .2002/1991 800 valc ebpr ebi 600 60 400 40 evilo pr{t indeks {t. 200 20 0 0 ku k e ù Ihan vci Brdinje ber i Lo Lipo r{na sela e La{~ Parecag Spodnja in Besnica i Vur U @uèmber Velik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo Slika 3: [tevilo prebivalcev leta 2002 in indeks rasti {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 2002. 26 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 27 GEORITEM 5 150.000 150.000 150.000 1 : 1 : ije regij 1 : ev n ev elij oselit love p oselitp to S je statisti~nih eke nas rnjena i obmo~ja naselij me rnjena nest st obmo~je naselija prA I GU C nda za kar nda za izs V VIN A SELA ge ge ^E Le Le LIPO KR VURBER UR[N U 2006Z SACRZ GIAM ije en lov S 150.000 rte 150.000 1 : 1 : rilo ka 1.600.000 Me 1 : BRDINJE @U@EMBERK 150.000 150.000 1 : 1 : IHAN VELIKE LA[^E 150.000 150.000 150.000 150.000 1 : 1 : 1 : 1 : A BESNICA A in SPODNJ G G GORNJ ARI TR ARECA O@ in Z KRI@ in [EPULJE P L ST 27 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 28 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … a , , no no o no o èni ne est i èno om èno èno est est gru~astimi gru~astim tip naselj razlo naselji z jedr razlo naselje z jedr obc naselje, zaselki in samot kmetije gru~ast naselje razlo delno obc naselje razlo delno gru~ast in obc naselje 4 2 2 1,5 6 12 oddaljenost od mesta (km) ladnik, rskau avska ija enjska ednje- venska vzhodna venija statisti~na reg gor osr -slo koro{ka pom podr jugo Slo na em o vne egije (Gams, K ranj oro{k ovo ob~ina K Ra K Beltinci Ptuj N mest o o avne r egije. ajinski o vje o vje evje ne r ibo ibo avnina i~ pokr tip alpsk hr alpska Domàle ravnina panonsk gri~ dinarsk podolje o lede nar ist o- o hr e vje avje rska panonska u ajina ga g avna ofjelo{k ri{ka r ibo vensk ice amni{k ahodno alpsk ovome{ka nar regija [k K bist ravan Z Pohorsk Podr Pom ravan Slo gor N pokr ine in stat emi- evila ev med 1991 valc eks spr 115,3 110,6 116,7 105,2 133,6 108,7 oma 2002 2002), ob~ ebi ind njanja {t pr let in eljih ter njihova le ev rbanc 2002 valc 1517 701 628 1047 811 588 ebi leta anih nas ipe (U izbr 1991 e t evilo pr{t 634 538 995 607 541 leta 1316 ajinsk ega valstva 1991 (%) 5,9 9,5 7,1 ebi 21,0 19,1 10,4 delè kme~k pr leta emeljni podatki o 1994), pokr ovr{ina 155,91 899,61 705,60 969,79 dami~ p naselja (ha) 1878,76 1200,38 i A ku oèn nja hr vci reglednica 6: T rber rdinje r~evina pr u r{na sela P Or ime naselja Spodnja in Zgor Besnica Ihan B Lipo K V U 28 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 29 GEORITEM 5 a èno om èno om èni oma èno om gru~astim gru~astim gru~astima gru~astim tip naselj razlo naselje z jedr razlo naselje z jedr razlo naselji z jedr razlo naselje z jedr gru~asti naselji – 17,5 14 14 4,5 5 7,5 oddaljenost od mesta (km) o- venija ija vzhod- ednje- venska ranjsk a{ka a{ka a{ka statisti~na reg jugo na Slo osr slo not -kr obalno- -kr obalno- -kr – e e èm- k an u elik ob~ina @ ber V La{~ Lo{ka dolina Pir Seàna – o o evje ajinski zem- ri~ zem- a{ka edo o g edo pokr tip ravnik dinarsk dinarsk podolje sk sr ska kr planota – o o sr o- ajina avna ajina elik otranjsk oprsk imorje ras nar regija Suha dinarski kr V la{~anska podolje pokr N podolje K pr K – emi- evila ev med 1991 valc eks spr 110,8 116,0 105,4 121,2 132,4 114,0 ebi oma 2002 ind njanja {t pr let in ev 2002 valc 1085 639 1377 910 580 9883 ebi leta 1991 evilo pr{t 979 551 751 438 leta 1307 8657 ega valstva 1991 (%) 6,8 6,9 3,7 6,9 9,4 ebi 11,2 delè kme~k pr leta ovr{ina p naselja (ha) 776,57 597,37 899,61 982,26 598,73 9664,57 k e i ù e La{~ i Lo èmberu elik ìn Star riìn ime naselja @ V Lo trg pr Parecag K [epulje skupaj 29 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 30 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … OPOLE A T MAJ Slika 4: Primer zgo{~anja pozidanih zemlji{~ v obstoje~em strnjeno poseljenem delu naselja; na fotografiji je Stranska vas, del @uèmberka. Poselitveno rabo znotraj naselja smo ugotavljali na dveh vsebinskih ravneh. Na prvi smo v naselju lo~ili stavbe s pripadajo~im funkcionalnim zemlji{~em, prometnice, zelene povr{ine (parki, vrtovi, obcestni zeleni pas in podobno), gozd, vode ter druge oblike nepozidanih zemlji{~. Potem smo stavbam dolo~ili namen oziroma funkcijo. V grobem smo razlikovali med kategorijama stanovanjska in nestanovanjska raba, ~e pa smo ob stanovanjski ugotovili vsaj {e eno nestanovanjsko funkcijo, je bila uvr{- ~ena v kategorijo me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba. Spremembe ({irjenje in zgo{~anje) v obsegu poselitvenega obmo~ja smo ugotavljali z letalskih posnetkov (za leta 1990, 1991 in 1992), s prve generacije ortofoto posnetkov (za leta 1997 do 2000) in s terenskim delom (za leto 2005). Na podlagi ortofotov je bil s pomo~jo ARC GIS orodja izveden vnos podatkov kategorij poselitvene rabe, to je digitalizacija oziroma vektorizacija. Osnovni vektorski sliki smo dodali potrebne popravke za stanje pred in po nastanku ortofoto posnetkov. Kot zeleno ali odprto smo dolo~eno povr{ino opredelili le, ~e je merila v dolìno in {irino vsaj 17 m in je è omogo~ala gradnjo manj{ih samostojnih objektov; druga~e smo okolico stavb (ze-lenica, vrt, dvori{~e) ter stavbe zdruìli v enoten poligon pozidanih zemlji{~. Za vsako naselje smo na tematskem zemljevidu prikazali stanje pozidanega obmo~- ja v treh ~asovnih prerezih: 30 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 31 GEORITEM 5 • v za~etnem letu (pri posameznih naseljih to ni enotno; upo{tevan je podatek, ki je ~asovno najblìje popisnemu letu 1991; preglednica 7), • v letu nastanka ortofoto posnetka ali letalskega posnetka, iz katerega je bil izdelan ortofoto (okrog leta 1997; tudi ta letnica ni enotna; preglednica 7) in • v letu 2005, ko smo opravili terenski ogled. Na ta na~in smo lahko ugotovili: • obseg pozidanega obmo~ja pred letom 1991, • obseg pozidanega obmo~ja med letoma 1991 in 1997 ter • obseg pozidanega obmo~ja v zadnjih 8 ali manj letih. Kon~ni nabor kategorij pozidanih zemlji{~ tal s prve vsebinske ravni je naslednji (*vpisana je najpogostej{a letnica, to~ne letnice za posamezna naselja so navedene v preglednici 7): • stanovanjska raba – stanje leta 1992*, • stanovanjska raba – stanje leta 1997*, • stanovanjska raba – stanje leta 2005*, • me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba – stanje leta 1992*, • me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba – stanje leta 1997*, • me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba – stanje leta 2005*, • nestanovanjska raba – stanje leta 1992*, • nestanovanjska raba – stanje leta 1997*, • nestanovanjska raba – stanje leta 2005*, • prometnice (pot, cesta, parkiri{~e, èleznica) leta 1997, • zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a leta 1997, • vode leta 1997, • druga nepozidana zemlji{~a (smeti{~e, kamnolom in podobno) leta 1997. Na drugi vsebinski ravni smo ugotavljali na objekte vezane dejavnosti. Vir je bil Poslovni register Slovenije Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (PRS AJPES, stanje 31. 12. 2002). Register vsebuje centroide objektov, na katere so vezane posamezne dejavnosti. Z njegovo pomo~jo smo lahko lo~ili tudi nestanovanjsko in me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo na prvi vsebinski ravni. V nekaterih primerih se je PRS AJPES pokazal za problemati~nega. Zna~ilni primeri so: • ~e je v stavbi poslovna dejavnost, ki je PRS AJPES ne zazna, ker je sedè poslovne drùbe na drugi lokaciji, lahko celo v drugem naselju, • ~e je dejavnost prijavljena v stavbi s ~isto stanovanjsko vlogo, izvaja pa se drugje. Lep primer so samostojni podjetniki avtoprevozniki, ki imajo sedè podjetja registriran na doma~em naslovu, a poleg tovornjaka ne potrebujejo dodatnih poslovnih prostorov, • ~e je dejavnost ozna~ena na napa~ni lokaciji (na primer napa~na postavitev EHI[-a ali pa napaka v naslovu, denimo zapis Gregor~i~eva 1 namesto Stritarjeva 1). 31 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 32 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … no 13 13 15 15 13 13 13 13 13 13 14 celot razdobje (leta) vala er e (leta) 8 7 3,5 6 8 5 8 7 8 8 8 int dolìna 2. analiz a.elj vala er e (leta) 5 6 9 5 8 5 6 5 5 6 int 11,5 dolìna 1. analiz edbe ega t za posamezna nas o izv C SAZU) 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 2005 let terensk dela (GIAM ZR vanih le 2003 vilo upo{te 1997 1999 1997 2000 1997 1998 1997 1997 1997 o nastanka tofota za ugo obdobje let or dr (GURS) 1998 in 1999 2000 in ov in {te ega aven etno r 1992 1992 1990 1990 1992 1992 1992 1992 1992 1992 1991 ema podatk o letalsklet posnetka za za~ (GURS) eto zaj i rg k e i t nja Besnica vci rberku e La{~ i Loù reglednica 7: L Zgor èmber rdinje r~evina pr Vu r{na sela u elik ìn Star pr riìn [epulje P ime naselja Spodnja in Ihan B Lipo K U @ V Lo Parecag K 32 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 33 GEORITEM 5 FRANCI PETEK Slika 5: Zgornja Besnica je primer razloènega naselja v alpskem svetu. Tovrstna odstopanja (bilo jih je manj kot 10 %) smo s terenskim delom v veliki meri zaznali in napake odpravili. Na{a analiza pa àl ne zajema individualnih kmetijskih gospodarstev, saj nam ni uspelo pridobiti centroidov v Kmetijskem popisu popisanih evropsko primerlji-vih kmetijskih gospodarstev. PRS AJPES vodi le evidenco kmetijskih dejavnosti kot poslovnih subjektov (farme, drevesnice …), kamor pa individualna kmetijska gospodarstva ne spadajo. Mnoìco dejavnosti, ki jih vodi register AJPES, smo za na{e analize smiselno zdru- ìli v 8 kategorij, pri ~emer zadnja, osma kategorija pomeni prisotnost dveh ali ve~ razli~nih dejavnosti: • kmetijske dejavnosti, • predelovalne dejavnosti, • gradbeni{tvo, • trgovina, • gostinstvo in turizem, • promet, • druge storitvene dejavnosti, • dve ali ve~ razli~nih dejavnosti. 33 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 34 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … 4 Uporabljeni izrazi Vsi uporabljeni izrazi so na~eloma usklajeni z Geografskim terminolo{kim slo-varjem (2005), ki odsvetuje rabo ve~pomenskega in zato manj jasnega izraza povr{ina in namesto njega priporo~a izraz zemlji{~e. Izjeme so le nekateri izrazi, ki jih jemljemo kot ustaljene, na primer zelene povr{ine in prometne povr{ine. Obmo~je naselja je v upo{tevano mejah, veljavnih leta 2002 (Geodetska uprava Republike Slovenije 2004). Vsa preu~evana naselja, 8 samostojnih naselij in 3 pari naselij, se razprostirajo na povr{ini 9664,57 ha. Poseljena zemlji{~a smo povzeli po Krevsu (Krevs 2004, 79). To so obmo~ja strnjene in nestrnjene poselitve skupaj oziroma povr{ine objektov skupaj s 100-metrskim polmerom ali zelenim robom okrog njih. Poseljena zemlji{~a sestavljajo pozidana zemlji{~a, prometne povr{ine, zemlji{~a, namenjena {portu, razdrobljene zelene povr{ine, kmetijska in gozdna zemlji{~a ter vodna telesa. Iz obravnave so izvzeta vsa nepose-ljena zemlji{~a naselja oziroma strnjena gozdna in kmetijska zemlji{~a ter vodna telesa, pa tudi prometne povr{ine znotraj tega obmo~ja. V vseh preu~evanih naseljih je 2277,32 ha poseljenih zemlji{~ ali 23,5 % od celotne povr{ine obmo~ij naselij. Poseljena zemlji{~a se delijo na: 70,0 60,0 50,0 40,0 30,0 20,0 10,0 delè v % (obmo~je naselja = 100 %) 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je Slika 6: Delè poseljenih zemlji{~ od celotne povr{ine obmo~ij naselij leta 2004. 34 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 35 GEORITEM 5 100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0 40,0 30,0 20,0 10,0 delè v % (poseljeno obmo~je = 100 %) 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je Slika 7: Delè strnjeno in nestrnjeno poseljenih obmo~ij od vseh poseljenih obmo~ij naselij leta 2004. • strnjeno poseljena obmo~ja (tudi strnjeno poseljeni deli naselij), ki so obmo~ja stavb skupaj s 100-metrskim polmerom ali zelenim robom okrog njih (Krevs 2004, 79), pri ~emer mora biti delè pozidanih zemlji{~ ve~ji od 5 %; v okviru vseh poseljenih zemlji{~ na{ega vzorca naselij je strnjeno poseljenih 573,26 ha zemlji{~ ali 25,2 % poseljenih obmo~ij naselij; • nestrnjeno poseljena obmo~ja (tudi nestrnjeno poseljeni deli naselij) so obmo~- ja stavb skupaj s 100-metrskim polmerom ali zelenim robom okrog njih, v katerih je delè pozidanih zemlji{~ manj{i od 5 %; v okviru vseh poseljenih zemlji{~ na{e-ga vzorca naselij je nestrnjeno poseljenih 1704,07 ha zemlji{~ ali 74,8 % poseljenih obmo~ij naselij. Z vidika poseljenosti lahko preu~evana vzor~na naselja zdruìmo v tri skupine. Prvo sestavljajo najbolj strnjeno poseljena gru~asta naselja Lipovci, Ihan, Kriìn [epulje ter Loìn Stari trg pri Loù. V njih strnjeno poseljeni deli zavzemajo med 46 in 61 % poseljenega obmo~ja. Drugo skupino sestavljajo razloèna naselja z gru~astimi jedri Spodnja in Zgornja Besnica, @uèmberk in Velike La{~e, ki imajo med 30 in 36 % strnjeno poseljenih obmo~ij. Tretjo skupino sestavljajo prevladujo~e razloèna naselja Kr~evina pri Vurberku, Brdinje, Ur{na sela in Parecag, v katerih strnjeno poseljeni del zavzema le med 1 do 17 % celotnega poseljenega obmo~ja. 35 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 36 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Znotraj pozidanih zemlji{~ so upo{tevani objekti razli~ne namembnosti: • stanovanjski objekti, ki so lahko: – individualni stanovanjski objekti, kamor spadajo: – prostostoje~e hi{e, namenjene druìni v {ir{em smislu (prisotnih je lahko ve~ generacij ene druìne), – dvoj~ki, – vrstne hi{e in – kmetije (stanovanjski objekt z gospodarskimi poslopji) ter – ve~stanovanjski objekti (bloki), namenjeni bivanju ve~ druìn; lahko so ve~nad-stropni, v njih pa so najmanj {tiri stanovanja; • stanovanjsko-nestanovanjski objekti, namenjeni bivanju in opravljanju raznih dejavnosti (izjemoma je lahko v njih le njihov sedè); nestanovanjska funkcija je lahko gospodarska ali negospodarska (na primer sedè dru{tva); • nestanovanjski objekti, namenjeni le opravljanju dejavnosti; v{tete so tudi notranje prometne povr{ine, ki so namenjene tem dejavnostim; nestanovanjske stavbe so lahko objekti z gospodarsko dejavnostjo (delovna mesta) ali druga~no vlogo, na primer gasilski dom, va{ki dom ipd. ter • stavbe brez funkcije, med katere so uvr{~eni objekti, ki niso v rabi, ne glede na njihovo namembnost; najpogosteje gre za opu{~ene individualne stanovanjske in gospodarske objekte. 100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0 40,0 30,0 20,0 10,0 delè v % (poseljeno obmo~je = 100 %) 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je Slika 8: Delè pozidanih zemlji{~ v strnjeno in nestrnjeno poseljenih delih naselij leta 2004. 36 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 37 GEORITEM 5 100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0 delè v % 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo celotno poseljeno obmo~je strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je vsa pozidana zemlji{~a Slika 9: Zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo po obravnavanih naseljih leta 2005. Poleg objektov so med pozidana zemlji{~a vklju~eni tudi vmesni vrtovi, dvori{- ~a in dovozi ali tako imenovana funkcionalna zemlji{~a, katerih {irina in dolìna pa ne presega 17 m. Velikost teh nezazidanih zemlji{~ ne dopu{~a gradnje novih samostojnih objektov, ampak le prizidke. V vseh obravnavanih vzor~nih naseljih je 290,73 ha pozidanih zemlji{~, kar pomeni 12,8 % od vseh poseljenih zemlji{~ (203,49 ha ali 35,5 % v strnjeno poseljenih delih naselij in 87,2 ha ali 5,1 % v nestrnjenih). Med vsemi pozidanimi zemlji{~i jih 70 % odpade na strnjeni in 30 % na nestrnjeni del naselja. Upo{tevati je treba, da bi bila povr- {ina pozidanih zemlji{~, ~e bi jih prikazovali kot parcelne podatke, precej ve~ja, s tem pa bi bili ve~ji tudi njihovi deleì. Ti deleì so po posameznih naseljih tesno povezani z gostoto oziroma tipom poselitve, torej z morfologijo naselja. Temeljne zna~ilnosti pozidanosti so: • V razloènih naseljih, ki jih sestavljajo zaselki in posami~no stoje~e stavbe, je delè pozidanih zemlji{~ manj{i od 10 % (od 5,8 do 8,1 %); tovrstna naselja so Brdinje, Kr~evina pri Vurberku, Ur{na sela in Parecag. • V strnjenih obcestnih ali gru~astih naseljih delè pozidanih zemlji{~ presega 20 % (od 21,7 do 43,4 %); tovrstna naselja so Ihan, Lipovci ter para naselij Loìn Stari trg ter Kriìn [epulje. 37 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 38 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … • V Velikih La{~ah, @uèmberku ter paru naselij Spodnja in Zgornja Besnica se oba prej navedena tipa prepletata. Delè pozidanih zemlji{~ v poseljenem delu naselij je od 10 do 20 %. Za strnjene in nestrnjene dele teh naselij je zna~ilna velika razlika v gostoti pozidave in poselitve. Zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo zavzemajo skupaj 202,94 ha ali 8,8 % od vseh poseljenih zemlji{~ (razpon je od 4,0 % do 20,7 %). Od teh jih na strnjeno poseljene dele naselij odpade 140,90 ha ali 24,6 % od vseh poseljenih zemlji{~ (razpon je od 8,5 % do 33,8 %), na nestrnjeno poseljene dele naselij pa 64,55 ha ali 3,6 % od vseh poseljenih zemlji{~ (razpon je od 0,4 % do 5,7 %). 69,4 % zemlji{~ s stanovanjskimi objekti je torej v strnjeno poseljenih, preostalih 30,6 % pa v nestrnjeno poseljenih delih naselij. V vseh naseljih skupaj zavzemajo zemlji{~a s stanovanjskimi objekti 69,0 % povr- {ine pozidanih zemlji{~ (razpon je od 31,8 % do 89,4 %). Ta delè zmanj{ujejo naselja Ihan, Loìn Stari trg pri Loù ter Velike La{~e z velikimi nestanovanjskimi objekti; brez teh bi bil ustrezen delè kar 81,3 %. OPOLE A T MAJ Slika 10: Zemlji{~a s stanovanjsko rabo zavzemajo 8,8 % od celotnih poseljenih obmo~ij naselij ali 69 % od vseh pozidanih zemlji{~. Kar 69,4 % od teh zemlji{~ je v strnjeno poseljenih delih naselij. Na fotografiji je novi stanovanjski del Krià. 38 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 39 GEORITEM 5 20,0 18,0 16,0 14,0 12,0 10,0 delè v % 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo celotno poseljeno obmo~je strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je vsa pozidana zemlji{~a Slika 11: Zemlji{~a z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo po obravnavanih naseljih leta 2005. Med stanovanjskimi objekti v obravnavanih naseljih mo~no prevladujejo individualni stanovanjski objekti, ki jih je kar 98,8 %. Ve~stanovanjski objekti v vseh obravnavanih naseljih skupaj zavzemajo le povr{ino 2,37 ha ali 1,2 % stanovanjskih zemlji{~ v njihovih poseljenih delih (1,6 % v strnjeno pozidanih delih in skoraj zanemarljivih 0,2 % v nestrnjeno poseljenih delih naselij) in 0,8 % od vseh pozidanih zemlji{~. Ve~stanovanjski objekti so le v naseljih Parecag, Loìn Stari trg pri Loù, Ihan, @uèmberk ter Velike La{~e. V nobenem med njimi jih ni niti 10, pa {e ti so praviloma manj{i. V upo{tevanem obdobju sta bila na novo zgrajena le dva ve~stanovanjska objekta, eden v sredi{~u Ihana, drugi v sredi{~u Starega trga pri Loù. Sicer prevladujejo ve~stanovanjski objekti iz {estdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja. Zemlji{~a z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo, namenjena bivanju in drugim dejavnostim, zavzemajo skupaj 20,03 ha ali 0,9 % poseljenih zemlji{~ (razpon je od 0,3 % do 1,7 %) oziroma 6,9 % pozidanih zemlji{~. Na strnjeno poseljene dele naselij odpade 15,0 ha zemlji{~ z me{ano rabo (3,5 %), na nestrnjeno poseljene dele pa 5 ha, kar pomeni 1,2 %. Tri ~etrtine zemlji{~ z objekti z me{ano rabo je torej v strnjeno poseljenih, ~etrtina pa v nestrnjeno poseljenih delih naselij. 39 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 40 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo, namenjena opravljanju dejavnosti, zavzemajo 70,13 ha ali 3,1 % poseljenih delov naselij (razpon je od 0,1 % do 15,7 %) oziroma 24,2 % od vseh pozidanih zemlji{~ (razpon je od 1,4 % do 60,0 %). 50 ha teh zemlji{~ odpade na strnjeno poseljene dele naselij, kjer zavzemajo 8,7 % zemlji{~ (razpon je od 0 % do 23,9 %), 20,14 ha pa na nestrnjeno poseljene dele naselij obmo~je, kjer zavzemajo 1,2 % zemlji{~ (razpon je od 0,1 % do 6,2 %). 71,3 % zemlji{~ z objekti z nestanovanjsko rabo je v strnjeno poseljenih delih naselij, 28,7 % pa v nestrnjeno poseljenih delih. Naselja z najve~jimi deleì zemlji{~ z objekti z nestanovanjsko rabo so Ihan (60 %), Loìn Stari trg pri Loù (47,3 %) in Velike La{~e (33,3 %). Objekti brez funkcije zavzemajo majhne povr{ine v Brdinju, Ur{nih selih in @uèmberku, {e najbolj pa izstopa Lò s Starim trgom, kjer zavzemajo 0,9 % pozidanih zemlji{~. Tovrstni objekti skupaj zasedajo dobrega pol hektara zemlji{~ ali 0,1 % od poseljenih zemlji{~. Ve~ jih je v strnjeno poseljenih delih naselij (0,2 %). Prometne povr{ine vklju~ujejo prometnice (ceste, poti, èleznice) in parkiri{- ~a. Prometne povr{ine znotraj ograjenih industrijskih in drugih obmo~ij, namenjene notranjim potrebam posameznih dejavnosti, so izlo~ene in so upo{tevane znotraj ustrezne dejavnosti. Po kategorizaciji Direkcije Republike Slovenije za ceste med prometnimi povr- {inami razlikujemo: 24,0 22,0 20,0 18,0 16,0 14,0 12,0 10,0 delè v % 8,0 6,0 4,0 2,0 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo celotno poseljeno obmo~je strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je vsa pozidana zemlji{~a Slika 12: Zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo po obravnavanih naseljih leta 2005. 40 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 41 GEORITEM 5 60,0 50,0 40,0 30,0 delè v % 20,0 10,0 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo Slika 13: Delè zemlji{~ z nestanovanjsko rabo od vseh pozidanih zemlji{~ v obravnavanih naseljih leta 2005. • dràvne prometne povr{ine, ki vklju~ujejo avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda ter regionalne ceste I., II. in III. reda, • ostale prometne povr{ine, ki vklju~ujejo ostale javne ceste, to je ob~inske ceste (lokalne ceste in javne poti), pa tudi zasebne ceste in poti (dalj{e dovoze do objektov ter ceste, kolovoze in poti znotraj kmetijskih zemlji{~ in zelenih povr{in v okviru poseljenega dela naselja). V obravnavanih naseljih spada med prometne povr{ine 114,91ha, kar pomeni 5,1 % znotraj poseljenih zemlji{~ (razpon je od 3,6 % do 11,8 %). Med dràvne ceste spada le 14,4 ha ali 12,5 % od vseh prometnih povr{in. Posebej nas je zanimala razlika med strnjeno in nestrnjeno poseljenimi obmo~ji. Pod drobnogled smo vzeli strnjeno pozidano Spodnjo Besnico, ki jo lahko primerjamo z mestno poselitvijo. V njej pozidana zemlji{~a zasedajo dobri dve tretjini ozemlja, ve~ji zeleni otoki 14,7 %, prometne povr{ine pa kar 15,2 %. Na strnjeno poseljeno obmo~je odpade 52,85 ha prometnic ali 9,2 % od vseh pozidanih zemlji{~ (razpon je od 4,8 % do 12,9 %), v nestrnjeno poseljenem obmo~ju pa jih je 62,06 ha ali 3,6 % od vseh pozidanih zemlji{~ (razpon je od 2,2 % do 10,2 %). V okviru nestrnjeno poseljenih delov naselij izstopa panonsko naselje Lipovci z izred-no velikim deleèm prometnih povr{in (10,2 %), saj skozenj te~e dràvni koridor. Sicer 41 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 42 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … OPOLE A T MAJ Slika 14: Zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo zavzemajo 3,1 % od celotnih poseljenih obmo~ij naselij ali 24,2 % od vseh pozidanih zemlji{~. Kar 71 % od teh zemlji{~ je v strnjeno poseljenih delih naselij. Na fotografiji je del nove poslovne cone v @uèmberku. med gru~astimi naselji prevladujejo deleì od 2 do 3 %. V okviru nestrnjeno poseljenih delov naselij zaradi razloènosti presegata 4 % naselji Brdinje in Ur{na sela, blizu je tudi Kr~evina pri Vurberku. Na strnjeno poseljeno obmo~je odpade 46 %, na nestrnjeno pa 54 % prometnih povr{in. Delè dràvnih cest med njimi je podoben tako na strnjeno kot na nestrnjeno poseljenih obmo~jih (12,3 % oziroma 12,7 %). [portna igri{~a in parki zavzemajo le 3 ha ali 0,1 % od vseh poseljenih zemlji{~. Najdemo jih le v {estih od enajstih naselij. Ve~ jih je tam, kjer je nadpovpre~no {tevilo delovnih mest (Ihan, Lipovci, Lò s Starim trgom), tam, kjer je v naselju velik delè po~itni{kih hi{ic (Ur{na sela), in tam, kjer je v bliìni ve~je mestno sredi{~e (Spodnja in Zgornja Besnica). Zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a vklju~ujejo ve~je vrtove ({ir{e in dalj{e od 17 m), zelenice, parke ter njive, sadovnjake, travnike in pa{nike znotraj poseljenih delov naselij. Vsi strnjeni gozdovi in vsa strnjena kmetijska zemlji{~a so iz obravnave izvzeti. Na poseljenem obmo~ju je skupaj 1364,90 ha ali 59,9 % zelenih povr{in in kmetijskih zemlji{~ (razpon je od 47,6 % do 73,6 %). Na strnjeno poseljene dele naselij 42 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 43 GEORITEM 5 14,0 12,0 10,0 8,0 6,0 delè v % 4,0 2,0 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo celotno poseljeno obmo~je strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je Slika 15: Prometne povr{ine v poseljenih delih naselij leta 2005. 35,0 30,0 25,0 20,0 15,0 delè v % 10,0 5,0 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo celotno poseljeno obmo~je strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je Slika 16: Delè dràvnih cest od vseh prometnih povr{in v poseljenih delih naselij leta 2005. 43 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 44 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 delè v % 0,6 0,4 0,2 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo celotno poseljeno obmo~je strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je Slika 17: [portna igri{~a in parki v poseljenih delih naselij leta 2005. 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0 40,0 delè v % 30,0 20,0 10,0 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo celotno poseljeno obmo~je strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je Slika 18: Zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a v poseljenih delih naselij leta 2005. 44 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 45 GEORITEM 5 45,0 40,0 35,0 30,0 25,0 20,0 delè v % 15,0 10,0 5,0 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo celotno poseljeno obmo~je strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je Slika 19: Gozdna zemlji{~a v poseljenih delih naselij leta 2005. jih odpade 270,59ha ali 19,8%; znotraj tega obmo~ja zavzemajo 47,2% ozemlja (razpon je od 38,3 % do 71,1 %). V nestrnjeno poseljenih delih naselij je 1093,88 ha ali 80,2 % od vseh zelenih povr{in in kmetijskih zemlji{~; znotraj nestrnjeno poseljenih delov naselij zavzemajo 64,2 % ozemlja (razpon je od 47,8 % do 74,0 %). Najmanj{e deleè zelenih povr{in in kmetijskih zemlji{~ znotraj poseljenih obmo~ij imajo naselje Brdinje ter para naselij Spodnja in Zgornja Besnica ter Loìn Stari trg. Pri Brdinju in obeh Besni-cah je razlog razloènost, zato vmesne zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a spadajo med strnjena in iz obravnave izpadejo, pri Loù pa gre dejansko za gosto pozidanost. Pri gozdnih zemlji{~ih so upo{tevana le gozdna zemlji{~a znotraj poseljenega dela naselja. Njihova skupna povr{ina je 491,10 ha ali 21,6 % od poseljenih obmo~ij naselij. V strnjeno poseljenih delih je ta delè le 7,5 % (razpon je od 1,0 % do 12,1 %), v nestrnjeno poseljenih pa preseè ~etrtino (26,3 %; razpon je od 2,9 % do 43,9 %). Kot najbolj »gozdnata« izstopajo naselja v hribovitem svetu, obe Besnici in Brdinje na Koro{kem, kjer je veliko samotnih kmetij. Pri vodnih telesih so upo{tevana le vodna telesa znotraj poseljenih delov naselij. Njihova skupna povr{ina je le 11,68 ha ali 0,5 % od poseljenih obmo~ij naselij. Nekatera obmo~ja, zlasti kra{ka, sploh nimajo vodnih teles. Izjema je @uèmberk, kjer skozi strnjeno poseljeno obmo~je te~e Krka in zavzema kar 2,8 % tamkaj{njega poseljenega dela naselja. 45 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 46 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 delè v % 1,0 0,5 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo celotno poseljeno obmo~je strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je Slika 20: Vodna telesa v poseljenih delih naselij leta 2005. 5 Drùbenoekonomske zna~ilnosti vzorca naselij Najpogostej{i na~in dolo~anja drùbenoekonomskih zna~ilnosti posameznih naselij je analiza delovno aktivnega prebivalstva v naselju in analiza funkcij, ki jih ima dolo~eno naselje. Na podlagi podatkov popisa v letu 2002 smo ugotavljali dnevno mobilnost prebivalcev, razmerja med zaposlenimi in delovnimi mesti v naselju ter vlogo, ki jo ima dolo~eno naselje v hierarhi~nem omrèju naselij. Za natan~nej{e dolo- ~anje dejavnostne sestave podjetij smo uporabili Poslovni register Slovenije (PRS AJPES) za leto 2005. Temeljni pokazatelj drùbenih zna~ilnosti posameznih naselij je dnevna mobilnost delovno aktivnega prebivalstva. Prikaèmo jo z deleèm voza~ev od celotnega delovno aktivnega prebivalstva, ki prebiva v dolo~enem naselju. Dnevni delovni voza~ je vsak delavec, ki potuje na delo v naselje, ki ni naselje bivanja. Slika 21 prikazuje vrednosti tega kazalnika za izbran vzorec podeèlskih naselij. Opazno izstopa par naselij Loìn Stari trg pri Loù, kjer je delè voza~ev precej manj{i kot v ostalih naseljih. Izrazito visoke vrednosti izkazujejo naselja Ur{na sela, Spodnja in Zgornja Besnica ter Brdinje. [tevilo delovnih mest in njihova sestava v ve~ini vzor~nih naselij nista 46 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 47 GEORITEM 5 v ravnotèju z doma~im delovno aktivnim prebivalstvom. To vodi v pove~ano dnevno mobilnost aktivnega prebivalstva. Podatki niso presenetljivi, saj kmetijstvo, neko~ poglavitna gospodarska panoga na podeèlju, nima ve~ pomembnej{e vloge. Aktivno prebivalstvo se zato zaposluje v mestnih naseljih, kjer so ve~je zgostitve delovnih mest. Tudi pri preu~evanem vzorcu naselij se ve~ina delovno aktivnih prebivalcev vozi v blìnja naselja vi{jega reda: iz Brdinj v Ravne nas Koro{kem ve~ kot 50 %, iz Krià in [epulj v Seàno 51 %, iz Lipovcev v Mursko Soboto 52 %, iz Ur{nih sel v Novo mesto 75 % itd. Iz Velikih La{~ se ve~ina, 58 % delovno aktivnih prebivalcev vozi v bolj oddaljeno Ljubljano. V vzor~nih naseljih je med delovno aktivnimi prebivalci v povpre~ju 74 % voza~ev, slovensko povpre~je pa je 54,6 %. Pomemben je tudi podatek o delovno aktivnem prebivalstvu glede na naselje bivanja in glede na naselje dela (delovna mesta). Preseèk delovnih mest nad delovno aktivnimi v naselju izkazujeta le par naselij Loìn Stari trg pri Loù ter @uèmberk (slika 23). Posebno par Loìn Stari trg pri Loù ima veliko {tevilo delovnih mest v tamkaj{njem proizvodnem obratu Kovinoplastika Loìn je pomembno zaposlitveno sredi{~e tudi za okoli{ka naselja. Pomembnej{e zaposlitveno sredi{~e je tudi @uèmberk, ki zaposluje ve~ delavcev kot ima sam delovno aktivnih prebivalcev. Ostala naselja imajo manj delovnih mest in so izvorna obmo~ja delovno aktivnih prebivalcev. 100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0 delè v % 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo Slika 21: Delè voza~ev od vseh delovno aktivnih prebivalcev v vzor~nih naseljih leta 2002. 47 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 48 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … OPOLE A T MAJ Slika 22: [epulje s pr{utarno se uvr{~ajo med naselja z omejeno zaposlitveno funkcijo. Spodnja in Zgornja Besnica, Ur{na sela, Kr~evina pri Vurberku, Parecag in Brdinje imajo zelo majhno {tevilo delovnih mest in se iz njih usmerjajo tokovi delovnih voza- ~ev v blìnja zaposlitvena sredi{~a. Podoben kazalnik je lokacijska divergenca, koli~nik med delovno aktivnimi prebivalci po kraju bivanja na eni strani in po kraju dela na drugi. Lokacijska divergenca = Z : DM, kjer je Z {tevilo delovno aktivnih prebivalcev po kraju bivanja in DM {tevilo delovno aktivnih prebivalcev po kraju dela ({tevilo delovnih mest). Optimalno je, ~e je {tevilo delavcev na nekem obmo~ju v ravnovesju z razpolòljivimi delovnimi mesti znotraj naselja, torej da je vrednost lokacijske divergence 1 (Ravbar 2002, 18). Vrednost, manj{a od 1, pomeni prevlado {tevila delovnih mest nad {tevilom zaposlenih, vrednost ve~ja od 1 pa prevlado {tevila zaposlenih nad {tevilom delovnih mest v dolo~enem naselju (preglednica 8). Med izbranimi naselji je razpon ob~uten in sega od 0,41 (Loìn Stari trg pri Loù) do 8,1 (Spodnja in Zgornja Besnica). Naselja Lipovci, Ihan ter par naselij Kriìn [epulje imajo bolj uravnoteèno lokacijsko divergenco zaradi posami~nih ve~jih industrijskih obratov: v Ihanu je ìvinorejski obrat, v [epuljah mesnopredelovalni obrat, v Lipovcih pa farmacevtski proizvodni obrat. 48 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 49 GEORITEM 5 tip I. I. I. II. II. II. III. III. III. III. III. naselja 1998) opnja 2. 2. 2. – – 1. – 1. – 1. 1. st edi{~nosti naselja ri{er sr (V ev ev voza~ vno vnih valc od vseh 59,5 31,8 75,9 80,0 83,9 72,3 89,5 84,0 80,5 90,6 90,3 delo akti prebi vci, vnih delè vajo delo ebi 36,3 28,1 31,2 32,6 43,3 40,9 77,6 74,5 75,0 77,5 . em naselju mest, ki jih ki pr ist ni podatka elij delè zasedajo dela v vergenca 0,89 0,41 1,29 1,47 2,03 1,80 3,87 4,83 3,82 8,00 8,10 lokacijska di ca podeèlskih nas vnih evilo 466 215 187 227 178 66 67 102 32 80 {t mest 1451 ega vzor delo tn a eksperij {tevilo 417 598 278 275 460 321 256 324 390 256 648 zaposlenih ipizac nja rg i k i t e i Loù e La{~ vci rberku reglednica 8: T èmberu ìn Star pr elik riìn [epulje rdinje r~evina pr Vu r{na sela Besnica P ima naselja @ Lo V K Lipo Ihan B K Parecag U Spodnja in Zgor 49 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 50 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Drùbenoekonomske zna~ilnosti posameznih vzor~nih naselij lahko opredelimo tudi s stopnjo sredi{~nosti (centralnosti), ki predstavlja temeljne zna~ilnosti prostorske organizacije drùbe v Sloveniji. V Sloveniji je 612 sredi{~nih naselij z razli~nimi funkcijami, ki zadovoljujejo ne le prebivalce naselij, temve~ tudi uporabnike v njihovem zaledju (Vri{er 1998). V okviru vzorca imajo najvi{ji poloàj v hierarhi~nemu omrèju naselij @uèmberk, Stari trg pri Loù in Velike La{~e, ki so sredi{~na naselja 2. stopnje ali vicinalna sredi{~a. Imajo nekatere bolj specializirane storitve, kot so ambulanta, ban~na podrùnica, lekarna, policijska postaja in specializirane trgovine. [tiri naselja so opredeljena kot sredi{~a najnìje, 1. stopnje; imajo nepopolno ali popolno osnovno {olo, trgovino z ìvili in so sedeì krajevnih skupnosti. Ostala naselja teh kriterijev ne izpolnjujejo in zato niso sredi{~na naselja. Podobne rezultate so prinesle tudi novej{e preu~itve drugih avtorjev (Ravbar s sodelavci 2001; Cigale 2002), kjer so naselja @uèmberk, Velike La{~e in Stari trg pri Loù praviloma uvr{~ena v vi{- jo kategorijo kot ostala podeèlska naselja. Na podlagi izbranih podatkov lahko vzor~na naselja razvrstimo med tri temeljne tipe: I. Naselja tega tipa so krajevna sredi{~a in imajo pomembno zaposlitveno vlogo. So zaposlitveno sredi{~e za okoli{ka manj{a naselja in hkrati tudi upravno sredi{~e 1600 1400 1200 1000 800 delè v % 600 400 200 0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo {tevilo zaposlenih {tevilo delovnih mest Slika 23: Razmerje med {tevilom zaposlenih in {tevilom delovnih mest v vzor~nih naseljih leta 2002. 50 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 51 GEORITEM 5 OPOLE A T MAJ Slika 24: @uèmberk je sedeòb~ine in sredi{~no naselje druge stopnje. (sedeì ob~in). V na{em primeru sta tak{na naselje @uèmberk in par naselij Loìn Stari trg pri Loù, deloma so tak{ne tudi Velike La{~e. Vsi ti kraji imajo dejansko razvite tudi dolo~ene upravne funkcije in predstavljajo cilj voza~ev iz òje okolice, predvsem Loìn @uèmberk pa imata tudi mo~no proizvodno funkcijo oziroma pomembno industrijo. Suburbanizacija je zaradi geografske oddaljenosti in drugih dejavnikov, zlasti zaradi razvitih drugih funkcij, manj izrazita. Za ta naselja lahko z vidika prihodnje rabe tal napovedujemo predvsem krepitev vloge oskrbnih in ostalih storitvenih dejavnosti in rast ostale javne infrastrukture. [irjenje stanovanjskih zemlji{~ je manj intenzivno. II. Naslednjo skupino sestavljajo naselja, ki imajo omejeno zaposlitveno funkcijo in kjer je {tevilo voza~ev iz naselja praviloma ve~je od {tevila voza~ev, ki prihajajo v naselje. To so naselja, ki imajo poleg delovnih mest v kmetijstvu {e manj{e {tevilo delovnih mest v posameznih proizvodnih obratih, kar je zasluga polpreteklega policentri~nega prostorskega razvoja. Kljub vsemu si je ve~ina prebivalcev na{la delovno mesto zunaj mati~nega naselja, zlasti v blìnjih urbanih sredi{~ih. V to skupino lahko uvrstimo par naselij Kriìn [epulje ter naselji Ihan in Lipovci. Za vsa na{teta naselja velja, da so v neposredni bliìni ve~jih urbanih sredi{~ in so administrativno pa tudi z vidika oskrbe od njih povsem odvisna. Vzrok sprememb v rabi tal je suburbanizacija, 51 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 52 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … ki poraja ve~je povpra{evanje po zazidljivih zemlji{~ih ter spremljajo~i komunalni in prometni infrastrukturi, v manj{i meri tudi po drugih oblikah oskrbe in storitev. III: Zadnjo skupino sestavljajo naselja, ki zaposlitvene funkcije skoraj nimajo in so funkcionalno dokaj homogena. To so Spodnja in Zgornja Besnica, Parecag, Ur{na sela, Kr~evina pri Vurberku in Brdinje. Redka delovna mesta v naselju zapolnjujejo kmetje ali samostojni podjetniki, velika ve~ina aktivnih prebivalcev pa se dnevno vozi na delo v blìnja ali bolj oddaljena urbana sredi{~a. Spodnja in Zgornja Besnica sta pod mo~nim vplivom Kranja in Ljubljane, Parecag obalnih mest, Ur{na sela Novega mesta, Kr~evina pri Vurberku Maribora in Ptuja, Brdinje pa Raven na Koro{kem. Vsa omenjena naselja so na obmo~ju mo~ne suburbanizacije, pa tudi na obmo~ju gradnje vikendov, zidanic in drugih objektov stalne oziroma nestalne poselitve. V teh naseljih se pri~akuje proces nadaljnjega {irjenja izklju~no stanovanjskih zemlji{~ in pripadajo~e infrastrukture. Struktura delovnih mest glede na predstavljeno tipologijo naselij (preglednica 9) potrjuje, da imajo sredi{~na naselja I. tipa praviloma podjetja z ve~jim {tevilom zaposlenih. Nasprotno v naseljih III. tipa prevladujejo poslovni subjekti z manj kot 4 zaposlenimi. Sklepamo lahko, da v teh naseljih prevladujejo samostojni podjetniki in manj{a podjetja, medtem ko gospodarsko podobo naselij I. tipa oblikujejo podjetja z ve~jim {tevilom delovnih mest. Preglednica 9: Delè podjetij in delè delovnih mest po velikostnih skupinah podjetij glede na tip naselij leta 2005 (Poslovni register Slovenije 2005 – PRS AJPES). delè podjetij delè delovnih mest 1 do 4 5 do 19 20 do 99 100 in skupaj 1 do 4 5 do 19 20 do 99 100 in skupaj zapo- zapo- zapo- ve~ zapo- zapo- zapo- zapo- ve~ zapo- sleni slenih slenih slenih sleni slenih slenih slenih tip I 78,8 13,1 6,6 1,5 100,0 5,4 9,0 21,6 64 100,0 tip II 84,2 10,5 2,6 2,6 100,0 12,0 12,3 22,9 52,8 100,0 tip III 93,6 5,8 0,6 0,0 100,0 57,5 30,2 12,3 0,0 100,0 skupaj 86,3 9,4 3,1 1,2 100,0 11,9 11,8 21,1 55,2 100,0 Omenjene drùbenoekonomske tipe podeèlskih naselij lahko poveèmo s spremembami v rabi tal med letoma 1992 in 2005. Pri vseh drùbenoekonomskih tipih naselij so najve~je povr{ine novozgrajenih objektov v kategoriji individualni stanovanjski objekti. Pri naseljih I. tipa izstopajo {e nadpovpre~ne spremembe nestanovanjskih objektov, saj gre za sredi{~na naselja, ki imajo razvite tudi nestanovanjske funkcije kot so oskrba, proizvodnja, rekreacija in druge (preglednica 10). Pri naseljih II. tipa so spremembe v nestanovanjski rabi pozidanih zemlji{~ zmerne (30,1 % od celotnega 52 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 53 GEORITEM 5 skupaj (%) 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2005. vanj- aba (%) 33,3 22,7 12,3 23,8 49,1 59,5 4,7 17,2 36,2 30,1 6,6 20,9 1992 in nestano ska r toma o- vanj- vanjsk aba (%) 5,7 5,6 12,4 6,9 4,1 0,0 8,0 6,4 5,4 4,5 9,1 6,7 me{ana stano -nestano ska r elij med le vanjska ovna 0,7 3,1 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,6 2,4 0,0 1,0 vanih nas blok stano gradnja (%) avna vanjska idualna 60,3 68,6 75,3 67,5 46,8 40,5 87,3 76,5 57,9 63,0 84,4 71,5 ipih obr stano indiv gradnja (%) )2m 7.900 ipih in t skupaj 35.933 62.793 23.877 122.603 15.797 73.564 97.261 43.833 78.590 97.441 219.864 )( nih t 2 vanjska elitve 2.938 3.878 9.392 3.446 6.384 raba (m 11.983 14.267 29.188 16.716 15.861 23.659 45.904 nestano o- )2 vanj- ~a po pos 0 vanjsk aba (m 322 me{ana 2.038 3.507 2.962 8.507 5.863 6.185 2.360 3.507 8.825 14.692 mlji{ stano -nestano ska r )2 0 0 0 0 0 0 vanjska ovna zidana ze 245 245 blok 1.916 2.161 1.916 2.161 gradnja (m ovopo )2 vanjska stano vidualna 21.667 43.103 17.977 82.747 3.700 6.405 64.255 74.360 25.367 49.508 82.232 157.107 stano indi gradnja (m rnjeno poseljeno obmo~je naselja no poseljeno obmo~je naselja reglednica 10: N rnjeno poseljeno obmo~je naselja P st tip I tip II tip III vsa naselja nest tip I tip II tip III vsa naselja celot tip I tip II tip III vsa naselja 53 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 54 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … poseljenega obmo~ja naselja), pri naseljih III. tipa pa so zelo majhne (6,6 % od celotnega poseljenega obmo~ja naselja). Individualna stanovanjska gradnja mo~no nara{~a v naseljih III. tipa, in to tako na nestrnjenem kot na strnjenem obmo~ju naselja (87 in 84 %). ^e primerjamo indekse sprememb po posameznih tipih naselij (preglednica 11) opazimo, da je najve~ sprememb pozidanih zemlji{~ v naseljih II. (109,7) in III. tipa (109). Pri obeh navedenih tipih naselij nara{~ajo zlasti povr{ine v nestrnjenih delih. Bolj sredi{~na naselja I. tipa imajo indekse sprememb posameznih povr{in bolj umirjene in enakomerno razporejene glede na individualno stanovanjsko gradnjo oziroma nestanovanjsko gradnjo. Preglednica 11: Indeksi sprememb povr{ine posameznih tipov pozidanih zemlji{~ po poselitvenih tipih in tipih obravnavanih naselij med letoma 1992 in 2005. stanovanjska stanovanjska me{ana nestano- skupaj individualna blokovna stanovanjsko- vanjska gradnja gradnja nestanovanj- raba ska raba strnjeno poseljeno obmo~je naselja tip I 105,4 101,6 104,2 106,0 105,4 tip II 109,0 266,6 107,3 106,9 108,5 tip III 104,2 100,0 106,5 108,3 104,7 vsa naselja 106,3 110,6 106,0 106,6 106,4 nestrnjeno poseljeno obmo~je naselja tip I 108,0 – 105,8 105,0 106,1 tip II 127,5 – 100,0 120,1 121,7 tip III 113,5 100,0 116,5 105,8 112,9 vsa naselja 113,6 100,0 114,1 109,1 112,6 celotno poseljeno obmo~je naselja tip I 105,7 101,6 104,4 105,7 105,5 tip II 109,9 266,6 106,9 109,3 109,7 tip III 109,1 100,0 110,9 106,7 109,0 vsa naselja 108,5 110,0 107,9 107,3 108,2 ^e povzamemo: v obdobju med letoma 1992 in 2005 se absolutno najbolj pozidana zemlji{~a {irijo v naseljih III. tipa, kjer je proces suburbanizacije najbolj aktualen (97.500 m2), nekoliko manj v naseljih II. tipa (78.600 m2) in najmanj v naseljih I. tipa 54 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 55 GEORITEM 5 (43.800 m2). Absolutno gledano so najve~je povr{ine novozgrajenih objektov v strnjeno poseljenem delu naselij, samo pri naseljih III. tipa pa prevladujejo povr{ine novozgrajenih objektov v nestrnjeno poseljenem delu naselij. ^e primerjamo relativne vrednosti (indekse sprememb) ugotovimo, da naselja I. tipa izkazujejo najvi{je spremembe v nestanovanjski in individualni stanovanjski gradnji (vrednost obeh indeksov je 105,7), naselja II. tipa pri individualni stanovanjski gradnji (indeks 109,9), naselja III. tipa pa v me{ani stanovanjsko-nestanovanjski gradnji. Indeks sprememb nakazuje, da se v vseh tipih naselij najbolj izrazito spreminja nestrnjeno poseljeno obmo~je, manj pa strnjeno. Ti kazalci spreminjanja rabe tal kaèjo, da naselja I. tipa nara{~ajo po~asneje, ker so è izoblikovana kot »podeèlska urbanizirana naselja« (Ravbar 1998). Naselja II. tipa so bolj odvisna od ve~jih mest v blìnji okolici in dejansko predstavljajo njihov obmestni prostor, medtem ko so naselja III. tipa hitro rasto~a podeèlska naselja, kamor se {iri urbanizacija v »sodobni obliki naselij z manj{o gostoto poselitve«; gre za tako imenovana suburbanizirana naselja. 6 Spremembe rabe tal med letoma 1992 in 2005 ter gostota delovnih mest V okviru suburbanizacije v Sloveniji spremlja selitev prebivalstva iz mest na pode- èlje tudi selitev nekaterih gospodarskih dejavnosti; vzgib za to so cenej{a podeèlska zemlji{~a. Govorimo o zametkih me{anja namenske rabe podeèlja. Podeèlska obmo~- ja z ve~jimi zgostitvami delovnih mest so zaenkrat {e redka, a ta proces se è odraà v nìji stopnji zmanj{evanja {tevila prebivalcev teh naselij in njihove okolice (Kladnik, Ravbar 2003). Med letoma 1992 in 2005 so se pozidana zemlji{~a v vseh enajstih naseljih pove- ~ala za 22 ha ali 8,2 % (preglednici 12 in 13). Najve~, 71 % na novo pozidanih zemlji{~, je bilo namenjenih izgradnji stanovanj, 21 % pa so zasedli na novo zgrajeni nestanovanjski objekti. Preostanek sestavljajo predvsem novi objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo. Med posameznimi tipi gradnje (individualna stanovanjska, blokovna stanovanjska, me{ana in nestanovanjska – zgradbe z gospodarsko dejavnostjo, z jav-nimi funkcijami ipd.) v relativni rasti pozidanih zemlji{~ ni pomembnej{ih razlik. Povr{ine posameznih tipov so se pove~ale za 7,3 do 10 %. Najve~jo dinamiko izkazuje blokovna gradnja, vendar gre v pri njej absolutno za zelo majhne povr{ine, skupno vsega 2,4 ha ali 0,8 % od vseh pozidanih zemlji{~. Na splo{no je bila ugotovljena nekoliko vi{ja stopnja relativne rasti za stanovanjsko gradnjo, kar je v neposredni povezavi s priseljevanjem prebivalstva, saj je za velik del obravnavanih naselij zna~ilno, da spadajo v neposredno gravitacijsko zaledje ve~jih urbanih sredi{~. Ve~je razlike so med posameznimi naselji. 55 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 56 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … skupaj (%) 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 vanj- aba (%) 10,7 6,5 0,0 33,9 0,0 3,6 29,5 41,5 28,3 27,8 19,8 23,8 8,8 77,4 7,3 99,9 2,8 nestano ska r o- 2005. vanj- vanjsk aba (%) 7,2 21,6 6,4 0,0 0,0 3,1 8,2 3,1 5,1 33,7 4,9 6,9 9,7 0,0 3,6 0,0 6,8 me{ano stano ska r 1992 in -nestano toma vanjska ovna 0 21,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 2,8 0,0 0,0 1,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 stano blok gradnja (%) eljih med le vanjska 0,1 vidualna 82,1 50,2 93,6 66,1 100,0 93,3 62,3 55,4 63,8 38,4 75,3 67,5 81,5 22,6 89,1 90,3 stano indi gradnja (%) vanih nas avna )2 310 skupaj (m 10.548 8.815 1.321 21.261 5.967 14.799 12.373 8.761 5.731 32.717 5.062 5.211 122.603 10.362 17.883 31.374 )2 0 0 ipih in obr 570 215 917 882 nestano- vanjska raba (m 1.127 7.216 4.372 5.130 2.481 1.596 6.481 29.188 3.916 1.299 5.205 nih t )2 elitve vanj- 0 0 0 0 763 85 182 387 444 644 1.905 1.207 1.932 1.602 8.507 1.003 2.147 me{ana stano sko nestano- vanjska raba (m )2 ~a po pos 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 vanjska 245 mlji{ ovna 1.916 2.161 stano gradnja (m )2 zidana ze 6 vanjska vidualna blok 310 8.658 4.424 1.236 5.570 9.220 6.856 5.591 2.203 8.442 1.146 ovopo 14.045 24.634 82.747 15.940 28.345 stano indi gradnja (m i ù i k e i nja Besnica i Lo nja Besnica vci rberku e La{~ rnjeno poseljeno obmo~je naselja vci rberku reglednica 12: N rnjeno poseljeno obmo~je naselja Zgor r~evina pr Vu r{na sela èmber ìn Star trg pr riìn [epulje Zgor r~evina pr Vu P rdinje u elik rdinje ime naselja st Spodnja in Ihan B Lipo K U @ V Lo Parecag K skupaj nest Spodnja in Ihan B Lipo K 56 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 57 GEORITEM 5 skupaj (%) 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 vanj- aba (%) 3,4 35,3 49,6 74,8 0,0 4,9 17,2 9,8 32,3 6,8 46,9 2,8 3,5 30,3 43,6 33,8 16,7 17,7 20,9 nestano ska r o- vanj- vanjsk aba (%) 13,8 0,0 7,3 0,0 17,6 0,0 6,4 8,4 13,7 3,8 0,0 6,8 9,8 7,1 4,2 4,5 27,3 4,2 6,7 me{ano stano -nestano ska r vanjska ovna 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 13,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 2,5 0,0 0,0 1,0 stano blok gradnja (%) vanjska vidualna 82,8 64,7 43,1 25,2 82,4 95,1 76,5 81,8 40,1 89,4 53,1 90,4 86,7 62,6 52,2 59,3 56,0 78,2 71,5 stano indi gradnja (%) )2 skupaj (m 10.135 2.319 4.419 1.162 3.810 5.524 97.261 20.910 13.877 19.204 26.472 31.684 16.102 17.118 16.792 9.923 9.541 38.241 219.864 )2 0 348 818 869 271 882 563 nestano- vanjska raba (m 2.191 16.716 2.044 4.486 1.299 12.421 5.190 7.321 3.350 1.596 6.752 45.904 )2 vanj- 0 0 0 0 322 671 729 709 444 1.398 6.185 1.766 1.905 2.147 1.580 1.207 2.603 1.602 me{ana stano sko nestano- vanjska raba (m 14.692 )2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 vanjska ovna 245 1.916 2.161 stano gradnja (m )2 vanjska vidualna blok 293 8.389 1.501 1.906 3.139 5.253 74.360 17.100 5.570 17.176 14.051 28.655 13.959 10.721 8.762 5.884 5.342 29.887 stano indi gradnja (m 157.107 rg i rg k e i t k e i t nja Besnica e La{~ i Loù no poseljeno obmo~je naselja vci rberku e La{~ i Loù r{na sela èmber èmber u elik ìn Star pr riìn [epulje Zgor rdinje r~evina pr Vu r{na sela u elik ìn Star pr riìn [epulje ime naselja U @ V Lo Parecag K skupaj celot Spodnja in Ihan B Lipo K U @ V Lo Parecag K skupaj 57 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 58 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Preglednica 13: Indeks spremembe povr{ine posameznih tipov pozidanih zemlji{~ po poselitvenih tipih in obravnavanih naseljih med letoma 1992 in 2005. ime stanovanjska stanovanjska me{ana nestano- skupaj naselja individualna blokovna stanovanjsko- vanjska gradnja gradnja nestanovanj- raba ska raba strnjeno poseljeno obmo~je naselja Spodnja in Zgornja 103,2 – 104,2 109,9 103,6 Besnica Ihan 106,6 266,6 111,7 100,4 103,9 Brdinje 102,8 – 101,0 – 102,5 Lipovci 105,1 – 100,0 112,6 106,1 Kr~evina pri 102,4 – – – 102,4 Vurberku Ur{na sela 107,4 – 105,1 107,1 107,3 @uèmberk 105,4 100,0 106,9 115,1 106,7 Velike La{~e 112,5 100,0 103,6 117,3 112,7 Loìn Stari 103,2 102,6 102,2 101,8 102,5 trg pri Loù Parecag 109,4 100,0 112,8 107,5 109,0 Kriìn [epulje 118,3 – 111,2 170,6 120,6 skupaj 106,4 110,6 106,0 106,6 106,4 nestrnjeno poseljeno obmo~je naselja Spodnja in Zgornja 113,0 – 130,9 105,0 112,0 Besnica Ihan 110,9 – 100,0 134,2 122,5 Brdinje 125,7 – 109,4 300,5 125,3 Lipovci 100,3 – 100,0 119,5 117,2 Kr~evina pri 113,4 – 119,1 105,6 113,1 Vurberku Ur{na sela 110,5 100,0 131,8 102,0 109,8 @uèmberk 106,0 – 100,0 109,6 106,4 Velike La{~e 118,9 – 119,2 128,6 122,8 Loìn Stari 102,7 – 100,0 101,4 101,6 trg pri Loù Parecag 105,6 100,0 106,9 100,0 105,2 Kriìn [epulje 149,7 – 100,0 103,2 127,5 skupaj 113,7 100,0 114,1 109,1 112,5 celotno poseljeno obmo~je naselja Spodnja in Zgornja 105,1 – 108,3 106,9 105,5 Besnica 58 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 59 GEORITEM 5 ime stanovanjska stanovanjska me{ana nestano- skupaj naselja individualna blokovna stanovanjsko- vanjska gradnja gradnja nestanovanj- raba ska raba Ihan 107,2 266,6 111,4 102,9 105,6 Brdinje 116,2 – 104,7 300,5 115,5 Lipovci 105,1 – 100,0 114,8 107,0 Kr~evina pri 112,7 – 119,1 105,6 112,6 Vurberku Ur{na sela 109,0 100,0 119,8 102,7 108,7 @uèmberk 105,5 100,0 106,0 113,8 106,7 Velike La{~e 113,5 100,0 105,7 119,6 114,3 Loìn Stari trg pri Loù 103,1 102,6 102,1 101,7 102,3 Parecag 106,7 100,0 110,5 105,6 107,0 Kriìn [epulje 120,5 – 110,5 138,0 121,4 skupaj 108,5 110,0 107,9 107,3 108,2 120,0 100,0 80,0 60,0 delè v % 40,0 20,0 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo stanovanja – individualna gradnja me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba stanovanja – blokovna gradnja nestanovanjska raba Slika 25: Sestava na novo pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 v strnjeno poseljenih delih naselij. 59 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 60 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … 120,0 100,0 80,0 60,0 delè v % 40,0 20,0 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo stanovanja – individualna gradnja me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba stanovanja – blokovna gradnja nestanovanjska raba Slika 26: Sestava na novo pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 v nestrnjeno poseljenih delih naselij. Gradnja je bila najbolj intenzivna: • v naseljih s priseljevanjem prebivalstva (mo~na stanovanjska in nestanovanjska gradnja; Brdinje, par Kriìn [epulje, Velike La{~e); • v naseljih s priseljevanjem prebivalstva (mo~na stanovanjska in me{ana gradnja; Kr~evina pri Vurberku). Manj intenzivna je bila gradnja: • v naseljih, ki jih je suburbanizacija s priseljevanjem prebivalstva zajela è pred letom 1990 (par Spodnja in Zgornja Besnica, Ihan); • v naseljih z znaki zastoja v demografskem in gospodarskem razvoju (Ur{na sela, Lipovci) in • v naseljih, ki so razmeroma velika in imajo zna~ilnosti majhnih urbanih sredi{~, iz katerih se del prebivalstva seli v sosednja manj{a naselja (par Loìn Stari trg pri Loù, @uèmberk). Izrazite razlike v zna~ilnostih gradnje so tudi med strnjeno in nestrnjeno poseljenimi deli znotraj naselij. V strnjenih delih naselij predstavlja stanovanjska gradnja 67,5 % celotne nove pozidave, v nestrnjenih pa 76,5 %. Nasprotno predstavlja nestanovanjska gradnja 23,8 % novogradenj v strnjenih in 17,2 % v nestrnjenih delih naselij. Delè me{ane gradnje je v obeh primerih zelo podoben, 6,9 oziroma 6,4 %. 60 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 61 GEORITEM 5 100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0 delè v % 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo stanovanja – individualna gradnja me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba stanovanja – blokovna gradnja nestanovanjska raba Slika 27: Sestava na novo pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 v celotnih poseljenih delih naselij. Po sestavi novih pozidanih zemlji{~ in glede na razlike med strnjeno in nestrnjeno poseljenimi deli naselij lahko obravnavana naselja raz~lenimo v nekaj med seboj ne ravno izrazito lo~enih skupin (slike od 25 do 27): • par Loìn Stari trg pri Loù, Ihan in Lipovci – delè stanovanjske gradnje od vse novogradnje je pod 65 %, velik delè nestanovanjskih novogradenj je v nestrnjeno poseljenem delu naselja (pri ve~jih proizvodnih objektih na obrobju vasi); • @uèmberk in Velike La{~e – delè stanovanjske gradnje od vse novogradnje je pod 65 %, velikk delè nestanovanjskih novogradenj je v strnjeno poseljenem delu naselja; • Parecag – delè stanovanjske novogradnje od vse novogradnje je pod 65 %, visok je delè me{ane stanovanjsko-nestanovanjske gradnje in to tako v strnjen kot nestrnjeno poseljenem delu naselja; • par Spodnja in Zgornja Besnica, Brdinje, Kr~evina pri Vurberku, Ur{na sela – delè stanovanjske gradnje od vse novogradnje je nad 80 %, prevladuje tako v strnjeno kot nestrnjeno poseljenem delu naselja; deleà me{ane stanovanjsko-nestanovanjske in nestanovanjske gradnje sta po obsegu izena~ena; • Kriìn [epulje – par naselij, ki ima med vsemi obravnavanimi kraji najbolj intenzivno novogradnjo; prevladuje stanovanjska novogradnja. 61 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 62 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … aj{ih 1992– 2005 0,27 0,29 0,16 0,39 0,18 0,54 0,50 0,92 0,19 0,66 1,35 0,48 0,87 1,57 1,52 1999– 2005 0,17 0,04 0 0,62 0,29 0,26 0,42 0,60 0,05 0,16 0,13 0,26 0,60 2,94 0,20 skupaj (%) 1992– 1998 0,42 0,60 0,21 0,24 0,00 0,72 0,64 1,30 0,42 1,47 3,00 0,74 1,31 0,00 1,92 2005 in vmesnih kr 1992– 2005 0,73 0,03 – 0,79 – 0,53 1,09 1,24 0,14 0,56 3,89 0,49 0,38 2,29 7,61 1992 in vanjska 1999– 2005 0,47 0,00 – 1,55 – 0,00 1,23 1,81 0,00 0,00 0,00 0,41 0,00 4,29 0,00 raba (%) toma nestano 1992– 1998 1,15 0,07 – 0,29 – 0,86 0,87 0,57 0,35 1,46 9,31 0,59 0,99 0,00 10,04 o- eljih med le 2005 0,32 0,86 0,06 0,00 – 0,38 0,51 0,27 0,17 0,93 0,76 0,45 2,10 0,00 0,60 aba (%) 1992– vanjsk 1999– 2005 0,00 0,00 0,00 0,00 – 0,99 0,00 0,00 0,00 0,36 0,00 0,06 0,00 0,00 0,00 vanjska r elitve in nas me{ana stano 1992– 1998 0,83 1,87 0,08 0,00 – 0,00 1,34 0,59 0,44 1,84 1,79 0,90 5,54 0,00 0,78 -nestano ipu pos ovna 1992– 2005 – 7,83 – – – – 0,00 0,00 0,20 0,00 – 0,78 – – – i po t ast 1999– 2005 – 0,00 – – – – 0,00 0,00 0,00 0,00 – 0,00 – – – a r vanjska blok gradnja (%) nj stano – – – – – 0 0 0,52 0 – 1,69 – – – 1992– 1998 17,75 tna stop 2005 0,25 0,49 0,18 0,33 0,18 0,55 0,41 0,91 0,24 0,69 1,20 0,47 0,94 0,80 1,54 vidualna 1992– e~na le 1999– 2005 0,17 0,12 0,00 0,46 0,29 0,23 0,32 0,1 0,09 0,20 0,16 0,23 0,80 1,48 0,23 ovpr gradnja (%) vanjska indi 0,93 0,24 0,25 0,00 0,75 0,54 1,87 0,47 1,49 2,62 0,76 0,00 1,94 stano 1992– 1998 i ù k e i nja 0,36 i Lo nja 1,17 vci rberku e La{~ rnjeno poseljeno obmo~je naselja reglednica 14: P Zgor Besnica èmber ìn Star trg pr Zgor Besnica P razdobjih. rnjeno poseljeno obmo~je naselja rdinje r~evina pr r{na sela u elik riìn [epulje rdinje ime naselja st Spodnja in Ihan B Lipo K Vu U @ V Lo Parecag K skupaj nest Spodnja in Ihan B 62 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 63 GEORITEM 5 1992– 2005 1,06 0,95 0,72 0,48 1,59 0,12 0,39 1,75 0,91 0,41 0,42 0,97 0,45 0,91 0,64 0,50 1,04 0,18 0,52 1,40 0,61 1999– 2005 1,85 0,19 0,44 0,54 0,16 0,00 0,21 0,29 0,40 0,27 0,31 0,12 0,72 0,19 0,36 0,43 0,52 0,04 0,19 0,15 0,30 1992– 1998 0,54 2,19 0,90 0,37 3,29 0,31 0,67 3,73 1,51 0,63 0,54 1,22 0,27 2,08 0,82 0,60 1,64 0,40 1,05 3,08 0,96 1992– 2005 1,20 0,42 0,15 0,70 1,95 0,11 0,00 0,22 0,67 0,52 0,22 7,61 0,92 0,42 0,21 1,00 1,39 0,13 0,42 2,33 0,55 1999– 2005 2,08 0,25 0,00 1,15 0,00 0,00 0,00 0,00 0,64 0,18 0,36 0,00 1,72 0,25 0,00 1,21 1,39 0,00 0,00 0,00 0,48 1992– 1998 0,61 0,68 0,24 0,00 4,28 0,28 0,00 0,52 0,71 1,05 0,06 10,04 0,39 0,68 0,34 0,67 1,39 0,33 1,10 5,52 0,62 1992– 2005 0,00 1,35 2,15 0,00 1,36 0,00 0,52 0,00 1,02 0,62 0,83 0,30 0,00 1,35 1,40 0,45 0,42 0,16 0,77 0,72 0,59 1999– 2005 0,00 0,81 3,95 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,54 0,00 0,00 0,00 0,00 0,81 2,72 0,00 0,00 0,00 0,22 0,00 0,18 1992– 1998 0,00 2,24 1,03 0,00 2,97 0,00 1,35 0,00 1,58 1,61 1,82 0,40 0,00 2,24 0,58 1,16 0,92 0,42 1,65 1,68 1,06 1992– 2005 – – 0,00 – – – 0,00 – 0,00 – 7,83 – – – 0,00 0,00 0,00 0,20 0,00 – 0,74 1999– 2005 – – 0,00 – – – 0,00 – 0,00 – 0,00 – – – 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 – 0,00 – – 0,00 – – – 0,00 – 0,00 – – – – 0,00 0,00 0,00 0,52 0,00 – 1,60 1992– 1998 17,75 1992– 2005 0,02 0,97 0,77 0,45 1,34 0,20 0,42 2,92 0,99 0,39 0,53 1,01 0,33 0,93 0,66 0,41 0,98 0,24 0,50 1,34 0,63 1999– 2005 0,05 0,15 0,33 0,40 0,32 0,00 0,28 0,47 0,32 0,30 0,30 0,14 0,46 0,16 0,29 0,33 0,14 0,09 0,26 0,18 0,26 1992– 1998 0,00 2,29 1,04 0,53 2,55 0,52 0,65 6,29 1,78 0,81 1,27 0,25 2,17 0,90 0,54 1,97 0,48 0,90 2,91 1,06 i ù i ù k e i k e i i Lo nja 0,52 i Lo vci rberku e La{~ no poseljeno obmo~je naselja vci rberku e La{~ r~evina pr Vu r{na sela èmber èmber u elik ìn Star trg pr riìn [epulje Zgor Besnica rdinje r~evina pr Vu r{na sela u elik ìn Star trg pr riìn [epulje Lipo K U @ V Lo Parecag K skupaj celot Spodnja in Ihan B Lipo K U @ V Lo Parecag K skupaj 63 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 64 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … OPOLE A T MAJ Slika 28: Med vsemi pozidanimi zemlji{~i so se med letoma 1992 in 2005 najbolj pove~ala zemlji{~a z individualnimi, prostostoje~imi stanovanjskimi objekti. V Kriù se je povr{ina teh zemlji{~ pove~ala za ve~ kot petino. Ve~ji del (56 %) novopozidanih zemlji{~ je {e vedno v strnjenih jedrih naselij, dinamika relativne rasti pozidave pa je ve~ja na njihovih obrobjih, kjer so se pozidana zemlji{~a v obravnavanem obdobju pove~ala za 12,5 %, v jedrih naselij pa le za 6,4 % (slika 25). Ta tènja je zna~ilna za ve~ino obravnavanih naselij. V primeru para naselij Loìn Stari trg pri Loù ter @uèmberka vlogo obrobja prevzemajo manj{a sosednja naselja, kar predstavlja zametke suburbanizacije na krajevni ravni. Parecag je sicer razloèno naselje, a ga podobno kot {tevilna druga podeèlska naselja Slovenske Istre sestavlja ve~ zaselkov. Ti prevzemajo vlogo zgostitev znotraj naselja, v katerih je osredoto~ena ve~ina novogradnje. Krepitev gradnje na obrobju naselja oziroma na obmo~ju nestrnjene poselitve je zna~ilna za vse vrste pozidave (slika 31), {e najbolj pa za stanovanjsko in me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko gradnjo. Dinamika gradnje v celotnem obravnavanem obdobju ni bila enakomerna. Novogradnja je ~asovno izrazito zgo{~ena v zgodnjih in srednjih devetdesetih letih, v drugi polovici obdobja pa je izrazito upadla (preglednica 14). Skupno se je intenzivnost novogradnje v drugi polovici zniàla za ve~ kot trikrat (povpre~na letna stopnja rasti 64 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 65 GEORITEM 5 pozidanih zemlji{~ je bila v prvem obdobju 1,0 %, v drugem pa 0,3 %), stanovanjske gradnje za {tirikrat in me{ane za {estkrat. Manj{i padec beleì samo nestanovanjska gradnja, ki se je v primerjavi s prvo polovico obdobja zmanj{ala le za 23 %. Trend je zna~ilen za vsa naselja (slika 32), izjema so le Lipovci, kjer se je intenzivnost gradnje v celoti pove~ala, predvsem na ra~un pove~anja nestanovanjskih povr{in v nestrnjeno poseljenem delu naselja (v industrijskem kompleksu ob èleznici). V tem delu analize so prikazani povr{ine, namenjene posameznim skupinam dejavnosti, ter izra~un gostote delovnih mest za posamezno dejavnost na hektar po naseljih. S tema dvema kazalnikoma èlimo razkriti nekatere temeljne tènje razvoja delovnih mest v slovenskih podeèlskih naseljih in razlike med tipi podeèlskih naselij, zajetih v ekspertni vzorec. Pri obravnavi povr{in, namenjenih posameznim dejavnostim, smo uporabili razde-litev dejavnosti po enotni klasifikaciji dejavnosti. Za potrebe raziskave smo dejavnosti zdruìli v osem skupin, kot je prikazano v preglednici 15. Pri analizi delovnih mest, njihovem razvr{~anju v skupine in izra~unih glede na povr{ine, namenjene posameznim skupinam dejavnosti, so se zaradi metodolo{ke neus-klajenosti razli~nih virov podatkov (Popis prebivalstva 2002; PRS AJPES; terensko 140,0 120,0 100,0 80,0 60,0 indeks 40,0 20,0 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je Slika 29: Indeks rasti pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 po tipu poselitve in naseljih. 65 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 66 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … OPOLE A T MAJ Slika 30: V okviru zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo zavzemajo ve~stanovanjski objekti povpre~no 1,2 %. Na fotografiji so starej{i stanovanjski bloki v Ihanu. delo) pojavljale naslednje teàve oziroma potrebe po posplo{itvah, korekcijah, pogosto tudi ocenah: • Metodologiji dolo~itve skupine »javne dejavnosti« pri povr{inah nismo mogli povsem slediti pri dolo~itvi delovnih mest po skupinah dejavnosti iz popisa prebivalstva 2002 (SURS). Dejavnosti javne higiene in kulture so pri povr{inah {tete k javnim dejavnostim, popisna metodologija oziroma dostopen publiciran popisni podatek pa te dejavnosti uvr{~a med »druge storitve«. Ker delovna mesta iz teh skupin na podeèlju niso tako pogosta kot v urbanih naseljih (enako velja tudi za nekdanja komunalna podjetja in njihove naslednike, ki so ve~inoma zgo{~eni v mestih oziroma sredi{~ih upravnih enot), se zaradi tega izra~un gostote delovnih mest na povr{ino bistveno ne spremeni. • Zaradi pravil varovanja osebnih podatkov nam ni bil omogo~en dostop do podatkov o zasebnih kmetovalcih (prav tako ne o kmetijskih gospodarstvih oziroma njihovih povr{inah), ki ne glede na urbaniziranost obravnavanih naselij {e vedno predstavljajo 8,4 % v naselju zaposlenega prebivalstva (popis 2002, SURS); zato gostote delovnih mest za kmetijske dejavnosti nismo mogli izra~unati. • Med podatki, zbranimi s terenskim delom, in popisom prebivalstva je tri leta razlike. Zaradi tega se je v posameznih primerih zgodilo, da so na razpolago podatki o povr{ini za dejavnost, popis pa ne beleì zaposlenih, ali obratno; pri vseh tovrstnih primerih je v preglednici 16 navedena gostota za delovna mesta. 66 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 67 GEORITEM 5 120,0 115,0 110,0 105,0 100,0 95,0 90,0 stanovanja – stanovanja – me{ana nestano- pozidana individualna blokovna stanovanjsko- vanjska zemlji{~a gradnja gradnja -nestanovanjska raba raba strnjeno poseljeno obmo~je nestrnjeno poseljeno obmo~je celotno poseljeno obmo~je Slika 31: Povpre~ni indeks rasti posameznih vrst pozidanih zemlji{~ po tipu poselitve med letoma 1992 in 2005. 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 indeks (v %) 1,0 0,5 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo 1992/1998 1999/2005 Slika 32: Povpre~na letna stopnja rasti pozidanih zemlji{~ po naseljih med letoma 1992 in 1998 ter 1999 in 2005. 67 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 68 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … • V viru PRS AJPES so v nekaterih primerih poslovni subjekti (upo{tevali smo samo podjetja razli~nih tipov, ki imajo delovna mesta) oziroma njihove podrùnice ali poslovalnice navedeni v naseljih, kjer ima podjetje uradni sedè, ne pa v naseljih, kjer gospodarska dejavnost dejansko poteka. Kjer je bilo mogo~e, smo podatek korigirali s terenskim delom. Ker so v uvodni in vseh drugih preglednicah pozidana zemlji{~a, namenjena gospodarskim dejavnostim, prikazana na na~in, kot je razloèno v metodolo{kem pregledu zajema podatkov o stavbah z letalskih posnetkov in ortofotov, je treba upo{tevati, da bi bile povr{ine in s tem gostote delovnih mest, ~e bi jih prikazovali kot parcelne podatke, nekoliko manj{e. Iz analize gostot smo izlo~ili povr{ine oziroma objekte z dejavnostmi, kot so dru{tva, zdruènja, {portni in drugi klubi, lovske druìne, ver-ska zdruènja ipd., saj te ne nudijo delovnih mest, njihovi sedeì pa so najve~krat kar v stanovanjskih hi{ah. Preglednica 15: Klasifikacija dejavnosti. {ifra dejavnost po enotni klasifikaciji skupine dejavnosti v raziskavi dejavnosti dejavnosti A kmetijstvo, lov, gozdarstvo kmetijske dejavnosti B ribi{tvo in ribi{ke storitve C rudarstvo predelovalne dejavnosti D predelovalne dejavnosti E oskrba z elektri~no energijo, plinom in vodo F gradbeni{tvo gradbeni{tvo G trgovina trgovina H gostinstvo gostinstvo I promet, skladi{~enje, zveze promet L javna uprava, obramba, socialno javne dejavnosti zavarovanje M izobraèvanje N zdravstvo, socialno varstvo J finan~no posredni{tvo druge storitvene dejavnosti K nepremi~nine, najem, poslovne storitve O druge javne, skupne in osebne storitve 68 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 69 GEORITEM 5 e skupaj 20,6 13,2 35,6 24,3 41,2 24,9 81,7 31,3 72,6 32,9 51,3 47,5 ennj e uge 44,1 54,3 39,2 9,4 0,0 15,2 21,6 52,3 24,6 39,7 storitv 104,2 130,5 r{ine, name javne dr 2,8 11,0 0,0 9,6 44,6 7,2 47,0 49,9 26,5 63,1 12,7 26,8 lede na pov dejavnosti t ih (g 0,0 prome 34,4 28,9 13,8 43,9 14,5 83,9 43,6 47,2 58,5 29,0 42,5 javnost o 2005. ta instv 85,0 29,7 0,0 19,1 87,7 0,0 245,9 53,2 65,9 21,0 26,5 41,9 gost eljih le vina 16,4 8,6 12,0 42,6 10,8 83,8 24,2 15,9 25,0 31,3 vanih nas trgo 106,2 155,0 avna o vilo delovnih mest na ha) po de 21,9 15,9 55,3 26,0 35,4 19,6 38,6 48,5 23,1 63,4 21,8 34,6 i) po obr gradbeni{tv javnost valne elo vnostija 20,1 21,4 47,2 37,7 26,4 40,4 12,4 146,1 91,3 107,2 104,4 de 1653,1 tijskih de pred nja ez kme i rg i; br k e i t vci rberku e La{~ i Loù reglednica 16: Gostota delovnih mest ({te javnost Besnica èmber rdinje r~evina pr Vu r{na sela u elik ìn Star pr riìn [epulje P de Spodnja in Zgor Ihan B Lipo K U @ V Lo Parecag K skupaj 69 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 70 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … V preglednici 16 so po obravnavanih naseljih prikazane gostote delovnih mest na 1 ha povr{ine za posamezne dejavnosti. Podatki v preglednici zahtevajo nekatera dodatna pojasnila: • Zaradi nedostopnosti podatkov o povr{inah in delovnih mestih na zasebnih kmeti-jah smo izra~un za kmetijske in sorodne panoge (ribi{tvo, gozdarstvo) iz preglednic izlo~ili, saj bi bilo ocenjevanje na podlagi drugih virov precenjeno. Tako so bile iz izra~una izlo~ene povr{ine pra{i~je farme v Ihanu ter povr{ine gospodarske dejavnosti kmetijske zadruge v Velikih La{~ah, saj obe spadata v podro~je dejavnosti kmetijstva; pri ~emer se bistveno razlikujeta od druìnskega kmetovanja. V primeru Ihana gre za dejavnost, ki je po delovnem postopku podobna predelovalnim dejavnostim, v primeru Velikih La{~ pa za dejavnost, podobno trgovinski dejavnosti. Z vklju~itvijo povr{in in delovnih mest obeh dejavnosti, kar bi bilo odraz dejan-skega stanja, bi se skupna gostota delovnih mest v Ihanu pove~ala za dvakrat (na okrog 25 delovnih mest na hektar), v Velikih La{~ah pa priblìno za ~etrtino (na okrog 40 delovnih mest na hektar). • V preglednici o gostoti delovnih mest v predelovalnih dejavnostih je navedena izrazito visoka vrednost za @uèmberk, kar 1653, medtem ko se vrednosti v ostalih naseljih gibljejo med 12 in 146, povpre~je za vsa naselja pa je 104. Vzrok za tak{no odsto-panje je dejstvo, da so na naslovu ùèmber{kega industrijskega podjetja tudi {tevilne druge dejavnosti, ki ne spadajo k predelovalnim, zato je povr{ina metodolo{ko {te-ta k povr{inam z ve~ dejavnostmi. Izra~unana vrednost, ki je, ~e upo{tevamo vrednost za par naselij Loìn Stari trg pri Loù s sorodno gospodarsko sestavo, previsoka vsaj za desetkrat; na skupno gostoto delovnih mest v naselju nima vpliva; • Gostote delovnih mest za dejavnost prometa, gradbene dejavnosti in druge storitve so prevelike, saj gre najpogosteje za samostojne podjetnike (avtoprevoznike, zidar-je, lastnike gradbene mehanizacije, samozaposlene s podro~ij zasebnega zdravstva, odvetni{tva, finan~nega svetovanja, samostojne kulturne delavce), kjer na domu locirane delovne povr{ine redko vsebujejo kaj drugega kot pove~ana parkiri{~a za vozila ali le spremenjene oziroma prilagojene prostore stanovanjske hi{e. Pogosto gre le za sedè podjetja, zaposleni pa opravljajo ve~ino dela zunaj naselja bivanja. Ker so {tevilna majhna podjetja iz omenjenih skupin v manj{ih naseljih razpr{e-ne poselitve in novej{e suburbanizacije pogost pojav, je podatek o gostoti delovnih mest (v primerjavi s sredi{~nimi naselji in zaposlitvenimi sredi{~i) realno nìji. To velja {e zlasti za naselji Kr~evina pri Vurberku z ve~ avtoprevozniki in Brdinje z ve~ samostojnimi podjetniki s podro~ja gradbeni{tva. ^e ob podatkih iz preglednice upo{tevamo zgoraj navedene korekcije, so splo- {ni zaklju~ki o gostoti delovnih mest naslednji: • najve~ja gostota delovnih mest je v predelovalnih dejavnostih (~e upo{tevamo korek-cijo za @uèmberk, {e vedno zna{a 92 delovnih mest na hektar); • na naslednjih dveh mestih sta gostinstvo in trgovina; 70 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 71 GEORITEM 5 • vrednosti gostote delovnih mest za druge skupine dejavnosti so zaradi navedenih nedoslednosti nìje ali povedano druga~e, {tevilna podjetja za svoje delovanje ne potrebujejo posebnih povr{in v naselju, saj je delokrog zaposlenih manj vezan na obmo~je naselja; • najve~ja gostota delovnih mest je v naseljih z velikimi podjetji ali ve~jim {tevilom srednje velikih podjetij (@uèmberk, par Loìn Stari trg pri Loù, par Kriìn [epulje, Velike La{~e); • manj{e gostote delovnih mest so v manj{ih razloènih naseljih z slabo zastopanimi sredi{~nimi dejavnostmi in ve~jim {tevilom samostojnih podjetnikov ali manj{ih podjetij drugih tipov. V preglednici 17 in na sliki 33 so gostote delovnih mest po dejavnostih predstavljene po tipih naselij, kot so bili predstavljeni v opredelitvi ekspertnega vzorca obravnavanih naselij: tip I – sredi{~na naselja (@uèmberk, par Loìn Stari trg pri Loù, Velike La{~e), tip II – zaposlitvena sredi{~a (Lipovci, Ihan, par Kriìn [epulje) in tip III – druga naselja (par Spodnja in Zgornja Besnica, Brdinje, Kr~evina pri Vurberku, Ur{na sela, Parecag). Podobo o gostotah delovnih mest nekoliko posplo{i grupiranje podatkov po tipih naselij. Ob~inska sredi{~a (sredi{~na naselja) imajo najve~je skupne gostote (pri ve~ini dejavnosti tudi najve~je posami~ne gostote) zlasti pri predelovalnih dejavnostih. Tip III 150,0 120,0 90,0 vnih mest na hektar 60,0 30,0 evilo deo{t 0,0 tip I tip II tip III vsa naselja predelovalne dejavnosti in rudarstvo promet gostinstvo druge storitvene dejavnosti gradbeni{tvo trgovina javne dejavnosti povpre~je Slika 33: Gostota delovnih mest po dejavnostih (brez kmetijstva) po tipih naselij leta 2005. 71 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 72 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Preglednica 17: Gostota delovnih mest ({tevilo delovnih mest na ha) po dejavnostih (glede na povr{ine, namenjene dejavnosti; brez kmetijskih dejavnosti) po tipih naselij leta 2005. predelovalne gradbe- trgovina gostinstvo promet javne druge skupaj dejavnosti ni{tvo dejavnosti storitvene in rudarstvo dejavnosti tip I 145,0 34,7 82,3 84,4 70,6 40,1 60,5 67,2 tip II 46,0 21,7 15,8 24,4 23,3 10,6 21,1 25,3 tip III 36,8 42,8 17,4 29,0 32,1 11,6 42,4 29,5 vsa 104,4 34,6 31,3 41,9 42,5 26,8 39,7 47,5 naselja v primerjavi s tipom II navidez paradoksalno izkazuje ve~je skupne gostote delovnih mest in pri ve~ini dejavnosti tudi posami~ne gostote delovnih mest. To je posledica è omenjene previsoke izra~unane vrednosti gostot za dejavnosti gradbeni{tva, prometa in drugih storitev, pri katerih so v preglednici 17 med tipoma II in III tudi najve~je razlike. 100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0 delè v % 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo 1 do 4 zaposleni 5 do 19 zaposlenih 20 do 99 zaposlenih 100 in ve~ zaposlenih Slika 34: sestava podjetij po {tevilu delovnih mest po obravnavanih naseljih leta 2005 (PRS AJPES). 72 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 73 GEORITEM 5 100,0 90,0 80,0 70,0 60,0 50,0 delè v % 40,0 30,0 20,0 10,0 0,0 k e vci ku ù e~je Ihan Brdinje ber e La{~ i Lo Parecag vpr Lipo r{na sela U po Spodnja in Besnica i Vur @uèmberVelik rg pr nja i t Kriìn [epulje Zgor Kr~evina pr ìn Star Lo 1 do 4 zaposleni 5 do 19 zaposlenih 20 do 99 zaposlenih 100 in ve~ zaposlenih Slika 35: Delè delovnih mest glede na velikost podjetja po naseljih leta 2005 (PRS AJPES). Podjetja (in drugi poslovni subjekti z delovnimi mesti) v obravnavanih naseljih imajo zve~ine malo zaposlenih. Kar 96 % podjetij ima manj kot 20 zaposlenih, 86 % pa manj kot 5. Naselja Spodnja in Zgornja Besnica, Brdinje, Ur{na sela in Parecag imajo vsa delovna mesta v podjetjih z manj kot 20 zaposlenimi. V ostalih naseljih je ve~ina delovnih mest v podjetjih z ve~ kot 20 zaposlenimi, najve~, ve~ kot dve tretjini, v sredi{~nih naseljih in zaposlitvenih sredi{~ih Loìn Stari trg pri Loù, Lipovci, Kriìn [epulje ter @uèmberk (sliki 34 in 35). Najve~ majhnih podjetij je v dejavnostih gradbeni{tva, prometa, trgovine in drugih storitev. Zgostitev tovrstnih podjetij, predvsem pa delovnih mest, je zna~ilna v manj{ih naseljih z razpr{enim tipom poselitve, ki v zadnjem obdobju rastejo zaradi priseljevanja prebivalcev iz blìnjih mestnih naselij. 7 Primeri podeèlskih naselij v slovenskem alpskem svetu Alpski svet je obseèn pokrajinski tip, ki zavzema ve~ kot 42 % slovenskega ozemlja, v njem je 37 % slovenskih naselij in 47 % vseh njenih prebivalcev (Perko, Oroèn Adami~ 1998). Deli se na alpska visokogorja, alpska hribovja in alpske ravnine. Tri 73 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 74 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … naselja so v alpskem hribovju (par Spodnja in Zgornja Besnica ter Brdinje), eno pa na alpski ravnini (Ihan). Obravnavana alpska naselja so v treh statisti~nih regijah (go-renjski, osrednjeslovenski in koro{ki). Spodnja in Zgornja Besnica sta naselji, ki ju obravnavamo skupaj, ~eprav sta statisti~no in formalno dve lo~eni naselji. Obe sta na obrobju [kofjelo{kega hribovja, tik nad Savsko ravnjo. Njuna povpre~na nadmorska vi{ina je 430 m, pri ~emer je razlika med najvi{jo in najnìjo to~ko kar 110 m. Naselji sta torej na razgibanem re~no-kra{kem in re~no-denudacijskem reliefu. Tradicionalni tip njunih kme~kih hi{ je alpsko-go-renjska hi{a. Prevladujejo velike in masivne hi{e s strmimi dvokapnimi strehami (Drozg 1998a). Poseljeni del naselij Spodnja in Zgornja Besnica predstavlja le 15 % celotnega obmo~ja naselij, kar je najmanj med vsemi naselji. Med vsemi pozidanimi zemlji{- ~i jih je 76 % na obmo~ju strnjene poselitve, kar je glede na vsa obravnavana naselja nadpovpre~en delè. To na nek na~in presene~a, saj sta naselji razloèni, vendar ju sestavljajo gru~asta jedra, ki so na zemljevidu vidna v mejah strnjene poselitve. Med njimi izstopata dve jedri, ki sta o~itno mlaj{ega nastanka, vendar sta kot odraz suburbanizacije Kranja nastali è ve~inoma pred letom 1992. Od ostalih jeder se razlikujeta po obsènosti, locirani pa sta v skrajnem severozahodnem in jugovzhodnem delu naselij. Tèko re~emo, da se naselji {irita na robovih, z izjemo prej omenjenega jedra na skrajnem severozahodu. Stavbe, nastale po letu 1992, so v obliki individualnih gradenj dokaj neurejeno razpr{ene po celotnem poseljenem obmo~ju. Novej{e stavbe prevladujejo na obmo~ju Zgornje Besnice, torej v zahodnem delu obmo~ja. Med nestanovanjsko rabo novej{ega nastanka izstopajo {portna igri{~a, ki pa so v Spodnji Besnici. Objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo nakazujejo dolo~eno dejavnost v njih. Ti objekti se pojavljajo razpr{eno po celotnem poseljenem obmo~ju, nekoliko zgo{~eno v skrajnem jugovzhodnem poselitvenem jedru. V njih prevladujejo storitvene dejavnosti (slika 36). Morfolo{ko se naselji uvr{~ata v tip razloènih naselij z gru~astim jedrom, pri ~emer je jedro starej{e, pozidano tradicionalno, novej{a gradnja pa se pojavlja razpr{eno v okolici tradicionalnih jeder. Izjemi sta novej{a dela Nova vas v Zgornji Besnici ter obmo~je med Voglom in Pe{nico v Spodnji Besnici, ki sta strnjeno pozidana in ju lahko primerjamo z mestno poselitvijo. Jedro zavzema slabih 30 % celotnega poseljenega obmo~ja, suburbaniziran in razpr{en del pa preostalih 70 %. Med vsemi pozidanimi zemlji{~i zavzemajo dale~ najve~ (86,5 %) prostora zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo, preostanek pa odpade na zemlji{~a z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo in z objekti z nestanovanjsko rabo, namenjenimi opravljanju Slika 36: Spodnja in Zgornja Besnica – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P 74 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 75 GEORITEM 5 olep osnetki 1992, o p aja T M etalski etek L etek, U 2007 1997, Z ranci P o o delo 2005 SA ranci P F fot C F af: R rto Z rja: gr O erensk to rto ri: Av Ka Vi t GIAM rov met086 340 170 27.0001 : 0 e m 1992 ri{~ m 1992 o r{ine o arki p ovp m 1992 ed let o letu 1992 e ev ed let o letu 1992 o pr p pr p eleznica, e oselit ed let p o letu 1992 ` pr p vanjska vanjska emlji{~a ot, vanjska vanjska p oselitvp rnjena zdna z st stano stano me{ana me{ana nestano nestano cesta, zelene in kmetijsk go lika bO Raba 75 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 76 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 0,41 0,39 – – – – – – – 0,62 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – 0,27 0,30 – – – – – – – 0,00 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 0,63 0,52 – – – – – – – 1,61 oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in a.elj 1992 let 2005 – – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 105,5 105,1 108,3 po zemlji{~ med let m delu nas spr eneeljos (%) – 86,5 82,3 2,2 2,1 0,0 0,0 0,0 0,0 5,7 p zidanih deleòd emlji{~ 100,0 po ne aba tal v vr{ine z (%) 0,3 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,8 100,0 14,2 12,3 11,7 – r deleòd celot po 0 0 0 0 esnica )2 vr{ina 8.791 8.309 a B (m 23.042 po 404.503 349.883 332.783 nj 2.854.218 radnja radnja a in Zgor radnja radnja radnja 1992 1998 2005 1998 2005 podnj o-nestano- vidualna vidualna om vidualna g vidualna g ovna ovna g ovna g ovna g 1992 in 1999 in 1992 in 1999 in ed let 1992 vanjsk vr{ina emlji{~a skupaj aba skupaj oma oma om oma oma abe in ~as nastanka vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska blok vanjska blok ed let vanjska blok vanjska blok reglednica 18: S zidana z gradnja skupaj gradnja pr med let med let gradnja skupaj pr med let med let vanjska r P vrsta r skupna po po stano stano stano stano stano stano stano stano me{ana stano 76 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 77 GEORITEM 5 e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 0,52 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – – – 0,18 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 1,05 – – – – – – – – – oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 106,9 po spr zemlji{~ med let 5,3 0,4 0,0 7,8 7,3 0,4 0,1 0,0 – – – – – zidanih (%) deleòd emlji{~ po ne vr{ine z (%) 0,8 0,1 0,0 1,1 1,1 0,1 0,0 0,0 4,4 0,3 52,0 29,1 0,0 deleòd celot po ) 0 0 0 2 461 vr{ina (m 21.276 1.766 31.578 29.534 1.583 8.897 po 124.067 831.430 1.485.321 vanjska vanjska vanjska 1998 2005 ed o-nestano emlji{~a 1992 o-nestano 1992 in o-nestano 1999 in ki aba skupaj aba pr aba med 1998 aba med 2005 om vanjsk vanjsk oma vanjsk oma eleznica ed let 1992 in 1999 in ri{~a, par vanjska r vanjska r 1992 vanjska r vanjska r ez funkcije abe in ~as nastanka om oma oma esta, ` tna ig raba pr raba med let raba med let let let let vba br zd vrsta r me{ana stano me{ana stano me{ana stano nestano nestano nestano nestano sta pot, c {por vrtovi in kmetijska z go vode 77 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 78 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … raznih dejavnosti. Slednjih je 7,8 %, kar je precej manj od drugih podeèlskih naselij v ekspertnem vzorcu. Prometne povr{ine, kamor spadajo vse prometnice in parkiri{~a, zavzemajo 12 ha ali 4,4 % celotnega poseljenega obmo~ja. Zaradi naravnih dejavnikov (hribovje na zahodu, reka Sava na vzhodu) sta naselji prometno povsem navezani na Kranj, kjer je najblìji most ~ez reko in navezava na drugo cestno in èlezni{ko omrèje. Delè prometnih povr{in v strnjeno poseljenem delu naselja je precej ve~ji (8,2 %) kot v nestrnjeno poseljenem delu. V Spodnji Besnici so {e manj{a {portna igri{~a in park, ki povr{insko ne igrajo pomembne vloge. Ve~ji pomen imajo zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a, ki jih je skupaj dobrih 148 ha ali kar 52 %. Ve~ina jih je v nestrnjeno poseljenem delu naselja. Gozdnih zemlji{~ je dobrih 29 %. Preglednica 19: Spodnja in Zgornja Besnica – raba tal po dejavnostih leta 2002. dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha skupno naseljeno obmo~je 2.854.218 delovna mesta skupaj 80 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 13 – predelovalne dejavnosti 6.471 predelovalne dejavnosti 13 20,1 in rudarstvo gradbeni{tvo 3.648 gradbeni{tvo 8 21,9 trgovina 4.264 trgovina 7 16,4 gostinstvo 353 gostinstvo 3 85,0 promet 1.162 promet 4 34,4 javne dejavnosti 10.665 javne dejavnosti 3 2,8 druge storitve 2.946 druge storitvene 13 44,1 dejavnosti neznano – neznano 16 – dve ali ve~ dejavnosti 3.016 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 32.525 – 20,6 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 2.821.693 – – – (s kmetijskimi) Naselji Spodnja in Zgornja Besnica sta bili è pred ~asom pod mo~nim suburbanizacijskim vplivom Kranja. O~itno je, da ju je najbolj intenzivna gradnja zajela 78 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 79 GEORITEM 5 FRANCI PETEK Slika 37: Strnjeni del Zgornje Besnice, kjer rastejo zna~ilne individualne, prostostoje~e stanovanjske hi{e, je pod mo~nim suburbanizacijskim vplivom. pred letom 1992, saj je poznej{a rast pozidanih zemlji{~ neznatna. Indeks sprememb je 105,5 in je med nìjimi v izbranem vzorcu naselij. Zna~ilnost slovenske suburbanizacije je v tem, da se {iri v obliki individualnih, prostostoje~ih hi{ z nesklenjeno zazidavo (Ravbar 1998). Tako je tudi v omenjenih naseljih, kjer je novej{a gradnja intenzivnej{a v nesklenjeno poseljenem obmo~ju (indeks 112). Tudi drùbenoekonomske zna~ilnosti kaèjo, da sta naselji del kranjskega obmestnega prostora. Kar 90 % delovno aktivnih prebivalcev je voza~ev, saj je v obeh naseljih le 80 delovnih mest. Najve~je zaposlitveno sredi{~e za prebivalce obeh Besnic je Kranj, kjer dela 57 % vseh zaposlenih, drugo najve~je pa Ljubljana, ki zaposluje slabih 11 % zaposlenih Besni~anov. Povezava Besnice z najve~jim zaposlitvenim sredi{~em Kranjem je mòna po lokalni cesti, deloma tudi z avtobusom. ^asovna oddaljenost z osebnim avtomobilom je 10 do 15 minut, z avtobusom pa 15 do 20 minut. Naselji sta znotraj izrazitega privla~nostnega vpliva Kranja in predstavljata del njegovega funkcionalnega zaledja v gospodarskem, administrativnem in fizi~nem pogledu, kar se kaè tudi pri spremembah pozidanih zemlji{~ znotraj obeh naselij. Ihan je zna~ilno ravninsko naselje z gru~astim jedrom v jugovzhodnem delu Kamni{kobistri{ke ravni, v neposredni bliìni Domàl. Zaradi lege med dvema mestoma, 79 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 80 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Slika 38: Ihan – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P Domàlami in Ljubljano, ~eprav nekoliko odmaknjen od njune najkraj{e prometne vezi, je pod mo~nim vplivom suburbanizacije. Ihan ima med vsemi obravnavanimi in primerjanimi naselji najve~ji delè poseljenega obmo~ja (66 % od celotne povr{ine naselja). Skoraj 90 % vseh pozidanih zemlji{~ je v strnjenem obmo~ju poselitve, ve~ jih ima le {e naselje Lipovci kot predstavnik panonskega sveta. V Ihanu sta dve jedri strnjene poselitve. Obsènej{e zavzema skoraj celotno pozidano obmo~je, manj{e pa je na skrajnem jugu naselja. Zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo med vsemi pozidanimi zemlji{~i zavzemajo le tretjino, kar gre na ra~un povr- {insko zelo obsène pra{i~je farme, ki je zajeta v zemlji{~ih z nestanovanjsko rabo. Naselje se ne {iri na robovih, pa~ pa so bile po letu 1992 na novo zgrajene {tevilne stavbe znotraj naselja, torej gre za zgo{~anje poselitve. Indeks rasti novozgrajenih zgradb na obmo~ju strnjene poselitve je glede na vsa naselja podpovpre~en, zato jih na zemljevidu komaj opazimo. Na obeh obmo~jih strnjene poselitve je zelo zna~ilna me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba. Na zemljevidu mo~no izstopa pra{i~ja farma kot oblika nestanovanjske rabe. Ihan je torej zna~ilno predalpsko gru~asto naselje, ki ga pri prostorskem {irjenju omejujejo kakovostna kmetijska zemlji{~a na eni strani in gozd na drugi. Med vsemi naselji v vzorcu podeèlskih naselij ima glede na celotno obmo~je naselja najve~ji delè strnjeno poseljenega obmo~ja (38,1 %). Zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo prevladujejo v okviru strnjeno poseljenega obmo~ja, pri ~emer jih je zaradi prostra-nih pra{i~erejskih objektov znotraj naselja precej manj kot pri drugih vzor~nih naseljih. Delè zemlji{~ z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo je blizu povpre~ja (7,1 %) in od ostalih naselij bistveno ne odstopa. Zaradi è ve~krat omenjene pra{i~je farme odpade na zemlji{~a z objekti za nestanovanjsko rabo, namenjenimi gospodarskim dejavnostim, ve~ kot 15 ha ali skoraj 60 % od vseh pozidanih zemlji{~. Zaradi strnjenosti naselja je prometnih povr{in malo; za razliko od Spodnje in Zgornje Besnice, kjer jih je kar 12 ha, jih je v Ihanu le dobre 4 ha ali 4,1 % obmo~ja naselja. Naselje ima dobre cestne povezave z blìnjimi urbanimi sredi{~i. Domàle so znotraj 10-minutne izohrone, sredi{~e Ljubljane pa je v razmerah normalne prometne preto~nosti oddaljeno dobrih 20 minut. Javni potni{ki promet je omejen na redke linije proti Domàlam in iz Domàl. Parki in {portni objekti tudi v Ihanu nimajo ve~je vloge, saj zavzemajo le dober hektar ali odstotek od vseh poseljenih povr{in v naselju. Kmetijska zemlji{~a in zelene povr{ine v poseljenem delu naselja obsegajo 58 ha ali 56 %, gozd pa le 13 ha ali slabih 13 % obmo~ja znotraj poseljenega dela naselja. Kmetijstvo je br`~as bolj pomembno zunaj strnjeno poseljenega obmo~ja naselja, ki pa ni bilo vklju~eno v obravnavo. 80 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 81 GEORITEM 5 Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 1 : 14.000 nestanovanjska pred letom 1992 nestanovanjska po letu 1992 0 80 160 320 metrov cesta, pot, èleznica, parkiri{~e zelene in kmetijske povr{ine Avtorja: Franci Petek, Maja Topole Kartograf: Franci Petek gozdna zemlji{~a Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, vode terensko delo 2005 GIAM ZRC SAZU 2007 81 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 82 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 0,42 0,53 – – – 7,83 – – – 0,83 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – 0,31 0,30 – – – 0,00 – – – 0,00 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 0,54 0,81 – – – – – – 1,82 oma 1998 (%) 17,75 po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 105,6 107,2 266,6 111,4 po spr zemlji{~ med let – 1,5 0,7 1,2 0,4 0,7 0,0 7,1 zidanih emlji{~ (%) 31,8 29,7 a. deleòd 100,0 po elj ne vr{ine z (%) 25,5 8,1 7,6 0,4 0,2 0,3 0,1 0,2 0,0 1,8 deleòd celot po 100,0 m delu nasne ) 0 elje 2 vr{ina 3.846 1.724 3.066 1.150 1.916 os (m 83.461 77.891 18.601 p po 262.550 1.031.605 aba tal v radnja radnja – r radnja radnja radnja 1992 1998 2005 1998 2005 o-nestano- vidualna vidualna om vidualna g vidualna g ovna ovna g ovna g ovna g 1992 in 1999 in 1992 in 1999 in ed let 1992 vanjsk vr{ina emlji{~a skupaj aba skupaj oma oma om oma oma abe in ~as nastanka vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska blok vanjska blok ed let vanjska blok vanjska blok reglednica 20: Ihan zidana z gradnja skupaj gradnja pr med let med let gradnja skupaj pr med let med let vanjska r P vrsta r skupna po po stano stano stano stano stano stano stano stano me{ana stano 82 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 83 GEORITEM 5 e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 0,22 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – – – 0,36 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 0,06 – – – – – – – – – oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 102,9 po spr zemlji{~ med let 6,4 0,7 0,0 0,2 1,5 0,0 – – – – – zidanih (%) 60,0 58,3 deleòd emlji{~ po ne vr{ine z (%) 1,6 0,2 0,0 15,3 14,8 0,1 0,4 0,0 4,1 1,1 56,2 12,8 0,4 deleòd celot po ) 0 0 2 570 vr{ina (m 16.696 1.905 3.916 41.906 11.155 4.407 po 157.422 152.936 579.734 131.853 vanjska vanjska vanjska 1998 2005 ed o-nestano emlji{~a 1992 o-nestano 1992 in o-nestano 1999 in ki aba skupaj aba pr aba med 1998 aba med 2005 om vanjsk vanjsk oma vanjsk oma eleznica ed let 1992 in 1999 in ri{~a, par vanjska r vanjska r 1992 vanjska r vanjska r ez funkcije abe in ~as nastanka om oma oma esta, ` tna ig raba pr raba med let raba med let let let let vba br zd vrsta r me{ana stano me{ana stano me{ana stano nestano nestano nestano nestano sta pot, c {por vrtovi in kmetijska z go vode 83 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 84 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Preglednica 21: Ihan – raba tal po dejavnostih leta 2002. dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha skupno naseljeno obmo~je 1.031.605 delovna mesta skupaj 178 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 90 – predelovalne dejavnosti 8.420 predelovalne dejavnosti 18 21,4 in rudarstvo gradbeni{tvo 1.882 gradbeni{tvo 3 15,9 trgovina 26.893 trgovina 23 8,6 gostinstvo 1.348 gostinstvo 4 29,7 promet 693 promet 2 28,9 javne dejavnosti 16.346 javne dejavnosti 18 11,0 druge storitve 2.027 druge storitvene 11 54,3 dejavnosti neznano – neznano 9 – dve ali ve~ dejavnosti 9.193 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 66.802 – 13,2 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 964.803 – – – (s kmetijskimi) Ihan je pod mo~nim vplivom blìnjih mest, ki traja è dlje ~asa. Spremembe v gradnji nakazujejo, da ne gre ve~ za podeèlsko naselje, saj sestava na novo pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 vklju~uje tudi blokovno gradnjo, ki je bolj zna- ~ilna za urbani prostor. Indeks sprememb v tem obdobju je 105, pri ~emer ima dale~ najve~jo rast ravno blokovna gradnja (indeks 266), medtem ko je me{ana stanovanjska-nestanovanjska gradnja precej bolj umirjena (indeks 111). O~itno so spremembe navezane na popolno preobrazbo Ihana, tako kot tudi blìnjih naselij Dol pri Ljubljani in Dolsko, v suburbanizirano naselje na obmestnem obmo~ju med Domàlami in Ljubljano. Kljub dejstvu, da je v Ihanu velik gospodarski obrat z ve~ kot 80 zaposlenimi, je naselje izvorno obmo~je dnevnih voza~ev. Priblìno petina vseh delavcev je zaposlenih v doma~em naselju, ostali pa se vozijo na delo v ve~je urbane centre v bliìni, zlasti Ljubljano in Domàle, nekaj pa tudi v okoli{ka manj{a zaposlitvena sredi{~a, na primer Trzin in Vir. Omenjeni ìvinorejski obrat je zasluèn tudi za dejstvo, da ima naselje {ibko zaposlitveno vlogo tudi za delavce zunaj mati~nega naselja. Nekaj delovnih mest 84 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 85 GEORITEM 5 OPOLE A T MAJ Slika 39: Ihan je suburbanizirano naselje v neposredni bliìni Domàl in Ljubljane. ponujajo tudi vrtec, podrùni~na osnovna {ola in trgovina z ìvili, kraj pa je è tradicionalno sedè {tevilnih manj{ih podjetnikov in obrtnikov (preglednica 21). Ihan je stabilno suburbanizirano obmestno naselje in njegov prostorski razvoj bo tudi v prihodnje odvisen od blìnjih mest. Brdinje so naselje z zna~ilno dvojno zgradbo, v neposredni bliìni Raven na Koro{- kem. Manj{i del kraja v dolini potoka Hotuljka je strnjeno pozidan in ima zna~ilnosti obcestnega naselja, ve~ji del pa se razprostira po obronkih med Mislinjsko in Meì{- ko dolino in ga sestavljajo zaselki in samotne kmetije. Ta del je precej hribovit z izrazitim re~no-denudacijskim reliefom. Relativna vi{inska razlika med najnìjim in najvi{- jim delom je 285 m, povpre~na nadmorska vi{ina pa je 450 m. Nekatere samotne kmetije ohranjajo tradicionalen videz z vgrajenim lesom in veliko dvokapno streho, krito s skodlami (Drozg 1998a). Brdinje imajo nadpovpre~en delè poseljenega obmo~ja, v katerem prevladuje nestrnjena oblika poselitve. Med vsemi pozidanimi zemlji{~i jih je na strnjeno poseljenem obmo~ju ob regionalni cesti Slovenj Gradec–Ravne na Koro{kem le dobra tretjina, kar je mo~no pod povpre~jem obravnavanih naselij. Mo~no prevladujejo zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo, medtem ko so zemlji{~a z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo zgo{~ena na strnjeno 85 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 86 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Slika 40: Brdinje – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P poseljenem obmo~ju, med dejavnostmi pa prevladujejo storitvene. ^ista nestanovanjska raba je zgolj v {tirih objektih. Indeks rasti na novo pozidanih zemlji{~ je nadpovpre~en na nestrnjeno poseljenem obmo~ju, saj je bila na strnjeno poseljenem obmo~ju po letu 1990 zgrajena le ena stavba. Novogradnje so izrazito zgo{~ene v jugovzhodnem delu obravnavanega obmo~ja. Zaradi razpr{enosti imajo Brdinje med vzor~nimi naselji najmanj pozidanih zemlji{~, le slabih 6 %. Ve~inoma gre za zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo, medtem ko sta deleà zemlji{~ z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo in zemlji{~ z objekti za nestanovanjsko rabo zanemarljivo majhna. Zemlji{~ z objekti za nestanovanjsko rabo je tako le za 0,2 ha, kar je najmanj od celotnega vzorca podeèlskih naselij. Prevladujejo gozdna zemlji{~a, ki skupaj sestavljajo skoraj 42 % poseljenega obmo~- ja, podpovpre~no glede na ekspertni vzorec naselij pa so zastopane zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a (47,6 %, povpre~je vzorca naselij je 59,9 %). Prometnih povr{in je za 11,5 ha oziroma 4,7 % od vseh pozidanih zemlji{~. Teh je zaradi skozi naselje potekajo~e dràvne ceste ve~ v strnjeno poseljenem delu Brdinj. Poleg dràvne ceste obstajajo tudi ob~inske oziroma lokalne ceste, javni prevoz pa je organiziran z rednimi linijami, vendar le v strnjeno poseljenem, obcestnem obmo~- ju naselja. Kratka razdalja do glavnega zaposlitvenega sredi{~a nekaterim blìje dolini ìve~im krajanom omogo~a tudi pe{ promet. Brdinje so naselje, kjer sta suburbanizacija in doseljevanje iz blìnjih urbanih sredi{~ {e vedno zelo aktualna. Indeks gibanja prebivalstva med letoma 1991 in 2002 je med vi{jimi (116,7). Strnjeni del naselja je bil pozidan è pred letom 1991, kar je vidno v zna~ilni zazidavi s semiurbanimi objekti, zna~ilnimi za slovensko podeèlje, zato v obravnavanem obdobju v njem ni bilo ve~jih sprememb. Velika ve~ina novih pozidanih zemlji{~ (skoraj 90 %) je v nestrnjeno poseljenem delu naselja, ki ima bolj kme~ki zna~aj, kamor je v novej{em ~asu usmerjena suburbanizacija. Podeèlski videz nestrnjeno poseljenega dela Brdinj je o~itno privla~en za mestno prebivalstvo, saj je tam 90 % na novo pozidanih zemlji{~ s stanovanjskimi objekti, kar je najve~ji delè v ekspertnem vzorcu naselij. Brdinje so mo~no izvorno obmo~je delavcev in le {ibko ciljno obmo~je. V njem je zaposlenih le dobrih 10 % doma~inov; delovnih mest je le 66, ve~inoma obrtnikov, samostojnih podjetnikov s podro~ij industrije in gradbeni{tva, ki zavzemata tudi najve~je nestanovanjske povr{ine (preglednica 23). Polovica od 256 delovno aktivnih Brdinj~anov se vozi na delo v blìnje Ravne na Koro{kem. Gre torej za naselje, ki je trenutno pod mo~nimi vplivi suburbanizacije, ki je nekatera okoli{ka naselja zajela è precej prej in bolj izrazito, na primer Kotlje. 86 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 87 GEORITEM 5 Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 nestanovanjska pred letom 1992 1 : 26.000 nestanovanjska po letu 1992 0 150 300 600 metrov cesta, pot, èleznica, parkiri{~e zelene in kmetijske povr{ine Avtorja: Franci Petek, Maja Topole Kartograf: Franci Petek gozdna zemlji{~a Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, vode terensko delo 2005 GIAM ZRC SAZU 2007 87 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 88 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 0,97 1,01 – – – – – – – 0,30 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – 0,12 0,14 – – – – – – – 0,00 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 1,22 1,27 – – – – – – – 0,40 oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 115,5 116,2 104,7 po spr zemlji{~ med let a. – 0,4 0,0 0,0 0,0 0,0 zidanih (%) 86,2 74,2 11,6 11,5 elj deleòd emlji{~ 100,0 po ne vr{ine z (%) 5,8 5,0 4,3 0,7 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,7 m delu nas deleòd celot po 100,0 eneelj ) 0 0 0 0 os 2 622 p vr{ina (m 16.554 16.395 po 143.082 123.300 106.124 2.451.027 aba tal v r– radnja radnja e radnja radnja radnja 1992 1998 2005 1998 2005 dinj o-nestano- vidualna vidualna om vidualna g vidualna g ovna ovna g ovna g ovna g 1992 in 1999 in 1992 in 1999 in ed let 1992 vanjsk vr{ina emlji{~a skupaj oma oma om oma oma aba skupaj abe in ~as nastanka vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska blok vanjska blok ed let vanjska blok vanjska blok reglednica 22: Br zidana z gradnja skupaj gradnja pr med let med let gradnja skupaj pr med let med let P vrsta r skupna po po stano stano stano stano stano stano stano stano me{ana stano vanjska r 88 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 89 GEORITEM 5 e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 7,61 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – – – 0,00 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – – – – – – – – – – oma 1998 (%) 10,04 po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 300,5 po spr zemlji{~ med let 0,5 0,0 1,4 0,5 0,9 0,0 1,0 – – – – – zidanih (%) 11,0 deleòd emlji{~ po ne vr{ine z (%) 0,6 0,0 0,0 0,1 0,0 0,1 0,0 0,1 4,7 0,0 47,6 41,6 0,2 deleòd celot po ) 0 0 2 729 648 561 vr{ina 5706 (m 15.666 1.947 1.299 1.440 po 114.821 1.166.778 1.020.079 vanjska vanjska vanjska 1998 2005 ed o-nestano emlji{~a 1992 o-nestano 1992 in o-nestano 1999 in ki aba skupaj aba pr aba med 1998 aba med 2005 om vanjsk vanjsk oma vanjsk oma eleznica ed let 1992 in 1999 in ri{~a, par vanjska r vanjska r 1992 vanjska r vanjska r ez funkcije abe in ~as nastanka om oma oma esta, ` tna ig raba pr raba med let raba med let let let let vba br zd vrsta r me{ana stano me{ana stano me{ana stano nestano nestano nestano nestano sta pot, c {por vrtovi in kmetijska z go vode 89 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 90 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Preglednica 23: Brdinje – raba tal po dejavnostih leta 2002. dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha skupno naseljeno obmo~je 2.451.027 delovna mesta skupaj 66 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 3 – predelovalne dejavnosti 2.545 predelovalne dejavnosti 12 47,2 in rudarstvo gradbeni{tvo 3.976 gradbeni{tvo 22 55,3 trgovina 1.666 trgovina 2 12,0 gostinstvo 0 gostinstvo – – promet 684 promet – – javne dejavnosti 0 javne dejavnosti 2 0,0 druge storitve 4.851 druge storitvene 19 39,2 dejavnosti neznano – neznano 6 – dve ali ve~ dejavnosti 3.980 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 17.702 – 35,6 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 2.433.325 – – – (s kmetijskimi) Suburbanizacija ne poteka v obliki na~rtno zasnovane strnjene zazidave, temve~ v obliki posameznih, prostostoje~ih individualnih hi{ v zahodnem, hribovitem delu naselja. Primerjava v alpskem svetu obravnavanih naseljih je zaradi njihove medsebojne razli~nosti in majhnega vzorca teàvna. Kljub temu nam lahko sluì kot prikaz temeljnih zna~ilnosti spreminjanja pozidanih zemlji{~ v alpskih naseljih. Spremembe se dogajajo skoraj izklju~no zaradi suburbanizacije, saj je notranji razvoj vseh teh naselij odvisen od priseljevanja iz urbanih okolij. Razlika je le v izrazitosti in ~asov-nem poteku tega procesa. Ihan je, na primer, è skoraj popolnoma izoblikovano obmestno naselje, ki se prostorsko le {e stèka {iri in ga vsekakor ne moremo ozna~iti za tipi~no podeèlsko naselje. Spremembe so manj izrazite, pozidana zemlji{~a pa vklju~ujejo tudi bolj urbane prvine, denimo ve~stanovanjsko, blokovno gradnjo, {portne objekte in zna~ilne semiurbane hi{e. Brdinje so na drugi strani naselje, kjer je suburbanizacija precej aktualna. Z izjemo dolinskega dela imajo {e vedno dokaj podeèlski zna~aj, vendar se tudi v hribovitem delu naselja s {tevilnimi novogradnjami in {irjenjem vikendov è naka-90 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 91 GEORITEM 5 OPOLE A T MAJ Slika 41: Velik del Brdinj se razteza po zahodnih obronkih Pohorja v obliki samotnih kmetij. zujejo ob~utne spremembe. Spodnja in Zgornja Besnica sta v vmesnem obdobju, saj po zaslugi sicer redkih kmetij ohranjata prevladujo~ kme~ki zna~aj, medtem ko so se ponekod è izoblikovala posamezna strnjena jedra s povsem mestno zazidavo. Izbrani primeri naselij v alpskem svetu predstavljajo torej pod mo~nimi vplivi urbanizacije preobraèna podeèlska naselja. Podeèlje v alpskem svetu je na splo{no mo~no urbanizirano, zlasti v ravninskih predelih, kakr{na sta Ljubljanska in Celjska kotli-na, ter v bliìni mest, kjer so nastala najve~ja obmo~ja suburbanizacije v Sloveniji. 8 Primeri podeèlskih naselij v slovenskem sredozemskem svetu Sredozemski svet v spada med manj{e naravne makroregije Slovenije, saj predstavlja le okrog 8,5 % povr{ja dràve in slabih 10 % od skupnega prebivalstva, v njem pa je le slabih 9 % slovenskih naselij. Notranje je ~lenjen na naravne regije Gori{ka brda, Vipavska dolina, Kras, Brkini z dolino Reke, Podgorski kras s ^i~arijo in Podgrajskim podoljem ter Koprsko primorje. V njem obravnavamo tri naselja: Parecag v Koprskem primorju ter par naselij Kriìn [epulje na Krasu. Vsa tri naselja so v obalno-kra{ki statisti~ni regiji. 91 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 92 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Parecag je naselje v ob~ini Piran. Razprostira se na skrajnem jugozahodu Kopr-skih brd, kjer se ta neposredno pribliàjo morski obali. [iri se po jùnih pobo~jih Malijskega hriba in sega od Se~oveljskih solin na zahodu skoraj do doline Drnice na vzhodu ter vse do Jernejskega potoka na jugu. Zelo razloèno naselje se neposredno dotika sosednjih naselij Se~ovlje, Korte, Malija, Noèd in Se~a. Parecag nekdaj ni bil samostojno naselje, ampak je bil del obmo~ja s skupnim imenom Piran Okolica. Neposredno po 2. svetovni vojni je ve~ji del zdaj{njega Parecaga spadal k statisti~no opredeljenemu naselju Gorgo. Sodobni Parecag je skupek zaselkov in samostojno stoje~ih hi{. Ve~ji zaselki so ^edola, Go~an, Gorgo, Nargo~an in [pilugola. Znotraj obmo~ja naselja so precej{nje razlike v nadmorski vi{ini, od 0 do 220 metrov. Najbolj kompaktna pozidava je v nìjih legah, predvsem na jugozahodu in zahodu naselja, ob cesti proti Piranu in v njeni bliìni. Obmo~je naselja je reliefno zelo razgibano, po povr{ini prevladuje re~no-denudacijski tip reliefa, v nìjih legah na jugu in zahodu pa so akumulacijske ravnice. Parecag je poselitveno na {iroko razloèno naselje. Poseljeno obmo~je naselja obsega 21 % njegove statisti~no opredeljene povr{ine. O razpr{enem tipu poselitve pri~a podatek, da kar 87 % poseljenega obmo~ja spada v tip nestrnjeno poseljenega obmo~- ja, zato je na njem tudi ve~ kot polovica pozidanih zemlji{~. Strnjeno poseljeno obmo~je je razdeljeno med manj{a jedra ^edola, Gorgo, Nargo~an in [pilugola), ki so zve~i-ne v zahodni polovici obravnavanega obmo~ja. V bistvu je Parecag naselje, sestavljeno iz ve~ med seboj razmaknjenih vasic oziroma zaselkov. Med vsemi pozidanimi zemlji{~i je delè zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo le 61 %, kar je podpovpre~no glede na ugotovljeno vrednost za vsa v ekspertnem vzorcu obravnavana naselja (69 %). Po drugi strani je izrazito nadpovpre~na me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba (19 %, v vzor~nih naseljih le 7 %). Pojavlja se razpr{eno v obliki posameznih prostostoje~ih hi{, vseeno pa je ve~jo osredoto~enost objektov mogo~e zaznati na obmo~jih strnjene poselitve v zahodnem delu naselja. Zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo (20 % od vseh pozidanih zemlji{~) zavzemajo predvsem pokriti rastlinjaki v osrednjem delu naselja. Po letu 1992 se je naselje v primerjavi z drugimi vzor~nimi naselji {irilo podpovpre~no. Pozidane povr{ine so se pove~ale za 7 %, v vseh naseljih skupaj pa za 8,2 %. To je razvidno tudi z zemljevida, ki prikazuje, da so novozgrajeni objekti razpr{eni po celotnem obmo~ju naselja. Jedrne vasice oziroma zaselki, ki sestavljajo Parecag, so tradicionalna gru~asta naselja primorskega tipa. Stavbe se drìjo skupaj in sestavljajo premo~rtne nize. Objekti so raznosmerno razporejeni po naselju, zato je bilo tradicionalno prometno omrèje Slika 42: Parecag – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P 92 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 93 GEORITEM 5 olep osnetki 1992, o p aja T M etalski etek L etek, U 2007 1997, Z ranci P o o delo 2005 SA ranci P F fot C F af: R rto Z rja: gr O erensk to rto ri: Av Ka Vi t GIAM rov met 400 200 100 20.0001 : 0 e m 1992 ri{~ m 1992 o r{ine o arki p ovp m 1992 ed let o letu 1992 e ev ed let o letu 1992 o pr p pr p eleznica, e oselit ed let p o letu 1992 ` pr p vanjska vanjska emlji{~a ot, vanjska vanjska p oselitv e p rnjena zdna z d st stano stano me{ana me{ana nestano nestano cesta, zelene in kmetijsk go vo lika bO Raba 93 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 94 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 0,52 0,50 – – – 0,00 – – – 0,77 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – 0,19 0,26 – – – 0,00 – – – 0,22 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 1,05 0,90 – – – 0,00 – – – 1,65 oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 107,0 106,7 100,0 110,5 po spr zemlji{~ med let a. (%) – 57,7 54,1 2,5 1,2 3,1 3,1 0,0 0,0 18,7 elj zidanih deleòd emlji{~ 100,0 po ne vr{ine z (%) 7,0 4,0 3,8 0,2 0,1 0,2 0,2 0,0 0,0 1,3 m delu nas deleòd celot po 100,0 eneelj 0 0 os )2 p vr{ina (m 84.598 79.256 3.622 1.720 4.611 4.611 27.461 po 146.648 2.101.409 aba tal v – r radnja radnja radnja radnja 1992 1998 2005 1992 1998 2005 arecag o-nestano- vidualna vidualna om vidualna g vidualna g ovna ovna om ovna g ovna g 1992 in 1999 in 1992 in 1999 in ed let ed let vanjsk vr{ina emlji{~a skupaj aba skupaj oma oma oma oma abe in ~as nastanka vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska blok vanjska blok vanjska blok vanjska blok reglednica 24: P zidana z gradnja skupaj gradnja pr med let med let gradnja skupaj gradnja pr med let med let vanjska r P vrsta r skupna po po stano stano stano stano stano stano stano stano me{ana stano 94 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 95 GEORITEM 5 e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 0,42 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – – – 0,00 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 1,10 – – – – – – – – – oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 105,6 po spr zemlji{~ med let 1,4 0,3 1,1 0,0 0,0 – – – – – zidanih (%) 17,0 20,4 19,4 deleòd emlji{~ po ne vr{ine z (%) 1,2 0,1 0,0 1,4 1,4 0,1 0,0 0,0 3,9 0,0 73,5 14,9 0,8 deleòd celot po ) 0 0 0 2 487 vr{ina (m 24.858 2.116 29.978 28.382 1.596 81.021 16.042 po 312.107 1.545.591 vanjska vanjska vanjska 1998 2005 ed o-nestano emlji{~a 1992 o-nestano 1992 in o-nestano 1999 in ki aba skupaj aba pr aba med 1998 aba med 2005 om vanjsk vanjsk oma vanjsk oma eleznica ed let 1992 in 1999 in ri{~a, par vanjska r vanjska r 1992 vanjska r vanjska r ez funkcije abe in ~as nastanka om oma oma esta, ` tna ig raba pr raba med let raba med let let let let vba br zd vrsta r me{ana stano me{ana stano me{ana stano nestano nestano nestano nestano sta pot, c {por vrtovi in kmetijska z go vode 95 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 96 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … mo~no razvejano in je imelo poleg prometne vloge {e vlogi dvori{~a in va{kega dru- àbnega prostora. Te strnjene vasice pa so bile majhne in predstavljajo le dobro desetino poseljenega obmo~ja naselja. Vmesni prostor zapolnjujejo posami~ ali v paru stoje- ~e hi{e. Tradicionalni poselitveni model se je v zadnjih desetletjih mo~no spremenil, saj je naselje è zgodaj zajela suburbanizacija, ki je vnesla druga~no razporeditev stavb (pogosto ob pomembnej{ih prometnicah), predvsem pa povsem druga~en tip hi{e. Prometne povr{ine, kamor spadajo vse prometnice in parkiri{~a, zavzemajo 8 ha ali 3,9 % celotnega poseljenega obmo~ja naselja. Delè prometnih povr{in je manj{i od povpre~ja za vsa naselja (5 %), kjer je potekalo terensko delo. [e posebno majhen je v nestrnjeno poseljenem delu naselja. To kaè, da je bila novej{a urbanizacija, ki je zajela Parecag, v glavnem stihijska, zato gradnji stavb ni sledila izgradnja potrebne prometne infrastrukture. Velik del prometnega omrèja je starega ruralnega tipa (va{ke poti, kolovozi), zato je manj primeren za sodobnej{a prometna sredstva. Majhna gostota prometnega omrèja kaè tudi na to, da je naselje znotraj prometno slabo povezano. Znotraj poseljenega obmo~ja naselja kar 88 % ozemlja zavzemajo vrtovi, njive, gozdovi in zemlji{~a v zara{~anju. Delè teh zemlji{~ je zelo velik tudi v strnjeno poseljenem delu, kjer je 73 %. VID BOLEAD Slika 43: Naselje Parecag sestavljajo bolj ali manj strnjen niz stavb ob cesti Portorò–Se~ovlje, ve~ gru~astih zaselkov in veliko {tevilo po jùnih pobo~jih Malijskega hriba razpr{enih hi{. 96 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 97 GEORITEM 5 V obdobju med letoma 1992 in 2005 so se pozidana zemlji{~a v Parecagu pove- ~ala za okrog 7 %. Povpre~na letna rast pozidanih zemlji{~ za celo obdobje je 0,52 %. V drugi polovici obravnavanega obdobja se je rast ob~utno zmanj{ala, saj je povpre~- na letna rast po letu 1998 le 0,19 %. Dinamika rasti {tevila prebivalcev je precej ve~ja kot na dràvni ravni ali v primerjavi s povpre~jem za vsa naselja, v katerih je potekala raziskava. Med popisoma prebivalstva 1991 in 2002 se je {tevilo prebivalcev pove~alo za 21 %, zlasti na ra~un priseljevanja iz urbanih naselij ob~ine Piran, nara{~a pa tudi {tevilo priseljencev iz notranjosti Slovenije. Parecag je del urbano-suburbanega kontinuuma, ki zajema celotno obalno obmo~je Slovenske Istre, od Ankarana na severu do slovensko-hrva{ke dràvne meje na jugu. Med 390 zaposlenimi v Parecagu prevladujejo dnevni voza~i. V mati~nem naselju sta 102 zaposlena, ostali pa se dnevno vozijo na delo zlasti v Koper, Izolo, Lucijo in Portorò. Ve~ina delovnih mest v Parecagu (60 %) spada v dejavnosti gradbeni{- tvo, kmetijstvo, predelovalne dejavnosti in gostinstvo. V naselju je 58 podjetij (brez Preglednica 25: Parecag – raba tal po dejavnostih leta 2002. dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha skupno naseljeno obmo~je 2.101.409 delovna mesta skupaj 102 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 17 – predelovalne dejavnosti 1.643 predelovalne dejavnosti 15 91,3 in rudarstvo gradbeni{tvo 3.153 gradbeni{tvo 20 63,4 trgovina 5.655 trgovina 9 15,9 gostinstvo 5.244 gostinstvo 11 21,0 promet 855 promet 5 58,5 javne dejavnosti 793 javne dejavnosti 5 63,1 druge storitve 613 druge storitvene 8 130,5 dejavnosti neznano – neznano 12 – dve ali ve~ dejavnosti 7.904 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 25.860 – 32,9 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 2.075.549 – – – (s kmetijskimi) 97 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 98 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … zasebnih kmetij), med katerimi jih ima 55 manj kot 5 zaposlenih, Gre torej ve~inoma za samostojne podjetnike. Prav nobeno podjetje nima ve~ kot 10 zaposlenih. Ker je zaposlenih v naselju razmeroma malo in so podjetja majhna, so majhne tudi povr{ine, namenjene gospodarskim dejavnostim. Majhna je tudi gostota delovnih mest na hektar povr{in za opravljanje dejavnosti, vsega 33. Krì in [epulje sta sosednji, statisti~no lo~eni naselji, ki pa ju obravnavamo kot prostorsko celoto, saj sta zaradi novogradenj v preteklih desetletjih naselji è povsem zra{~eni. Spadata v ob~ino Seàno. Leìta na Krasu, na valovitem kra{kem povr{ju z nekaj neizrazitimi vzpetinami v okolici. Naselje Krì je morfolo{ko raz~lenjeno na dele Dolenji in Gorenji Konec ter Dolenjo in Gorenjo Gorico. Tako Krì kot [epulje imata obcestno lego ob prometnici, ki blìnjo Seàno povezuje z Novo Gorico. Od Seàne sta naselji oddaljeni od 5 do 6 km, od blìnjega krajevnega sredi{~a Dutov-lje pa od 4 do 5 km. Njuna nadmorska vi{ina je okrog 345 m, zaradi razgibanosti obmo~ja pa so relativne vi{inske razlike znotraj obeh naselij okrog 50 m. Relief poseljenega sveta in okolice je zna~ilno kra{ki in fluviokra{ki. Poseljeno obmo~je obeh naselij zavzema le 16 % od njunega celotnega statisti~- nega obsega, to pa pomeni, da sta zelo strnjeno poseljeni. 54 % obmo~ja je poseljenega strnjeno, preostalih 46 % pa razpr{eno. Delè pozidanih zemlji{~ je nadpovpre~en (88 %) v strnjeno poseljenih delih naselij. Poselitev je strnjena v dveh jedrih. Prvo, manj{e jedro na severu poseljenega obmo~ja pripada [epuljam, drugo, ve~je pa Kri- ù in predstavlja veliko ve~ino pozidanih zemlji{~. Delè zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo je 81 %, kar je nadpovpre~na vrednost. Me{ana stanovanjsko-nestanovanjska raba (8 %) prevladuje na strnjeno poseljenem obmo~ju in je zgo{~ena v Kriù. Nanjo so ve~inoma vezane storitvene dejavnosti. Nestanovanjska raba (11 %) v veliki meri odpade na obrat mesnopredelovalne dejavnosti podjetja Kras v [epuljah (na severovzhodu obmo~ja), cerkev s pokopali{~em (na jugovzhodu), preostanek pa na posamezne objekte, razpr{ene po celotnem obmo~ju. Zlasti Krì se je v zahodnem in jugozahodnem delu po letu 1991 {iril v urejeni obliki. [lo je predvem za {irjenje stanovanjske rabe. Rast na novo pozidanih zemlji{~ je tako v strnjeno poseljenem obmo~ju kot tudi v nestrnjeno poseljenem nadpovpre~- na in med vsemi naselji, v katerih je bila izvedena raziskava, najve~ja. V prvotnem tlorisu sta Kriìn [epulje zna~ilni gru~asti naselji kra{kega tipa, za katerega je zna~ilno, da so objekti zdruèni v skupine ali stavbne otoke. Dvori{~e je ponavadi zaprto. Stavbni otoki so po naselju gru~asto razporejeni. Cestno omrèje je zelo razvejano in gosto, stavbe prometnice omejujejo (Drozg 1998b). Novej{i stanovanjski Slika 44: Kriìn [epulje – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P 98 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 99 GEORITEM 5 Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 1 : 12.000 nestanovanjska pred letom 1992 0 60 120 240 metrov nestanovanjska po letu 1992 cesta, pot, èleznica, parkiri{~e Avtorja: Franci Petek, Maja Topole zelene in kmetijske povr{ine Kartograf: Franci Petek Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, gozdna zemlji{~a terensko delo 2005 vode GIAM ZRC SAZU 2007 99 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 100 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 1,4 1,34 – – – – – – – 0,72 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – 0,15 0,18 – – – – – – – 0,00 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 3,08 2,91 – – – – – – – 1,68 oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 121,4 120,5 110,5 po let a. spr zemlji{~ med elj – 1,2 0,0 0,0 0,0 0,0 7,8 zidanih (%) 80,9 67,1 12,6 deleòd emlji{~ 100,0 po m delu nasne ne elje vr{ine z (%) 22,0 17,8 14,8 2,8 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 1,7 os deleòd celot po 100,0 p ) 0 0 0 0 2 vr{ina (m 2.552 aba tal v 984.816 216.818 175.467 145.580 27.335 16.850 r po – pulje radnja radnja radnja radnja radnja 1992 1998 2005 1998 2005 riìn [e o-nestano- vidualna vidualna om vidualna g vidualna g ovna ovna g ovna g ovna g 1992 in 1999 in 1992 in 1999 in ed let 1992 vanjsk vr{ina emlji{~a skupaj aba skupaj oma oma om oma oma abe in ~as nastanka vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska blok vanjska blok ed let vanjska blok vanjska blok reglednica 26: K zidana z gradnja skupaj gradnja pr med let med let gradnja skupaj pr med let med let vanjska r P vrsta r skupna po po stano stano stano stano stano stano stano stano me{ana stano 100 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 101 GEORITEM 5 e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 2,33 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – – – 0,00 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 5,52 – – – – – – – – – oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 138,0 po spr zemlji{~ med let 7,0 0,7 0,0 8,2 3,1 0,0 0,0 – – – – – zidanih (%) 11,3 deleòd emlji{~ po ne vr{ine z (%) 1,6 0,2 0,0 2,5 1,8 0,7 0,0 0,0 6,4 0,0 54,1 17,4 0,0 deleòd celot po ) 0 0 0 0 0 2 vr{ina (m 15.248 1.602 24.501 17.749 6.752 63.249 po 532.958 171.791 vanjska vanjska vanjska 1998 2005 ed o-nestano emlji{~a 1992 o-nestano 1992 in o-nestano 1999 in ki aba skupaj aba pr aba med 1998 aba med 2005 om vanjsk vanjsk oma vanjsk oma eleznica ed let 1992 in 1999 in ri{~a, par vanjska r vanjska r 1992 vanjska r vanjska r ez funkcije abe in ~as nastanka om oma oma esta, ` tna ig raba pr raba med let raba med let let let let vba br zd vrsta r me{ana stano me{ana stano me{ana stano nestano nestano nestano nestano sta pot, c {por vrtovi in kmetijska z go vode 101 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 102 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … OPOLE A T MAJ Slika 45: Za arhitekturno podobo gosto pozidanega starega va{kega jedra Krià so zna~ilna zaprta dvori{~a, ki jih omejujejo razvejene prometnice. Zato se zelo razlikuje od novega dela naselja, kjer so stavbe in prometnice razporejene pravokotno druga na drugo. predel na jugu in jugozahodu Krià je zgrajen druga~e – stavbe in prometnice so razporejene pravokotno, podobno kot v ve~ini novonastalih stanovanjskih sosesk drugje v Sloveniji. Nove hi{e ohranjajo le posami~ne prvine tradicionalne arhitekture. Na poseljenem obmo~ju obeh naselij prometne povr{ine (prometnice in parkiri{~a) obsegajo 6,3 ha oziroma 6,4 % ozemlja, kar je v primerjavi z vsemi obravnavanimi naselji (5 %) nad povpre~no. K temu pripomoreta è omenjena morfologija tradicionalnih jeder obeh naselij in lega ob prometnici Seàna–Nova Gorica. Naselji sta znotraj prometno dobro povezani. Znotraj poseljenega obmo~ja zavzemajo precej{en delè (72 %) vrtovi, njive in gozd, kar je {e posebej izrazito v nestrnjeno poseljenem delu (91 %). V obdobju med letoma 1992 in 2005 so se pozidana zemlji{~a pove~ala za skoraj 22 %, kar je najve~ med vsemi obravnavanimi naselji. Pove~ala so se zlasti zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo, v obdobju med letoma 1992 in 1998 tudi z nestanovanjsko, namenjeno proizvodnji. Med prvo in drugo polovico obravnavanega obdobja je v dinamiki nastajanja novogradenj opazna izrazita razlika: povpre~na letna stopnja rasti povr{ine pozidanih zemlji{~ do leta 1998 je bila ve~ kot 3 %, v zadnjih letih pa je skoraj zanemarljiva, samo {e 0,2 %. 102 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 103 GEORITEM 5 [tevilo prebivalcev je v preteklem desetletju in pol zelo pove~alo, med popisom leta 1991 in popisom leta 2002 za kar 32 %. Vzrok je bilo mo~no priseljevanje, zlasti iz Seàne. V paru naselij Kriìn [epulje je leta 2002 ìvelo 275 aktivnih prebivalcev, od katerih se je ve~ kot polovica dnevno vozila na delo v Seàno. V naseljih bivanja jih je bilo zaposlenih 54. Naselji sta pomembno zaposlitveno sredi{~e za okolico, saj imata 187 delovnih mest, zlasti v {epuljski pr{utarni. V obe naselji se dnevno vozi na delo 133 okoli~anov. V obeh naseljih skupaj je 35 podjetij. Razen è ve~krat omenjenega obrata ìvilske industrije z ve~ kot 150 zaposlenimi leta 2005 so podjetja manj{a; kar 31 jih ima manj kot 5 zaposlenih. To pomeni, da gre ve~inoma za podjetja samostojnih podjetnikov. Gostota delovnih mest je 51 na hektar zemlji{~ z objekti za nestanovanjsko rabo; izra~unana vrednost je velika predvsem zaradi {epuljskega ìvilskega obrata. Preo-stala podjetja imajo razmeroma skromen vpliv na zemlji{ko rabo v naseljih, saj gre najve~krat le za poslovne prostore, urejene kar v sklopu stanovanjskih hi{. Preglednica 27: Kriìn [epulje – raba tal po dejavnostih leta 2002. dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha skupno naseljeno obmo~je 984.816 delovna mesta skupaj 187 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 9 – predelovalne dejavnosti 10.075 predelovalne dejavnosti 108 107,2 in rudarstvo gradbeni{tvo 4.579 gradbeni{tvo 10 21,8 trgovina 4.002 trgovina 10 25,0 gostinstvo 4.528 gostinstvo 12 26,5 promet 1.722 promet 5 29,0 javne dejavnosti 786 javne dejavnosti 1 12,7 druge storitve 8.935 druge storitvene 22 24,6 dejavnosti neznano – neznano 10 – dve ali ve~ dejavnosti 50 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 34.677 – 51,3 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 950.139 – – – (s kmetijskimi) 103 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 104 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … 9 Primeri podeèlskih naselij v slovenskem dinarskem svetu Dinarski svet zavzema dobro ~etrtino Slovenije in je tako za alpskim drugi najbolj prostran pokrajinski tip. V njem je 27 % slovenskih naselij, v katerih pa ìvi le 16 % slovenskega prebivalstva (Perko, Oroèn Adami~ 1998). Gre torej za podpovpre~no velikost naselij in najmanj{o gostoto poselitve v Sloveniji. Ker najve~ povr{ja zavzemajo zakrasele planote in hribovja, je prevladujo~a zemlji{ka raba gozd; za poselitev so primerni le vmesna podolja in ravniki. Med obravnavanimi dinarskimi naselji so kar {tiri v dinarskih podoljih. To so Ur{na sela iz ob~ine Novo mesto, Velike La{~e, ki so sedeìstoimenske ob~ine, par Loìn Stari trg pri Loù (slednji je sedeòb~ine Lo{ka dolina). Le @uèmberk, ki je prav tako sedeòb~ine, je lociran na kra{kem ravniku, ki ga pre~i reka Krka. Ur{na sela in @uèmberk spadata v statisti~no regijo jugovzhodna Slovenija, Velike La{~e so del osrednjeslovenske, Loìn Stari trg pri Loù pa notranjsko-kra{ke statisti~ne regije. Med seboj so si bolj podobna vsa tri naselja, ki so sedeì ob~in in kot tak{na krajevna sredi{~a, obenem pa so tudi zaposlitvena sredi{~a za prebivalstvo okoli{kih manj{ih naselij. Zlasti Loìn Stari trg pri Loù sta razmeroma pomemben cilj voza~ev iz okolice, saj imata pomembno proizvodno vlogo. Zaradi geografske oddaljenosti od ve~jih mest in è prej izvr{ene suburbanizacije je bila v obravnavanem obdobju suburbanizacija vseh navedenih ob~inskih sredi{~ manj izrazita. V prihodnosti se bo v njih {e krepila vloga oskrbnih in drugih storitvenih (terciarnih) dejavnosti ter ostale javne infrastrukture. V nasprotju z drugimi obravnavanimi podeèlskimi naselji je {irjenje zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo tu manj intenzivno. Lò in Stari trg pri Loù sta dve uradno sicer samostojni naselji, vendar ju obravnavamo skupaj, ker sestavljata morfolo{ko in demografsko homogeno enoto. Zrasla sta v dolini potoka Breì~ek na severnem robu kra{kega Lo{kega polja oziroma Lo{ke doline, ki je del Notranjskega podolja. Razpotegnjeno gru~asto naselje Loìn gru- ~asto naselje Stari trg pri Loù se postopno zra{~ata. Skoznju te~e cesta Cerknica–Babno Polje. Stari trg pri Loù je sredi{~no naselje 2. stopnje ali vicinalno sredi{~e (Vri- {er 1998). Povpre~na nadmorska vi{ina Loà je 590 m, Starega trga pri Loù pa 585 m, sicer pa se nadmorske vi{ine gibljejo med 580 in 605 m. Povr{je pripada re~no-de-nudacijskemu in akumulacijskemu tipu reliefa. V obeh naseljih je leta 2002 ìvelo 1377 prebivalcev. Od popisa v letu 1991 se je {tevilo pove~alo za 5 %. Med obravnavanimi naselji je bil leta 1991 delè kme~kega prebivalstva zaradi mo~ne industrije oziroma razpolòljivih delovnih mest v sekun-darnih dejavnostih prav tu najmanj{i, vsega 3,7 %. Slika 46: Loìn Stari trg pri Loù – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P 104 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 105 GEORITEM 5 Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 nestanovanjska pred letom 1992 1 : 22.000 nestanovanjska po letu 1992 0 115 230 460 metrov stavba brez funkcije cesta, pot, èleznica, parkiri{~e Avtorja: Franci Petek, Maja Topole zelene in kmetijske povr{ine Kartograf: Franci Petek Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, gozdna zemlji{~a terensko delo 2005 vode GIAM ZRC SAZU 2007 105 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 106 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 0,18 0,24 – – – 0,20 – – – 0,16 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – 0,40 0,09 – – – 0,00 – – – 0,00 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 0,40 0,48 – – – 0,52 – – – 0,42 oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in a.elj 1992 let 2005 – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 102,3 103,1 102,6 102,1 po spr zemlji{~ med let m delu nasne – 1,0 0,3 2,2 2,1 0,1 0,0 4,9 zidanih (%) 44,7 43,4 elje deleòd emlji{~ 100,0 os po p ne vr{ine z (%) 22,7 10,2 9,8 0,2 0,1 0,5 0,5 0,0 0,0 1,1 deleòd celot 100,0 aba tal v po – r ) 0 2 245 où vr{ina (m 4.538 1.346 9.515 9.270 21.372 i L po 434.278 194.292 188.408 1.915.043 rg pri t tar radnja radnja radnja radnja radnja 1992 1998 2005 1998 2005 oìn S o-nestano- vidualna vidualna om vidualna g vidualna g ovna ovna g ovna g ovna g 1992 in 1999 in 1992 in 1999 in ed let 1992 vanjsk vr{ina emlji{~a skupaj aba skupaj oma oma om oma oma abe in ~as nastanka vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska blok vanjska blok ed let vanjska blok vanjska blok reglednica 28: L zidana z gradnja skupaj gradnja pr med let med let gradnja skupaj pr med let med let vanjska r P vrsta r skupna po po stano stano stano stano stano stano stano stano me{ana stano 106 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 107 GEORITEM 5 e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 0,13 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – – – 0,00 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 0,33 – – – – – – – – – oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 101,7 po spr zemlji{~ med let 4,8 0,1 0,0 0,8 0,0 0,9 – – – – – zidanih (%) 47,3 46,5 deleòd emlji{~ po ne vr{ine z (%) 1,1 0,0 0,0 10,7 10,6 0,2 0,0 0,2 7,0 0,1 50,9 19,1 0,2 deleòd celot po ) 0 0 2 444 vr{ina (m 20.928 3.350 3.741 1.315 4.218 po 205.358 202.008 134.515 974.729 365.988 vanjska vanjska vanjska 1998 2005 ed o-nestano emlji{~a 1992 o-nestano 1992 in o-nestano 1999 in ki aba skupaj aba pr aba med 1998 aba med 2005 om vanjsk vanjsk oma vanjsk oma eleznica ed let 1992 in 1999 in ri{~a, par vanjska r vanjska r 1992 vanjska r vanjska r ez funkcije abe in ~as nastanka om oma oma esta, ` tna ig raba pr raba med let raba med let let let let vba br zd vrsta r me{ana stano me{ana stano me{ana stano nestano nestano nestano nestano sta pot, c {por vrtovi in kmetijska z go vode 107 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 108 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Z vidika tradicionalne gradnje naselji spadata v obmo~je osrednjeslovenskega tipa kme~kih hi{ z zna~ilnostmi alpske hi{e. Tu nekje poteka meja med njegovo zahod-noslovensko in notranjsko razli~ico. Pri obeh je tradicionalna hi{a zidana, z dvokapno strmo streho. Pojavljata se dom v gru~i in vzporedni dom; pri prvem so poudarje-ne zna~ilnosti alpske, pri drugem pa primorske hi{e (Drozg 1998a). Poseljeno obmo~je naselij Loìn Stari trg pri Loù meri 192 ha, kar predstavlja dobrih 21 % celotnega obmo~ja naselja (povpre~je vseh obravnavanih naselij je 24 %). V okviru tega je strnjeno poseljenega 46 % obmo~ja, nestrnjeno poseljenega pa 54 %. 51 % poseljenega obmo~ja zavzemajo zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a, 19 % je gozdnih in 23 % pozidanih zemlji{~. Med slednjimi jih je kar 83 % v strnjeno poseljenem delu naselja. To je sicer ve~ od povpre~ja v vzor~nih naseljih (70 %), vendar podatek ne presene~a, saj gre za sredi{~no oziroma staro tr{ko naselje. Prometne povr- {ine povpre~no zavzemajo 5 % poseljenega obmo~ja, v Loù in Starem trgu pri Loù pa je delè 7 %. Kar 28 % tukaj{njih prometnih povr{in predstavljajo dràvne ceste; skozi naselji namre~ vodi ena od poti iz osrednje Slovenije proti Kvarnerju. Strnjena poselitev se pojavlja v treh jedrih. V najve~je spada ve~ina obeh naselij, {e dve manj{i jedri pa sta v jùnem delu Starega trga. Gre za obmo~ji proizvodne dejavnosti, ki se je tu umestila è pred letom 1992. Prostorsko najbolj potratno je odprto skladi{~e lesa. Zunaj teh treh jeder so le posamezni objekti. OPOLE A T MAJ Slika 47: Novej{i, stanovanjski del Starega trga pri Loù se je med letoma 1991 in 2005 le zmerno {iril, najhitrej{o rast pa je doìvel è pred letom 1992. 108 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 109 GEORITEM 5 Delè zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo v okviru vseh pozidanih zemlji{~ je 44 % in je dale~ pod povpre~jem, ki je 69 %. Med stanovanjsko rabo izstopajo obmo~- ja ve~stanovanjskih objektov (sicer je povpre~je okrog 1 %) z ve~ kot 4 % deleèm. Ve~stanovanjski objekti so osredoto~eni na jugu Loà in na jugu stanovanjskega dela Starega trga. Objektov z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo je najve~ v Starem trgu pri Loù, a tudi Lò ne zaostaja veliko. V teh objektih prevladujejo storitvene dejavnosti. V okviru pozidanih zemlji{~ je njihov delè slabih 5 %. Med zemlji{~i z objekti z nestanovanjsko rabo, ki jih je v obeh naseljih v okviru pozidanih zemlji{~ kar 47 %, v Loù izstopata tovarni Roto in Kovinoplastika, v Starem trgu pa so jùno od stanovanjskega obmo~ja {ola z igri{~em, tovarna pohi{tva in lesnopredelovani obrat. Po letu 1992 sta se naselji {irili po~asneje kot druga obravnavana naselja. O~itno je do suburbanizacije pri{lo è pred letom 1992. Pozidana zemlji{~a so se med letoma 1992 in 2005 pove~ala le za dobra 2 %, najve~ v obliki individualnih, prostostoje~ih Preglednica 29: Loìn Stari trg pri Loù – raba tal po dejavnostih leta 2002. dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha skupno naseljeno obmo~je 1.915.043 delovna mesta skupaj 1451 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 22 – predelovalne dejavnosti 84.936 predelovalne dejavnosti 1241 146,1 in rudarstvo gradbeni{tvo 2.169 gradbeni{tvo 5 23,1 trgovina 2.193 trgovina 34 155,0 gostinstvo 2.885 gostinstvo 19 65,9 promet 1.695 promet 8 47,2 javne dejavnosti 19.225 javne dejavnosti 51 26,5 druge storitve 5.856 druge storitvene 61 104,2 dejavnosti neznano – neznano 10 – dve ali ve~ dejavnosti 77.814 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 196.773 – 72,6 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 1.718.270 – – – (s kmetijskimi) 109 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 110 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … gradenj znotraj naselja in nestanovanjskih gradenj na njunih obrobjih. V Starem trgu pri Loù individualnih gradenj ni, v njegovem sredi{~u pa izstopajo {tevilne stavbe brez funkcije oziroma opu{~eni objekti. Zemlji{~a, kjer stojijo, v okviru pozidanega zemlji{~a zavzemajo skoraj odstotek, kar je dale~ najve~ med vsemi obravnavanimi naselji. Povpre~na letna stopnja rasti pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 je 0,18 (povpre~je 0,61), v okviru stanovanjske rabe 0,24 (povpre~je 0,63), me{ane stanovanjsko-nestanovanjske rabe 0,16 (povpre~je 0,59) in nestanovanjske rabe 0,13 (povpre~je 0,55). Dober pokazatelj drùbenoekonomskih zna~ilnosti naselij je dnevna mobilnost delovno aktivnega prebivalstva. Delè voza~ev od vseh delovno aktivnih prebivalcev, ìve~ih v naselju, je v primeru Loà in Starega trga precej manj{i kot drugod, samo 31,8 %. Povpre~je ekspertnega vzorca je 74 %, slovensko povpre~je pa 54,6 %. V obeh krajih ìvi 598 delovno aktivnih prebivalcev, delovnih mest pa imata kar 1451. K tej {tevilki najve~ prispeva proizvodni obrat Kovinoplastika Lò. Razmerje med obema {teviloma odraà lokacijska divergenca, ki je v primeru teh naselij 0,41. Ve~ina delovnih mest je v podjetjih z ve~ kot 20 zaposlenimi. Velik preseèk delovnih mest, kar je v vzorcu obravnavanih naselij izjemno, pomeni, da sta naselji pomembni zaposlitveni sredi{~i in ciljno obmo~je {tevilnih okoli{kih delavcev – dnevnih voza~ev. V obeh naseljih je 72,6 delovnih mest na hektar in ta gostota je v primerjavi z drugimi obravnavanimi naselji med najve~jimi (povpre~je je 47,5 delovnega mesta na ha). Velike La{~e so naselje z gru~astim jedrom, okrog katerega so domovi razloè- ni po zakraselem povr{ju podolja, ki rahlo visi proti severozahodu, v smeri proti Ra{ici. Podolje, ki ima dinarsko smer od severozahoda proti jugovzhodu, je nastalo na èli-meljsko-ortne{kem prelomnem obmo~ju. Na obmo~ju Velikih La{~ prevladujejo triasne karbonatne kamnine, zlasti dolomiti, tako da spada h kra{kemu in fluviokra{ke-mu tipu reliefa. Razlika med najve~jo in najmanj{o nadmorsko vi{ino v kraju je le slabih 30 m (510–538 m). Strnjeni del naselja je na nizki vzpetini, poselitev robnega obmo~ja pa je povezana z razporeditvijo kra{kih depresij in ve~ kratkih, razli~no usmerjenih potokov ([umnik, Cereja), ki prej ali slej poniknejo. Skozi naselje, ki je sredi{~no naselje 2. stopnje ali vicinalno sredi{~e (Vri{er 1998), te~e cesta [kofljica–Ko- ~evje, nekoliko vzhodneje od naselja pa je speljana tudi èleznica Ljubljana–Ko~evje. Velike La{~e so kriì{~e ve~ krajevnih cest, saj je okolica dokaj gosto poseljena. Leta 2002 je v naselju ìvelo 639 prebivalcev. Od leta 1991 se je {tevilo pove~alo za kar 16 %. Leta 1991 je bilo v kraju {e 7 % kme~kega prebivalstva. Z vidika tradicionalne gradnje spadajo Velike La{~e k obmo~ju zahodnosloven-ske razli~ice osrednjeslovenske hi{e, ki se pribliùje alpski hi{i (Drozg 1998a). Slika 48: Velike La{~e – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P 110 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 111 GEORITEM 5 Oblika poselitve strnjena poselitev RABA stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 1 : 18.000 me{ana po letu 1992 0 100 200 400 metrov nestanovanjska pred letom 1992 nestanovanjska po letu 1992 Avtorja: Franci Petek, Maja Topole cesta, pot, èleznica, parkiri{~e Kartograf: Franci Petek Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, zelene in kmetijske povr{ine terensko delo 2005 gozdna zemlji{~a GIAM ZRC SAZU 2007 111 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 112 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 1,04 0,98 – – – 0,00 – – – 0,42 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – 0,52 0,14 – – – 0,00 – – – 0,00 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 1,64 1,97 – – – 0,00 – – – 0,92 oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 114,3 113,5 100,0 105,7 po spr zemlji{~ med let a.elj – 6,0 0,5 1,8 1,8 0,0 0,0 9,9 zidanih (%) 55,0 48,4 deleòd emlji{~ 100,0, po m delu nas ne ne vr{ine z (%) 10,2 5,6 4,9 0,6 0,1 0,2 0,2 0,0 0,0 1,0 celot 100,0 elje deleòd po osp ) 0 0 2 695 vr{ina (m 73.603 64.841 8.067 2.432 2.432 13.245 po 133.912 aba tal v 1.312.473 r– ~e radnja radnja e La{ radnja radnja radnja 1992 1998 2005 1998 2005 elik o-nestano- vidualna vidualna om vidualna g vidualna g ovna ovna g ovna g ovna g 1992 in 1999 in 1992 in 1999 in ed let 1992 vanjsk vr{ina emlji{~a skupaj aba skupaj oma oma om oma oma abe in ~as nastanka vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska blok vanjska blok vanjska blok vanjska blok ed let reglednica 30: V zidana z gradnja pr med let med let med let med let vanjska r P vrsta r skupna po po stano gradnja skupaj stano stano stano stano gradnja skupaj stano pr stano stano me{ana stano 112 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 113 GEORITEM 5 e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 1,39 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – – – 1,39 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 1,39 – – – – – – – – – oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 119,6 po spr zemlji{~ med let 9,4 0,5 0,0 2,4 3,1 0,0 – – – – – zidanih (%) 33,3 27,9 deleòd emlji{~ po ne vr{ine z (%) 1,0 0,1 0,0 3,4 2,8 0,3 0,3 0,0 3,6 0,0 63,3 23,0 0,0 deleòd celot po ) 0 0 0 0 2 709 vr{ina (m 12.536 44.632 37.311 3.224 4.097 46.589 po 830.749 301.223 vanjska vanjska vanjska 1998 2005 ed o-nestano emlji{~a 1992 o-nestano 1992 in o-nestano 1999 in ki aba skupaj aba pr aba med 1998 aba med 2005 om vanjsk vanjsk oma vanjsk oma eleznica ed let 1992 in 1999 in ri{~a, par vanjska r vanjska r 1992 vanjska r vanjska r ez funkcije abe in ~as nastanka om oma oma esta, ` tna ig raba pr raba med let raba med let let let let vba br zd vrsta r me{ana stano me{ana stano me{ana stano nestano nestano nestano nestano sta pot, c {por vrtovi in kmetijska z go vode 113 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 114 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Poseljeno obmo~je meri 131 ha oziroma 22 % od celotnega administrativnega obmo~ja naselja (povpre~je obravnavanih naselij je 24 %). V okviru tega strnjeno poseljeno obmo~je zavzema 36 %, nestrnjeno poseljeno pa 64 %. 63 % poseljenega obmo~ja zavzemajo zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a, 23 % gozdna zemlji{~a, le 10 % pa pozidane povr{ine. Od teh jih kar 82 % odpade na strnjeno poseljeni del naselja. To je precej nad povpre~jem vzor~nih naselij (69 %). V Velikih La{~ah z izrazito strnjenim jedrom so osredoto~ene nekatere sredi{~ne funkcije; naselje je tudi ob~insko sredi{~e. Od glavnega jedra je lo~en zaselek Pod kolodvorom; na njegovo pozidavo je namre~ vplivala bliìna èleznice. Zunaj teh obmo~ij so {e posamezni manj- {i poselitveni otoki jùno in zahodno od jedra. Prometne povr{ine v obravnavanih naseljih zavzemajo povpre~no 5 % poseljenega obmo~ja, v Velikih La{~ah pa je delè 4 %. Kar 22 % tukaj{njih prometnih povr{in predstavljajo dràvne ceste. Delè zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo v okviru vseh pozidanih zemlji{~ je podpovpre~en, 55 %. Dobre 3 % stanovanjskih povr{in zavzemajo ve~stanovanjski objekti (povpre~ni delè v vzor~nih naseljih je okrog 1 %), nanizani v bliìni glavne prometnice skozi naselje. Dober odstotek poseljenih oziroma desetina pozidanih zemlji{~ ima me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo. Taki objekti so dokaj enakomerno razporejeni zlasti po strnjeno poseljenem delu naselja. FRANCI PETEK Slika 49: Velike La{~e imajo izrazito strnjeno jedro, kjer so osredoto~eni objekti z nestanovanjsko rabo, zlasti s storitvenimi funkcijami. 114 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 115 GEORITEM 5 Med zemlji{~i z objekti z nestanovanjsko rabo, ki jih je v naselju v okviru pozidanih zemlji{~ tretjina in prevladujejo v osrednjem, strnjeno poseljenem delu naselja, so po pomenu v ospredju objekti s storitvenimi dejavnostmi, kamor smo uvrstili ob~insko stavbo s trgovskim sredi{~em, krajevne in kulturne ustanove, cerkev, {olo in vrtec v zahodnem delu glavnega jedra ter pokopali{~e, odprto skladi{~e gradbenega mate-riala, trgovino z gradbenim materialom in zdravstveni dom v njegovem severnem delu. Poslopje za proizvodnjo hladilnih naprav je za~asno opu{~eno. Medtem ko je bila med letoma 1992 in 2005 povpre~na rast pozidanih zemlji{~ v obravnavanih naseljih osemodstotna, je bila v Velikih La{~ah kar {tirinajstodstotna. Ugotavljamo jo tako v strnjeno kot v nestrnjeno poseljenem delu naselja. K temu je absolutno najve~ doprinesla individualna gradnja, relativno pa so se {e najbolj pove- ~ala zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo. Povpre~na letna stopnja rasti pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 je bila 1,40 (povpre~je 0,61), v okviru stanovanjske rabe 0,98 (povpre~je 0,63), me{ane Preglednica 31: Velike La{~e – raba tal po dejavnostih leta 2002. dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha skupno naseljeno obmo~je 1.312.473 delovna mesta skupaj 215 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 53 – predelovalne dejavnosti 16.081 predelovalne dejavnosti 20 12,4 in rudarstvo gradbeni{tvo 1.238 gradbeni{tvo 6 48,5 trgovina 5.777 trgovina 14 24,2 gostinstvo 2.068 gostinstvo 11 53,2 promet 459 promet 2 43,6 javne dejavnosti 16.026 javne dejavnosti 80 49,9 druge storitve 4778 druge storitvene 25 52,3 dejavnosti neznano – neznano 4 – dve ali ve~ dejavnosti 5.347 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 51.774 – 31,3 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 1.260.699 – – – (s kmetijskimi) 115 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 116 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … stanovanjsko-nestanovanjske rabe 0,42 (povpre~je 0,59) in nestanovanjske rabe 1,39 (povpre~je 0,55). Dober pokazatelj drùbenoekonomskih zna~ilnosti naselij je dnevna mobilnost delovno aktivnega prebivalstva. Delè voza~ev od vseh delovno aktivnih La{~anov je 75,9 %. To je nekoliko nad povpre~jem ekspertnega vzorca, ki je 74 %, in precej nad slovenskim povpre~jem, ki je 54,6 %. V naselju ìvi 278 delovno aktivnih prebivalcev, delovnih mest pa je 215. Razmerje med tema {teviloma je lokacijska divergenca, ki je 1,29. Velike La{~e imajo manj delovnih mest od delovno aktivnih prebivalcev, to pa pomeni, da so izvorno obmo~je delovnih voza~ev. Kar 58 % se jih vozi na delo v razmeroma oddaljeno Ljubljano. V Velikih La{~ah je gostota delovnih mest manj- {a kot v obravnavanem vzorcu naselij, saj je le 31,3 delovnih mest na hektar. @uèmberk je gru~asto naselje na kra{kem ravniku Suhi krajini, na obeh brego-vih alohtone reke Krke. Vse krajevne vode sproti izginejo v kra{ko podzemlje in se pojavljajo v obliki izvirov ob Krki. Naselje je na obmo~ju @uèmberskega preloma, ki je eden najbolj izrazitih na obmo~ju Zahodnodolenjskih mezozojskih grud, in poteka v dinarski smeri (Premru 1983). Obmo~je naselja ima zapleteno geolo{ko zgradbo, saj gre tu za dodatno drobno razlomljenost v razli~nih smereh. Na levem bregu Krke prevladuje triasni dolomit, na desnem pa se za~enjajo jurski in kredni apnenci. Sredi{~e kraja stoji na manj prepustnih tleh. Obmo~je naselja pripada kra{kemu in fluviokra{kemu tipu reliefa. Zakraseli so robni deli naselja, {e zlasti v jùnem delu. Nadmorske vi{ine se gibljejo med 190 in 305 m, glavnina naselja pa je med 200 in 230 m nad morsko gladino. Skozi naselje, ki je sredi{~no naselje 2. stopnje ali vicinalno sredi{~e (Vri{er 1998), vodi cesta Ivan~na Gorica–Novo mesto, od katere se tu odcepita cesti proti Dobrni~u in jùnemu delu Suhe krajine. Ob popisu leta 2002 je v @uèmberku ìvelo 1085 prebivalcev. V obdobju med letoma 1991 in 2002 je njihovo {tevilo poraslo za 11 %. Delè kme~kega prebivalstva leta 1991 je bil 7 %. Z vidika tradicionalne gradnje spada naselje k obmo~ju vzhodnoslovenske razli~ice osrednjeslovenske hi{e, pri kateri so prvine panonske hi{e mo~neje izraène kot prvine alpske hi{e (Drozg 1998a). Poseljeno obmo~je naselja meri 200 ha, kar je 26 % od celotnega administrativnega obmo~ja naselja (povpre~je obravnavanih naselij je 24 %). V okviru tega strnjeno poseljeno obmo~je zavzema 32 %, nestrnjeno poseljeno pa preostalih 68 %. 67 % poseljenega obmo~ja zavzemajo zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a, samo 2 % gozdna zemlji{~a in 14 % pozidana zemlji{~a. Od teh jih kar 86 % odpade na strnjeno poseljeni del naselja, kar je precej nad povpre~jem (69 %). @uèmberk ima Slika 50: @uèmberk – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P 116 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 117 GEORITEM 5 Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 nestanovanjska pred letom 1992 1 : 22.000 nestanovanjska po letu 1992 stavba brez funkcije 0 125 250 500 metrov cesta, pot, èleznica, parkiri{~e zelene in kmetijske povr{ine Avtorja: Franci Petek, Maja Topole Kartograf: Franci Petek gozdna zemlji{~a Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, vode terensko delo 2005 GIAM ZRC SAZU 2007 117 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 118 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 0,50 0,41 – – – 0,00 – – – 0,45 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – 0,43 0,33 – – – 0,00 – – – 0,00 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 0,60 0,54 – – – 0,00 – – – 1,16 oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 106,7 105,5 100,0 106,0 po spr zemlji{~ med let a.elj – 2,0 2,0 1,3 1,3 0,0 0,0 7,9 zidanih (%) 75,2 71,3 deleòd emlji{~ 100,0 po m delu nas ne ne vr{ine z (%) 13,7 10,3 9,8 0,3 0,3 0,2 0,2 0,0 0,0 1,1 deleòd celot po 100,0 eljeosp ) 0 0 2 vr{ina (m 5.328 5.393 3.459 3.459 21.478 po 273.600 205.719 194.998 1.995.804 aba tal v r–k radnja radnja mber radnja radnja radnja 1998 2005 1998 2005 è 1992 u o-nestano- vidualna vidualna om vidualna g vidualna g ovna ovna g ovna g ovna g 1992 in 1999 in 1992 in 1999 in ed let 1992 vanjsk vr{ina emlji{~a skupaj aba skupaj oma oma om oma oma abe in ~as nastanka vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska blok vanjska blok ed let vanjska blok vanjska blok reglednica 32: @ zidana z gradnja skupaj gradnja pr med let med let gradnja skupaj pr med let med let vanjska r P vrsta r skupna po po stano stano stano stano stano stano stano stano me{ana stano 118 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 119 GEORITEM 5 e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 1,00 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – – – 1,21 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 0,67 – – – – – – – – – oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 113,8 po spr zemlji{~ med let 7,4 0,4 0,0 0,5 1,4 0,1 – – – – – zidanih (%) 15,6 13,7 deleòd emlji{~ po ne vr{ine z (%) 1,0 0,1 0,0 2,1 1,9 0,1 0,2 0,0 4,7 0,0 76,5 2,3 2,8 deleòd celot po ) 0 0 2 261 vr{ina (m 20.271 1.207 42.683 37.493 1.279 3.911 94.075 45.163 56.659 po 1.526.307 vanjska vanjska vanjska 1998 2005 ed o-nestano emlji{~a 1992 o-nestano 1992 in o-nestano 1999 in ki aba skupaj aba pr aba med 1998 aba med 2005 om vanjsk vanjsk oma vanjsk oma eleznica ed let 1992 in 1999 in ri{~a, par vanjska r vanjska r 1992 vanjska r vanjska r ez funkcije abe in ~as nastanka om oma oma esta, ` tna ig raba pr raba med let raba med let let let let vba br zd vrsta r me{ana stano me{ana stano me{ana stano nestano nestano nestano nestano sta pot, c {por vrtovi in kmetijska z go vode 119 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 120 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … OPOLE A T MAJ Slika 51: @uèmberk, pomembno zaposlitveno sredi{~e, ima izrazito strnjeno jedro s {tevilnimi objekti s storitvenimi in proizvodnimi dejavnostmi. izrazito strnjeno jedro, je ob~insko sredi{~e in opravlja sredi{~ne funkcije. Staro jedro na levem bregu Krke strnjeno prehaja v zaselek Stransko vas na desnem bregu reke, Cvibelj, manj{e jedro strnjene poselitve na severu, pa se {e ni neposredno zlilo s sredi{- ~em naselja. Zunaj teh obmo~ij so {e posamezni manj{i otoki poselitve na skrajnem severozahodu in jugovzhodu. Delè prometnih povr{in od celotnega poseljenega obmo~ja je podoben povpre~ju vzor~nih naselij (5 %). Dràvne ceste sestavljajo 17 % prometnih povr{in. Delè zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo v okviru vseh pozidanih zemlji{~ je s 75 % nadpovpre~en. 1,7 % zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo sestavljajo ve~- stanovanjski objekti (povpre~ni delè je 1,2 %), ki so osredoto~eni v starem sredi{~u naselja. Dober odstotek poseljenih oziroma 8 % pozidanih zemlji{~ ima me{ano, to je stanovanjsko-nestanovanjsko rabo. Tovrstni objekti so predvsem v strnjenem delu naselja na levem bregu Krke. Med dejavnostmi prevladujejo storitve. Med objekti z nestanovanjsko rabo, ki jih je v @uèmberku v okviru pozidanih zemlji{~ 16 % in prevladujejo v osrednjem, strnjenem delu naselja, so povr{insko najpomembnej{i objekti s storitvenimi in proizvodnimi dejavnostmi. Najve~ji tovrstni objekti so tovarna v zahodnem delu naselja, grad neposredno nad Krko, osnovna {ola in trgovina v sredi{~u naselja. 120 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 121 GEORITEM 5 Preglednica 33: @uèmberk – raba tal po dejavnostih leta 2002. dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha skupno naseljeno obmo~je 1.995.804 delovna mesta skupaj 466 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 15 – predelovalne dejavnosti 1.349 predelovalne dejavnosti 223 1653,1 in rudarstvo gradbeni{tvo 2.075 gradbeni{tvo 8 38,6 trgovina 7.343 trgovina 78 106,2 gostinstvo 732 gostinstvo 18 245,9 promet 3.933 promet 33 83,9 javne dejavnosti 14.890 javne dejavnosti 70 47,0 druge storitve 5.562 druge storitvene 12 21,8 dejavnosti neznano – neznano 9 – dve ali ve~ dejavnosti 19.330 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 55.214 – 81,7 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 1.940.590 – – – (s kmetijskimi) @uèmberk se po letu 1992 ni mo~neje {iril; pozidana zemlji{~a so se pove~ala za vsega 6 % (povpre~je 8 %); povr{insko so najve~ prispevale individualne, prostostoje~e hi{e v vzhodnem delu jùnega jedra strnjene poselitve, relativno pa nestanovanjska gradnja severozahodno od starega jedra. Povpre~na letna stopnja rasti pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 je bila 0,50 (povpre~je 0,61), v okviru stanovanjske rabe 0,41 (povpre~je 0,63), me{ane stanovanjsko-nestanovanjske rabe 0,45 (povpre~je 0,59) in nestanovanjske rabe 1,00 (povpre~je 0,55). Drùbenoekonomske zna~ilnosti naselja se odraàjo v dnevni mobilnosti delovno aktivnega prebivalstva. Delè dnevnih voza~ev od vseh delovno aktivnih @uèmber- ~anov je manj{i od povpre~ja vzor~nih naselij (74 %) in zna{a 59,5 %. V kraju ìvi 417 delovno aktivnih prebivalcev, delovnih mest pa ima 466. Razmerje med tema {teviloma kaè lokacijska divergenca, ki je 0,89. @uèmberk ima nekoliko ve~ delovnih mest, kot je delovno aktivnih @uèmber~anov, to pa ob precej{njem {tevilu dnevnih voza~ev na delo, zlasti v Novo mesto in Ljubljano, pomeni, da je tudi pomembno 121 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 122 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … zaposlitveno sredi{~e. V njem je 81,7 delovnih mest mest na hektar (povpre~je je 47,5), s ~imer ima @uèmberk med vsemi obravnavanimi naselji najve~jo gostoto delovnih mest. Ve~ina delovnih mest je v podjetjih z ve~ kot 20 zaposlenimi. Ur{na sela so v ve~ smereh razpotegnjeno naselje na mo~no zakraselem povr{ju jugozahodnega dela Novome{ke pokrajine. Najjùneje, v podolju dinarske smeri, stoji staro va{ko jedro. Skozenj vodita cesta in èleznica Novo mesto–^rnomelj. [e en pas strnjene poselitve se vle~e po podolju nekoliko severneje, v smeri, ki je pre~na na dinarsko. V nizih poselitev seè {e precej visoko na jugozahodna, jùna in jugovzhodna pobo~ja hriba z imenom Ljuben (546 m), vendar tam prevladujejo zidanice oziroma objekti, namenjeni ob~asnemu bivanju. Naselje se uvr{~a v kategorijo sredi{~ najnìje, 1. stopnje (Vri{er 1998). Obmo~je Ur{nih sel pripada kra{kemu in fluviokra{kemu tipu reliefa, saj se v geolo{ki podlagi menjavajo razli~ni jurski apnenci. Razlika med najve~jo in najmanj{o nadmorsko vi{ino v kraju je kar 220m (od 300 do 520m), glavnina naselja pa je med 300 in 320 m nad morsko gladino. V naselju je leta 2002 ìvelo 588 prebivalcev. Med letoma 1991 in 2002 se je njihovo {tevilo pove~alo za 9 %. Leta 1991 je bil delè kme~kega prebivalstva {e 10 %. Z vidika tradicionalne gradnje spada naselje k obmo~ju vzhodnooslovenske razli- ~ice osrednjeslovenske hi{e, ki se po zna~ilnostih pribliùje panonski hi{i (Drozg 1998a). Poseljeno obmo~je meri 249 ha, kar je 21 % celotnega administrativnega obmo~ja naselja; nekoliko manj od povpre~ja vzor~nih naselij (24 %). V okviru tega zavzema strnjeno poseljeno obmo~je samo 13 %, nestrnjeno poseljeno pa 87 %. 62 % poseljenega obmo~ja zavzemajo zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a, 25 % gozdna zemlji{~a, le 8 % pa pozidana zemlji{~a. Od teh jih le 44 % odpade na strnjeno poseljeni del naselja. To je precej pod povpre~jem, ki je 69 %; naselje je namre~ zaradi zakraselega povr{ja dokaj razloèno. Prometnih povr{in je 5 %, kar je enako povpre~ju. Med njimi jih kar 25 % zavzemajo dràvne ceste. Delè zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo v okviru vseh pozidanih zemlji{~ je 84 % in je nad povpre~jem vzor~nih naselij, ki je 69 %. Med njimi manj kot pol odstotka zavzemajo ve~stanovanjske stavbe (povpre~ni delè je 1,2 %), posamezni starej{i objekti ob glavnih prometnicah. Manj kot pol odstotka poseljenega obmo~ja oziroma 5 % pozidanih zemlji{~ ima me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo. Najve~ takih objektov je v jùnem jedru strnjeno poseljenega obmo~ja. V tovrstnih objektih so poleg storitvenih dejavnosti zastopane tudi proizvodne. Ur{na sela so se po letu 1992 {irila v mejah povpre~ja; pozidana zemlji{~a so se pove- ~ala za 9 %. Absolutno je k {iritvi najve~ prispevala individualna gradnja, relativno Slika 52: Ur{na sela – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P 122 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 123 GEORITEM 5 Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 1 : 26.000 nestanovanjska pred letom 1992 nestanovanjska po letu 1992 0 145 290 580 metrov stavba brez funkcije cesta, pot, èleznica, parkiri{~e Avtorja: Franci Petek, Maja Topole Kartograf: Franci Petek zelene in kmetijske povr{ine Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, gozdna zemlji{~a terensko delo 2005 GIAM ZRC SAZU 2007 123 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 124 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 0,64 0,66 – – – 0,00 – – – 1,40 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – 0,36 0,29 – – – 0,00 – – – 2,72 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 0,82 0,90 – – – 0,00 – – – 0,58 oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 108,7 109,0 100,0 119,8 po spr zemlji{~ med let a.elj – 5,7 1,2 0,3 0,3 0,0 0,0 4,8 zidanih (%) 84,2 77,3 deleòd emlji{~ 100,0 po ne m delu nas 8,1 6,8 6,3 0,5 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,4 ne vr{ine z (%) deleòd celot po 100,0 eljeosp ) 0 0 2 641 641 vr{ina (m 11.549 2.410 9.575 po 201.600 169.720 155.761 2.485.424 aba tal v – r ela radnja radnja radnja radnja radnja 1992 1998 2005 1998 2005 r{na s o-nestano- vidualna vidualna om vidualna g vidualna g ovna ovna g ovna g ovna g 1992 in 1999 in 1992 in 1999 in ed let 1992 vanjsk vr{ina emlji{~a skupaj aba skupaj oma oma om oma oma abe in ~as nastanka vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska blok vanjska blok ed let vanjska blok vanjska blok reglednica 34: U zidana z gradnja skupaj gradnja pr med let med let gradnja skupaj pr med let med let vanjska r P vrsta r skupna po po stano stano stano stano stano stano stano stano me{ana stano 124 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 125 GEORITEM 5 e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 0,21 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – – – 0,00 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 0,34 – – – – – – – – – oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 102,7 po spr zemlji{~ med let 4,0 0,2 0,6 0,3 0,0 0,2 – – – – – zidanih (%) 10,5 10,3 deleòd emlji{~ po ne vr{ine z (%) 0,3 0,0 0,1 0,9 0,8 0,0 0,0 0,0 4,8 0,1 61,8 25,2 0,0 deleòd celot po ) 0 0 2 377 563 363 vr{ina (m 7.995 1.203 21.301 20.738 1.359 po 119.980 625.716 1.536.769 vanjska vanjska vanjska 1998 2005 ed o-nestano emlji{~a 1992 o-nestano 1992 in o-nestano 1999 in ki aba skupaj aba pr aba med 1998 aba med 2005 om vanjsk vanjsk oma vanjsk oma eleznica ed let 1992 in 1999 in ri{~a, par vanjska r vanjska r 1992 vanjska r vanjska r ez funkcije abe in ~as nastanka om oma oma esta, ` tna ig raba pr raba med let raba med let let let let vba br zd vrsta r me{ana stano me{ana stano me{ana stano nestano nestano nestano nestano sta pot, c {por vrtovi in kmetijska z go vode 125 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 126 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … OPOLE A T MAJ Slika 53: Ur{na sela so mo~no izvorno obmo~je dnevnih voza~ev in kraj intenzivne suburbanizacije s precej{njo rastjo {tevila po~itni{kih bivali{~ in zidanic. pa se je najbolj pove~ala povr{ina zemlji{~ z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo. V glavnem se je zgo{~ala obstoje~a pozidava in to tako v strnjeno kot v nestrnjeno poseljenem delu naselja. Povpre~na letna stopnja rasti pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 je bila 0,64 (povpre~je 0,61), v okviru stanovanjske rabe 0,66 (povpre~je 0,63), me{a-ne stanovanjsko-nestanovanjske rabe 1,4 (povpre~je 0,59) in nestanovanjske rabe 0,21 (povpre~je 0,55). Delè dnevnih voza~ev od vseh delovno aktivnih prebivalcev, ìve~ih v naselju, je v primeru Ur{nih sel kar 90,6 %, kar je najve~ med vzor~nimi primeri (povpre~- je vzorca je 74 %, slovensko povpre~je pa 54,6 %). V Ur{nih selih ìvi 256 delovno aktivnih prebivalcev, delovnih mest pa je le 32. Razmerje med tema {teviloma, lokacijska divergenca, je med obravnavanimi naselji med najvi{jimi, kar 8,00. Ur{na sela so torej izvorno obmo~je delovnih voza~ev. Kar 75 % se jih vozi na delo v Novo mesto, redka delovna mesta v naselju pa zasedajo kmetje in samostojni podjetniki. V Ur{nih selih je 24,9 delovnih mest na hektar, medtem ko je povpre~na gostota v obravnavanem vzorcu 47,5. Naselje je na obmo~ju mo~ne suburbanizacije, pri ~emer je zlasti opazna hitra rast {tevila po~itni{kih bivali{~ in zidanic. 126 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 127 GEORITEM 5 Preglednica 35: Ur{na sela – raba tal po dejavnostih leta 2002. dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha skupno naseljeno obmo~je 2.485.424 delovna mesta skupaj 32 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 2 – predelovalne dejavnosti 3.222 predelovalne dejavnosti 13 40,4 in rudarstvo gradbeni{tvo 1.023 gradbeni{tvo 2 19,6 trgovina 597 trgovina 5 83,8 gostinstvo 377 gostinstvo – – promet 2.762 promet 4 14,5 javne dejavnosti 2.761 javne dejavnosti 2 7,2 druge storitve 1.314 druge storitvene 2 15,2 dejavnosti neznano – neznano 2 – dve ali ve~ dejavnosti 0 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 12.056 – 24,9 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 2.473.368 – – – (s kmetijskimi) 10 Primeri podeèlskih naselij v slovenskem panonskem svetu Panonski svet obsega severovzhodni in vzhodni del Slovenije. Predstavlja 21 % celotne povr{ine Slovenije, v njem je 27 % slovenskih naselij in prav tolik{en delè prebivalstva Slovenije (Perko, Oroèn Adami~ 1998). Deli se na panonska gri~evja in ravnine. V okviru panonskega sveta smo podrobneje obravnavali naselji Lipovci in Kr~evina pri Vurberku. Prvo je predstavnik ravninskega, drugo pa gri~evnatega sveta. Kr~evina pri Vurberku spada v podravsko statisti~no regijo, Lipovci v pomursko. Lipovci so gru~asto naselje na Murski ravni, na levem bregu Mure, jùno od Murske Sobote, nekako na prehodu Dolinskega v Ravensko. Nadmorska vi{ina naselja je 181 metrov. Njegove stare hi{e so zgrajene v tradicionalnem panonskem slogu kme~- kih hi{, vendar v kraju prevladujejo mlaj{e zgradbe iz druge polovice 20. stoletja. [ir{a okolica je skoraj v celoti obdelana, gozdov je zelo malo (Sever 1998). 127 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 128 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Slika 54: Lipovci – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). P Lipovci so izrazito strnjeno naselje; zahodno od stanovanjskega dela je zraslo nekoliko lo~eno poslovno-proizvodno jedro. Poseljeno obmo~je zavzema 20 % celotnega administrativnega obmo~ja naselja, ki meri 705 ha. Pozidana zemlji{~a na obmo~ju strnjene poselitve so med vsemi vzor~nimi naselji najobsènej{a, saj presegajo 90 %. Zunaj tega obmo~ja so le posamezni objekti, v veliki ve~ini z nestanovanjsko rabo. Delè stanovanjskih pozidanih zemlji{~ je z 72 % povpre~en glede na vsa naselja, v zahodnem jedru se stanovanjska raba pojavlja le redko, v ve~jem vzhodnem pa mo~no prevladuje. V tem jedru strnjeno poseljenega obmo~ja je tudi ve~ina me{a-ne stanovanjsko-nestanovanjske rabe, ki je prostorsko razpr{ena. Med dejavnostmi, vezanimi na objekte me{ane rabe, prevladujejo storitve. Zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo so najobsènej{a v prostorsko lo~enem zahodnem jedru strnjeno poseljenega obmo~ja, kjer prevladujejo proizvodne dejavnosti. Na zemljevidu so med nestanovanjsko rabo vidni {e {portna igri{~a v severnem delu vzhodnega poselitvenega jedra, pokopali{~e na jugu najve~jega (vzhodnega) poselitvenega jedra in separacija v obliki manj{ega poligona med vzhodnim in zahodnim poselitvenim jedrom. Preostalo nestanovanjsko rabo predstavljajo manj{e obrtni{ke delavnice ter gasilski in kulturni dom. Po letu 1990 se je poselitev {irila ve~inoma znotraj strnjeno poseljenega obmo~- ja naselja, pri ~emer izstopa severno obmo~je vzhodnega poselitvenega jedra, kjer so zrasli zlasti novi stanovanjski objekti. Pozidana zemlji{~a v Lipovcih zavzemajo 29 % od 141 ha obsènega obmo~ja poselitve, kar je med vsemi primerjanimi naselji najve~, saj sledi Ihan s 25 %, najmanj{i delè, vsega 6 %, pa imajo Brdinje. Med pozidanimi zemlji{~i prevladujejo zemlji{- ~a z objekti s stanovanjsko rabo, ki so bili v veliki ve~ini zgrajeni pred letom 1990, zemlji{~a z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo zavzemajo le slabih 5 % pozidanih zemlji{~, zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo pa 24 %. Prometne povr{ine, kamor spadajo vse prometnice in parkiri{~a, zavzemajo 17 ha ali skoraj 12 % od celotnega poseljenega obmo~ja, kar je med vsemi vzor~nimi naselji dale~ najve~. Med vzhodnim, stanovanjskim jedrom naselja, in zahodnim, nestanovanjskim, je glavna cesta Murska Sobota–Lendava, tam je tudi èleznica Murska Sobota–Ljutomer z èlezni{ko postajo. Delè prometnih povr{in je zelo velik zlasti na ra~un nestanovanjskega zahodnega jedra naselja, kjer so med velikimi poslovnimi obrati velika parkiri{~a, {iroke ceste, pa tudi ve~ èlezni{kih tirov za natovarjanje in raztovarjanje blaga. V Lipovcih sta {e {portno igri{~e za hokej na travi in majhen park, vendar predstavljata zanemarljiv delè poseljenega obmo~ja naselja. Ve~ji pomen imajo zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a, ki jih je na poseljenem obmo~ju dobrih 128 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 129 GEORITEM 5 olep osnetki 1992, o p aja T M etalski etek L etek, U 2007 1997, Z ranci P o o delo 2005 SA ranci P F fot C F af: R rto Z rja: gr O erensk to rto ri: Av Ka Vi t GIAM rov met 360 08 .0008 90 11 : 01 e m 1992 ri{~ m 1992 o r{ine o arki p ovp m 1992 ed let o letu 1992 e ev ed let o letu 1992 o pr p pr p eleznica, e oselit ed let p o letu 1992 ` pr p vanjska vanjska emlji{~a ot, vanjska vanjska p oselitv e p rnjena zdna z d st stano stano me{ana me{ana nestano nestano cesta, zelene in kmetijsk go vo lika bO Raba 129 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 130 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 0,45 0,33 – – – – – – – 0,00 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – 0,72 0,46 – – – – – – – 0,00 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 0,27 0,25 – – – – – – – 0,00 oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 107,0 105,1 100,0 po spr zemlji{~ med let a. – 1,5 1,9 0,0 0,0 0,0 0,0 4,6 zidanih (%) 71,7 68,2 elj deleòd emlji{~ 100,0 po ne vr{ine z (%) 28,9 20,7 19,7 0,4 0,6 0,0 0,0 0,0 0,0 1,3 m delu nas deleòd celot po 100,0 ne elje ) 0 0 0 0 os 2 p vr{ina (m 6.188 7.863 18.856 po 407.303 291.941 277.890 1.407.451 aba tal v r– radnja radnja i radnja radnja radnja 1992 1998 2005 1998 2005 ipovc o-nestano- vidualna vidualna om vidualna g vidualna g ovna ovna g ovna g ovna g 1992 in 1999 in 1992 in 1999 in ed let 1992 vanjsk vr{ina emlji{~a skupaj aba skupaj oma oma om oma oma abe in ~as nastanka vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska indi vanjska blok vanjska blok ed let vanjska blok vanjska blok reglednica 36: L zidana z gradnja skupaj gradnja pr med let med let gradnja skupaj pr med let med let vanjska r P vrsta r skupna po po stano stano stano stano stano stano stano stano me{ana stano 130 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 131 GEORITEM 5 e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 0,92 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – – – 1,72 – – – – – – – – – oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – – – 0,39 – – – – – – – – – oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in 1992 let 2005 – – – – – – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 114,8 po spr zemlji{~ med let 4,6 0 0 0,7 2,3 0,0 – – – – – zidanih (%) 23,7 20,6 deleòd emlji{~ po ne vr{ine z (%) 1,3 0,0 0,0 6,9 6,0 0,2 0,7 0,0 11,8 51,6 0,6 7,0 0,1 deleòd celot po ) 0 0 0 2 836 vr{ina (m 18.856 96.506 84.085 3.020 9.401 7.680 98.737 po 165.978 726.917 vanjska vanjska vanjska 1998 2005 ed o-nestano emlji{~a 1992 o-nestano 1992 in o-nestano 1999 in ki aba skupaj aba pr aba med 1998 aba med 2005 om vanjsk vanjsk oma vanjsk oma eleznica ed let 1992 in 1999 in ri{~a, par vanjska r vanjska r 1992 vanjska r vanjska r ez funkcije abe in ~as nastanka om oma oma esta, ` tna ig raba pr raba med let raba med let let let let vba br zd vrsta r me{ana stano me{ana stano me{ana stano nestano nestano nestano nestano sta pot, c {por vrtovi in kmetijska z go vode 131 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 132 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … 72 ha ali 51 %. Ve~ina jih je sicer v nestrnjeno poseljenem delu naselja, vendar po povr- {ini tudi v strnjeno poseljenem delu ne zaostajajo veliko. Gozdnih zemlji{~ je malo, le 7 %. Preglednica 37: Lipovci – raba tal po dejavnostih leta 2002. dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha skupno naseljeno obmo~je 1.407.451 delovna mesta skupaj 227 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 18 – predelovalne dejavnosti 36.317 predelovalne dejavnosti 137 37,7 in rudarstvo gradbeni{tvo 2.308 gradbeni{tvo 6 26,0 trgovina 5.868 trgovina 25 42,6 gostinstvo 3.149 gostinstvo 6 19,1 promet 1.450 promet 2 13,8 javne dejavnosti 9.338 javne dejavnosti 9 9,6 druge storitve 8.471 druge storitvene 8 9,4 dejavnosti neznano – neznano 16 – dve ali ve~ dejavnosti 19.275 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 86.176 – 24,3 skupaj (brez kmetijstva) druga zemlji{~a 1.321.275 – – – (s kmetijskimi) Lipovci so bili pod mo~nim suburbanizacijskim vplivom Murske Sobote. O~it-no je, da je najbolj intenzivna gradnja naselje zajela è pred letom 1990, saj je poznej{a sprememba pozidanih zemlji{~ neznatna. Indeks sprememb je 105 in je drugi najnìji v izbranem vzorcu naselij. Tudi drùbenoekonomske zna~ilnosti kaèjo, da so Lipovci del murskosobo{ke-ga obmestnega prostora. Kar 80 % delovno aktivnih prebivalcev je voza~ev, v naselju samem dela le 74 delovno aktivnih Lipov~anov od 460. To je razmeroma malo, ~e vemo, da je v Lipovcih 227 delovnih mest. Ta so zgo{~ena v poslovni coni v zahodnem poselitvenem jedru naselja, kjer so obrati gradbenega podjetja, tovarna mo~nih krmil, su{ilnica kmetijskega gospodarstva, obrat za proizvodno mineralno-vitaminske me{anice in skladi{~e krompirja. Najpomembnej{e zaposlitveno sredi{~e za zaposlene 132 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 133 GEORITEM 5 OPOLE A T MAJ Slika 55: Med tipi~nimi panonskimi hi{ami v Lipovcih so tudi »univerzalne slovenske« stavbe iz obdobja najintenzivnej{e individualne gradnje. Lipov~ane je Murska Sobota, kamor se vozi na delo 52 % zaposlenih, drugo najpomembnej{e pa so Beltinci, ki jih zaposlujejo dobrih 6 %. Ker je naselje v neposredni bliìni Murske Sobote in ima ugodno prometno lego ob dràvni cesti Murska Sobota–Lendava, je dostop do delovnih mest razmeroma hiter in lahek. Redno obratuje tudi javni avtobusni promet, ki je znotraj murskosobo{ke desetminutne izohrone. V Lipovcih lahko pri~akujemo nadaljnje {irjenje pozidanih zemlji{~ za stanovanjsko in proizvodno rabo. Kr~evina pri Vurberku je razloèno naselje v jugozahodnem delu Slovenskih Goric, med Ptujem in Mariborom, na levem bregu Drave. Razprostira se med zgornjim delom doline potoka Grajene in reko Dravo. Pobo~ja gri~ev se strmo spu{~ajo proti Dravi, kjer je v tem delu ozek pas prodne aluvialne ravnice. Zaposleni krajani so si na{li delo predvsem na Ptuju in v Mariboru. Kr~evina pri Vurberku ima za Ihanom najve~ji delè poseljenega obmo~ja, ki zavzema kar 43 % od celotnega administrativnega obmo~ja naselja. Vendar pa gre v primeru Kr~evine za povsem druga~en tip poselitve. Znotraj poseljenega obmo~ja skoraj povsem prevladuje nestrnjeno poseljeno obmo~je, saj je delè strnjeno pozidanega obmo~- ja, ki ga sestavlja eno samo majhno jedro v jùnem delu obravnavanega obmo~ja, vsega 5 %. 133 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 134 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Slika 56: Kr~evina pri Vurberku – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). Med pozidanimi zemlji{~i jih skoraj 90 % zavzemajo zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo. Zemlji{~a z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko in nestanovanjsko rabo se pojavljajo razpr{eno v obliki posameznih objektov. V primerjavi z drugimi vzor~nimi naselji je za Kr~evino pri Vurberku zna~ilna ve~ja zastopanost kmetijskih dejavnosti. Naselje se ne {iri na robovih poseljenega obmo~ja. Rast po letu 1992 pozidanih zemlji{~ je enaka povpre~ju; prostorsko se ta zemlji{~a prav tako pojavljajo razpr{eno. Kr~evina je torej izrazito razloèno naselje. Zato je delè pozidanih zemlji{~ znotraj poseljenega obmo~ja le slabih 7 %. Manj{i deleìma le Brdinje, Parecag pa zelo podobnega. Med pozidanimi zemlji{~i mo~no prevladujejo zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo; kar dobra desetina jih je bila zgrajena po letu 1992. Ve~ novogradenj je samo {e v paru naselij Kriìn [epulje ter v Velikih La{~ah in Brdinju. Zemlji{~a z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo med pozidanimi zemlji{~i zasedajo slabih 5 %, z nestanovanjsko rabo pa slabih 6 %. Prometne povr{ine, kamor spadajo vse prometnice in parkiri{~a, zavzemajo 16 ha oziroma slabih 4 % celotnega poseljenega obmo~ja, kar je za Velikimi La{~ami najmanj OPOLE A T MAJ Slika 57: V Kr~evini pri Vurberku med objekti na slemenih prevladujejo obdelana kmetijska zemlji{~a. 134 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 135 GEORITEM 5 Oblika poselitve strnjena poselitev Raba stanovanjska pred letom 1992 stanovanjska po letu 1992 me{ana pred letom 1992 me{ana po letu 1992 1 : 40.000 nestanovanjska pred letom 1992 nestanovanjska po letu 1992 0 210 420 840 metrov cesta, pot, èleznica, parkiri{~e zelene in kmetijske povr{ine Avtorja: Franci Petek, Maja Topole Kartograf: Franci Petek gozdna zemlji{~a Viri: Ortofoto 1997, Letalski posnetki 1992, vode terensko delo 2005 GIAM ZRC SAZU 2007 135 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 136 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 0,91 0,93 – – – – – – – 1,35 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1999 vpr na r zidanih – 0,19 0,16 – – – – – – – 0,81 oma 2005 (%) po let po zemlji{~ med let in e~na ast 1992 vpr na r zidanih – 2,08 2,17 – – – – – – – 2,24 oma 1998 (%) po let po zemlji{~ med in a. 1992 let elj 2005 – – – – – – – – indeks eminjanja zidanih oma in 112,6 112,7 119,1 po spr zemlji{~ med let m delu nasne – 9,0 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 4,7 zidanih (%) 89,4 79,3 deleòd emlji{~ 100,0 elje po osp ne vr{ine z (%) 6,7 6,0 5,3 0,6 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,3 deleòd celot po 100,0 aba tal v – r ) 0 0 0 0 2 ku vr{ina (m 25.454 3.201 13.383 po 283.866 253.702 225.047 rber 4.233.995 u i V radnja radnja radnja radnja radnja radnja vina pr 1998 2005 1998 2005 r~e o-nestano- vidualna vidualna g vidualna g vidualna g ovna ovna g ovna g ovna g 1992 1992 in 1999 in 1992 1992 in 1999 in vanjsk vr{ina emlji{~a skupaj aba skupaj om oma oma om oma oma abe in ~as nastanka vanjska indi vanjska indi ed let vanjska indi vanjska indi vanjska blok vanjska blok ed let vanjska blok vanjska blok reglednica 38: K zidana z gradnja skupaj pr med let med let gradnja skupaj pr med let med let vanjska r P vrsta r skupna po po stano stano stano stano stano stano stano stano me{ana stano 136 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 137 GEORITEM 5 – – – 0,42 – – – – – – – – – – – – 0,25 – – – – – – – – – – – – 0,68 – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – 105,6 4,0 0,5 0,3 5,9 5,6 0,2 0,1 0,0 – – – – – 0,3 0,0 0,0 0,4 0,4 0,0 0,0 0,0 3,9 64,7 0,0 23,8 1,0 0 0 833 547 335 11.236 1.314 16.781 15.899 162.901 41.441 2.738.839 1.006.948 vanjska vanjska vanjska 1998 2005 ed o-nestano emlji{~a 1992 o-nestano 1992 in o-nestano 1999 in ki aba skupaj aba pr aba med 1998 aba med 2005 om vanjsk vanjsk oma vanjsk oma eleznica ed let 1992 in 1999 in ri{~a, par vanjska r vanjska r 1992 vanjska r vanjska r ez funkcije om oma oma esta, ` tna ig raba pr raba med let raba med let let let let vba br zd me{ana stano me{ana stano me{ana stano nestano nestano nestano nestano sta pot, c {por vrtovi in kmetijska z go vode 137 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 138 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Preglednica 39: Kr~evina pri Vurberku – raba tal po dejavnostih leta 2002. dejavnost povr{ina skupine dejavnosti {tevilo {tevilo (m2) delovnih delovnih mest mest leta 2002 na ha skupno naseljeno obmo~je 4.233.995 delovna mesta skupaj 67 – kmetijske dejavnosti … kmetijstvo, gozdarstvo 15 – predelovalne dejavnosti 1.894 predelovalne dejavnosti 5 26,4 in rudarstvo gradbeni{tvo 1.976 gradbeni{tvo 7 35,4 trgovina 2.784 trgovina 3 10,8 gostinstvo 570 gostinstvo 5 87,7 promet 3.872 promet 17 43,9 javne dejavnosti 1.345 javne dejavnosti 6 44,6 druge storitve 192 druge storitvene – – dejavnosti neznano – neznano 9 – dve ali ve~ dejavnosti 0 – – – dejavnosti (brez kmetijstva) delovna mesta 12.633 – 41,2 skupaj (brez kmetijstva) med vzor~nimi naselji. Po dolini Grajene te~e regionalna cesta Maribor–Ptuj, vzpored-no z njo pa je po ozki ravnici nad Dravo speljana tudi lokalna cesta med Dvorjanami in Ore{jem, predmestjem Ptuja. Ve~ dolinskih in slemenskih cest je tudi znotraj same Kr~evine pri Vurberku. Zaradi razloène poselitve je znotraj poseljenega obmo~ja kar 65 % kmetijskih zemlji{~, s 24 % je razmeroma velik tudi delè gozda, ki je glede na vsa vzor~na naselja nadpovpre~en. Kr~evina pri Vurberku je mo~no izvorno obmo~je dnevnih delovnih voza~ev, saj je mo~no navezana na urbani sredi{~i Ptuj in Maribor. V slednjem je zaposlenih 38 % delovno aktivnih prebivalcev, 26 % od 324 delovno aktivnih pa se vozi na delo na Ptuj. Le s Ptujem ima tudi redne avtobusne povezave. Zunaj kmetijstva je v naselju 52 delovnih mest, presenetljivo veliko jih je v prometu. Podobno kot Ur{na sela je o~itno tudi Kr~evina pri Vurberku pod mo~nim vplivom suburbanizacije. Razpolòljiva delovna mesta v naselju zasedajo le doma~i delavci – samostojni podjetniki in kmetje, tako da je prisotna mo~na dnevna migracija v obe urbani sredi{~i, med kateri je naselje ume{~eno. V prihodnosti velja pri~akovati nadaljnjo krepitev bivalne in rekreativne funkcije, kar bo {e pove~alo èlje po pozidavi kmetijskih zemlji{~. 138 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 139 GEORITEM 5 11 Sklep Knjiga obravnava zna~ilnosti poselitvene rabe tal v slovenskih podeèlskih naseljih, zlasti z vidika prostorskih in funkcijskih sprememb v teh naseljih v petnajstletnem obdobju po osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Podlage za analizo so bili letalski posnetki za leta 1990, 1991 in 1992, ortofoti za leta od 1997 do 2000 in terensko kartiranje v letu 2005. Kvantitativne spremembe smo ugotavljali na primeru 11 poselitvenih enot s skupno 14 naselji (tri poselitvena obmo~ja sestavljata po dve naselji), ki zavzemajo 9664,57 ha veliko obmo~je in sestavljajo ekspertni, ne pa tudi statisti~no zanesljiv vzorec. Izbra-li smo ga med slovenskimi podeèlskimi naselji, ki so med letoma 1991 in 2002 imela rast {tevila prebivalcev in {tevila hi{, leta 2002 je v njih ìvelo med 500 in 1100 ljudi, imela pa so tudi {e sorazmerno velik delè kme~kega prebivalstva in ob tem tudi (praviloma) nekatere sredi{~ne funkcije. Zastopani so razli~ni morfolo{ki tipi naselij iz zna~ilnih slovenskih naravnih pokrajin in razli~nih statisti~nih regij. V okviru posameznega naselja nas je zanimalo le poseljeno obmo~je oziroma obmo~je, kjer so pozidana zemlji{~a; izlo~ena so bila torej strnjena kmetijska in gozdna zemlji{~a, pa tudi prometnice znotraj teh. Poseljena obmo~ja v povpre~ju zavzemajo 23,5 % od celotnih administrativnih obmo~ij obravnavanih naselij. Poleg zemlji{~a, ki jih neposredno zasedajo razli~ni objekti, je k poseljenemu obmo~ju pri{tet tudi 100-metrski pas zemlji{~a okrog njih. Razlikovali smo strnjeno in nestrnjeno poseljena obmo~ja. Prva zavzemajo ~etrtino, drugo pa tri ~etrtine od celotnih poseljenih obmo~ij. Sestava obeh obmo~ij se precej razlikuje in je odvisna od reliefa in vodnih razmer, pa tudi od morfolo{kega tipa naselja, tesno navezanega na zna~ilnosti povr{ja in podnebja. Na strnjeno poseljenem obmo~ju pozidana zemlji{~a povpre~no zavzemajo 36 % obmo~ja naselja, prometne povr{ine 9 %, drobne zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a 47 % in drobna gozdna zemlji{~a 8 %, na nestrnjeno poseljenem obmo~ju pa je v povpre~ju pozidanih zemlji{~ 5 %, prometnih povr{in 4 %, zelenih povr{in in kmetijskih zemlji{~ 64 % ter gozdnih zemlji{~ 26 %. Na delè prometnih povr{in poleg naravnih razmer in posestne strukture vpliva tudi razporeditev dràvnih oziroma hitrih cest (od tod na primer dale~ nadpovpre~en delè prometnih povr{in v Lipovcih). [portna igri{~a, parki in vodne povr{ine, ki jih v nekaterih naseljih sploh ni, zavzemajo najve~ nekaj odstotkov poseljenega obmo~ja in niso povezani s strnjenostjo naselja, ampak s {tevilom in sestavo delovnih mest ter oddaljenostjo od urbanih sredi{~. Na poseljenih obmo~jih so bile na{e najve~je pozornosti delèna pozidana zemlji{~a, ki jih je povpre~no 13 % (36 % na strnjeno poseljenih in 5 % na nestrnjeno poseljenih obmo~jih). Pozidana zemlji{~a na strnjeno poseljenih obmo~jih zavzemajo zlasti zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo (68 %), sledijo zemlji{~a z objekti za nestanovanjsko rabo, namenjenimi raznim dejavnostim (25 %), najmanj pa je zemlji{~ 139 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 140 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo (7 %). Na nestrnjeno poseljenih obmo~jih razmerja niso bistveno druga~na: 71 % pozidanih zemlji{~ odpade na zemlji{- ~a z objekti s stanovanjsko rabo, 23 % na zemlji{~a z objekti za nestanovanjsko rabo in 6 % na zemlji{~a z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo. Med stanovanjskimi povr{inami le dober odstotek zavzemajo ve~stanovanjski objekti, ki pa jih najdemo le v polovici obravnavanih naselij. [tevilo teh objektov je povsod manj{e od 10. Ena od pomembnih drùbenoekonomskih zna~ilnosti vzorca naselij je dnevna mobilnost ve~ine delovno aktivnih prebivalcev (v povpre~ju 74 %) v blìnja zaposlitvena sredi{~a. Preseèk delovnih mest nad doma~im delovno aktivnim prebivalstvom imata le dve od 11 naselbinskih enot. To sta par naselij Loìn Stari trg pri Loù ter @uèmberk, tudi krajevno pomembni zaposlitveni sredi{~i, vsa ostala naselja pa so izvorna obmo~ja delovno aktivnih prebivalcev. Po Vri{erjevi klasifikaciji (Vri{er 1988) med obravnavanimi naselji {tiri nimajo nobene sredi{~ne funkcije, {tiri imajo najnìjo – prvo stopnjo sredi{~nosti, tri z neka-terimi specializiranimi storitvami pa drugo. Znotraj ekspertnega vzorca lahko jasno lo~imo tri kategorije naselij: • od velikih urbanih sredi{~ odmaknjena krajevna in hkrati zaposlitvena sredi{~a, kjer se krepijo oskrbne funkcije, suburbanizacija oziroma {iritev zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo sta manj intenzivni; mati~na podjetja imajo ve~je {tevilo zaposlenih; • naselja, ki imajo poleg delovnih mest v kmetijstvu {e manj{e {tevilo delovnih mest v posameznih proizvodnih obratih, zraslih v polpreteklem obdobju policentri~ne-ga regionalnega razvoja, in so mo~no navezana na blìnja urbana sredi{~a; • naselja na obmo~ju mo~ne suburbanizacije, kjer so redka delovna mesta vezana na kmetije in podjetja s praviloma manj kot 4 zaposlenimi, velika ve~ina delovno aktivnih pa se dnevno vozi na delo v bolj ali manj oddaljena zaposlitvena sredi{- ~a; pozidana zemlji{~a in prometne povr{ine se tu {e vedno {irijo. Namembnost objektov smo dolo~ili s pomo~jo Poslovnega registra Slovenije Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (PRS AJPES) za leto 2002. S terenskim delom v letu 2005 smo korigirali morebitne napake, pa tudi spremembe po letu 2002. Ker se standardni klasifikaciji dejavnosti, ki jih uporablja Statisti~ni urad RS za leta 1991 in 2002 ne ujemata, smo zaradi kar najbolj{e primerljivosti morali posamezne dejavnosti smiselno zdruìti. Na ta na~in smo dobili 7 kategorij: kmetijske dejavnosti, predelovalne dejavnosti, gradbeni{tvo, trgovina, gostinstvo in turizem, promet, druge storitvene dejavnosti. Osma kategorija zdruùje dve ali ve~ razli~nih dejavnosti. Zna~ilnosti novogradnje v obravnavanih naseljih v obdobju 1992 do 2005 lahko strnemo v naslednje sklepe: • ve~ino novogradenj (okrog 70 %) predstavlja stanovanjska gradnja, okrog 20 % nestanovanjska in okrog 10 % me{ana stanovanjsko-nestanovanjska; • novogradnja je bila najintenzivnej{a na obmo~jih mlade suburbanizacije, {ibkej{a pa v naseljih, ki so se suburbanizirala è pred letom 1990 in v ve~jih sredi{~nih naseljih; 140 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 141 GEORITEM 5 • rast {tevila novogradenj je bila praviloma ve~ja v razpr{enih kot v gru~astih in obcestnih naseljih; • v nestrnjeno poseljenih delih naselij izrazito prevladujeta stanovanjska in me{ana gradnja, v strnjeno poseljenih pa je nekoliko ve~ji (okrog ~etrtine) tudi delè nestanovanjske gradnje; • za vse tipe gradnje velja, da je relativna rast pozidanih zemlji{~ ve~ja v nestrnjeno kot v strnjeno poseljenih delih naselij; • dinamika novogradnje se je v drugi polovici obravnavanega obdobja izrazito zmanj- {ala, kar {e zlasti velja za stanovanjsko in me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko gradnjo, nekoliko manj pa za nestanovanjsko; • rast objektov z nestanovanjsko rabo je pogosto povezana z novimi objekti v okviru enega samega ali dveh gospodarskih podjetij; • obseg novogradnje ni premosorazmeren z velikostjo naselja, pa~ pa s priseljevanjem v naselje. 12 Seznam virov in literature Bergmann, E., Dosch, F. 2004: Von Siedlungsexpansion zum Flächenkreislauf. Trendwende zum haushälterischen Umgang, Planerin 01. Bonn. Cigale, D. 2002: Centralna naselja v Sloveniji in njihova vplivna obmo~ja v letu 1999. Geografski vestnik 74-1. Ljubljana. Digitalna karta osi kategoriziranih dràvnih cest. Direkcija Republike Slovenije za ceste. Ljubljana, 2005. Direkcija Republike Slovenije za ceste. Ljubljana, 2007. Drozg, V. 1998a: Kme~ka hi{a. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Drozg, V. 1998b: Kme~ka naselja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Dràvna topografska karta v merilu 1 : 25.000. Listi 017 Murska Sobota, 025 Ravne, 026 Slovenj Gradec, 035 Ljutomer, 057 Zlatoli~je, 071 Trì~, 094 Kranj, 096 Kamnik, 116 Ljubljana, 117 Dolsko, 147 Branik, 148 Vipava, 154 Velike La{~e, 156 @uèmberk, 163 Seàna, 168 Lò, 169 Diva~a, 173 ^rmo{njice, 174 Semi~, 193 Dragonja/Dra-gogna. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 1995–1999. EHI[ in {tevilo prebivalcev po hi{nih {tevilkah za popisa 1991 in 2002 (Ministrstvo za notranje zadeve, Centralni register prebivalstva) za celotno Slovenijo. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Gams, I., Kladnik, D., Oroèn Adami~, M. 1994: Naravnogeografske regije Slovenije. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Kladnik, D., Lovren~ak, F., Oroèn Adami~, M. (ur.) 2005: Geografski terminolo{- ki slovar. Ljubljana. 141 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 142 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Herfert, G. 2002: Disurbanisierung und Reurbanisierung. Polarisierte Raumentwicklung in der ostdeutschen Schrumpfungslandschaft. Raumforschung und Raumord-nung 5–6. Köln, Berlin, Bonn, München. Kladnik, D., Ravbar, M. 2003: ^lenitev slovenskega podeèlja. Geografija Slovenije 8. Ljubljana. Oroèn Adami~, M., Perko, D., Kladnik, D. (ur.) 1995: Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Krevs, M. 2004: Dinamika spreminjanja kategorij poselitvene rabe zemlji{~ v Sloveniji v obdobju 1991–2002. Zaklju~no poro~ilo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Krevs, M. 2005: Regionalna primerjava spreminjanja poselitvene rabe zemlji{~ med statisti~nimi regijami v Sloveniji v obdobju 1991–2002: po vzor~nih mestnih in suburbanih obmo~jih. Zaklju~no poro~ilo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Letalski posnetki 1990–1992. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Medmrèje 1: http://www.stat.si/doc/vsebina/gis_podatki.doc (15. 9. 2007). Obmo~ja naselij 2004. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Ortofoto posnetki 1997 in 1998. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana. Perko, D., Oroèn Adami~, M. (ur.) 1998: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme~kih gospodarstev 1991. Statisti~- ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Popis stanovni{tva 1961. Beograd, 1965. Poslovni register AJPES 2002. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Ljubljana. Poslovni register AJPES 2005. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Ljubljana. Premru, U. 1983: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000. Tolma~ lista Ljubljana. Beograd. Ravbar, M. 1992: Suburbanizacija v Sloveniji – odnosi, strukture in tènje v njenem razvoju. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Ravbar, M. 1997: Slovene Cities and Suburbs in Transformation. Geografski zbornik 37. Ljubljana. Ravbar, M. 1998: Zna~ilnosti urbanizacije. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Ravbar, M. 2000: Vloga prostorskega planiranja v gospodarskem in regionalnem pla-niranju. Geographica Slovenica 33-2. Ljubljana. Ravbar, M. 2002: Sodobne tènje v razvoju prebivalstva in delovnih mest – pot k sonaravne-mu in decentraliziranemu usmerjanju poselitve v Sloveniji? IB revija 36-1. Ljubljana. 142 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 143 GEORITEM 5 Ravbar, M. 2004: Razpotja naselbinskega omrèja v Sloveniji: tènje, razvojne dile-me in mòni scenariji. IB revija 38-4. Ljubljana. Ravbar, M. 2005: »Urban sprawl«: popa~ena slika (sub)urbanizacije v Sloveniji? Geografski vestnik 77-1. Ljubljana. Ravbar, M. 2006: Slovensko podeèlje na preizku{nji – kdo bo nadomestil kmetijstvo? Slovenska politi~na geografija in podeèlje na razpotju. Dela 25. Ljubljana. Ravbar, M., Drozg, D., Mu{i~, V., Lobnik, U., Koèlj, J. 2001: Poselitev in prostorski razvoj Slovenije. Elaborat, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Sever, B. 1996: Lipovci. Priro~ni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Statisti~ni letopis Republike Slovenije 2005. Pregled po mestnih ob~inah. Ljubljana, 2006. Strategija prostorskega razvoja Slovenije ter Obrazloìtev in utemeljitev Strategije prostorskega razvoja Slovenije. 2004. Medmrèje: http://www.gov.si/upr/doc/SPRS_slo.pdf (15. 9. 2007). Terensko delo, januar–avgust 2005. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Topole, M., Bole, D., Petek, F., Repolusk, P. 2005: Regionalna primerjava spreminjanja poselitvene rabe zemlji{~ med statisti~nimi regijami v Sloveniji v obdobju 1991–2002: po vzor~nih podeèlskih obmo~jih. Zaklju~no poro~ilo, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slovenije 5. Ljubljana. Vri{er, I. 1969: Mala mesta v SR Sloveniji. Ljubljana. Vri{er, I. 1998: Sredi{~na (centralna) naselja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Zakon o lokalni samoupravi. 1993. Medmrèje: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/pred-pis_ZAKO307.html (15. 9. 2007). 13 Seznam slik Slika 1: Spremembe {tevila prebivalcev po naselbinskih tipih v Sloveniji med letoma 1961 in 2002. 16 Slika 2: V ekspertnem vzorcu zastopana slovenska podeèlska naselja. 27 Slika 3: [tevilo prebivalcev leta 2002 in indeks rasti {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 2002. 26 Slika 4: Primer zgo{~anja pozidanih zemlji{~ v obstoje~em strnjeno poseljenem delu naselja; na fotografiji je Stranska vas, del @uèmberka. 30 Slika 5: Zgornja Besnica je primer razloènega naselja v alpskem svetu. 33 Slika 6: Delè poseljenih zemlji{~ od celotne povr{ine obmo~ij naselij leta 2004. 34 143 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 144 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Slika 7: Delè strnjeno in nestrnjeno poseljenih obmo~ij od vseh poseljenih obmo~ij naselij leta 2004. 35 Slika 8: Delè pozidanih zemlji{~ v strnjeno in nestrnjeno poseljenih delih naselij leta 2004. 36 Slika 9: Zemlji{~a z objekti s stanovanjsko rabo po obravnavanih naseljih leta 2005. 37 Slika 10: Zemlji{~a s stanovanjsko rabo zavzemajo 8,8 % od celotnih poseljenih obmo~ij naselij ali 69 % od vseh pozidanih zemlji{~. Kar 69,4 % od teh zemlji{~ je v strnjeno poseljenih delih naselij. Na fotografiji je novi stanovanjski del Krià. 38 Slika 11: Zemlji{~a z objekti z me{ano stanovanjsko-nestanovanjsko rabo po obravnavanih naseljih leta 2005. 39 Slika 12: Zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo po obravnavanih naseljih leta 2005. 12 Slika 13: Delè zemlji{~ z nestanovanjsko rabo od vseh pozidanih zemlji{~ v obravnavanih naseljih leta 2005. 41 Slika 14: Zemlji{~a z objekti z nestanovanjsko rabo zavzemajo 3,1 % od celotnih poseljenih obmo~ij naselij ali 24,2 % od vseh pozidanih zemlji{~. Kar 71 % od teh zemlji{~ je v strnjeno poseljenih delih naselij. Na fotografiji je del nove poslovne cone v @uèmberku. 42 Slika 15: Prometne povr{ine v poseljenih delih naselij leta 2005. 43 Slika 16: Delè dràvnih cest od vseh prometnih povr{in v poseljenih delih naselij leta 2005. 43 Slika 17: [portna igri{~a in parki v poseljenih delih naselij leta 2005. 44 Slika 18: Zelene povr{ine in kmetijska zemlji{~a v poseljenih delih naselij leta 2005. 44 Slika 19: Gozdna zemlji{~a v poseljenih delih naselij leta 2005. 45 Slika 20: Vodna telesa v poseljenih delih naselij leta 2005. 46 Slika 21: Delè voza~ev od vseh delovno aktivnih prebivalcev v vzor~nih naseljih leta 2002. 47 Slika 22: [epulje s pr{utarno se uvr{~ajo med naselja z omejeno zaposlitveno funkcijo. 48 Slika 23: Razmerje med {tevilom zaposlenih in {tevilom delovnih mest v vzor~nih naseljih leta 2002. 50 Slika 24: @uèmberk je sedeòb~ine in sredi{~no naselje druge stopnje. 51 Slika 25: Sestava na novo pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 v strnjeno poseljenih delih naselij. 59 Slika 26: Sestava na novo pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 v nestrnjeno poseljenih delih naselij. 60 144 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 145 GEORITEM 5 Slika 27: Sestava na novo pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 v celotnih poseljenih delih naselij. 61 Slika 28: Med vsemi pozidanimi zemlji{~i so se med letoma 1992 in 2005 najbolj pove~ala zemlji{~a z individualnimi, prostostoje~imi stanovanjskimi objekti. V Kriù se je povr{ina teh zemlji{~ pove~ala za ve~ kot petino. 64 Slika 29: Indeks rasti pozidanih zemlji{~ med letoma 1992 in 2005 po tipu poselitve in naseljih. 65 Slika 30: V okviru zemlji{~ z objekti s stanovanjsko rabo zavzemajo ve~stanovanjski objekti povpre~no 1,2 %. Na fotografiji so starej{i stanovanjski bloki v Ihanu. 66 Slika 31: Povpre~ni indeks rasti posameznih vrst pozidanih zemlji{~ po tipu poselitve med letoma 1992 in 2005. 67 Slika 32: Povpre~na letna stopnja rasti pozidanih zemlji{~ po naseljih med letoma 1992 in 1998 ter 1999 in 2005. 67 Slika 33: Gostota delovnih mest po dejavnostih (brez kmetijstva) po tipih naselij leta 2005. 71 Slika 34: sestava podjetij po {tevilu delovnih mest po obravnavanih naseljih leta 2005 (PRS AJPES). 72 Slika 35: Delè delovnih mest glede na velikost podjetja po naseljih leta 2005 (PRS AJPES). 73 Slika 36: Spodnja in Zgornja Besnica – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 75 Slika 37: Strnjeni del Zgornje Besnice, kjer rastejo zna~ilne individualne, prostostoje~e stanovanjske hi{e, je pod mo~nim suburbanizacijskim vplivom. 79 Slika 38: Ihan – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 81 Slika 39: Ihan je suburbanizirano naselje v neposredni bliìni Domàl in Ljubljane. 85 Slika 40: Brdinje – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 87 Slika 41: Velik del Brdinj se razteza po zahodnih obronkih Pohorja v obliki samotnih kmetij. 91 Slika 42: Parecag – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 93 Slika 43: Naselje Parecag sestavljajo bolj ali manj strnjen niz stavb ob cesti Portorò–Se~ovlje, ve~ gru~astih zaselkov in veliko {tevilo po jùnih pobo~jih Malijskega hriba razpr{enih hi{. 96 Slika 44: Kriìn [epulje – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 99 145 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 146 Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih David Bole … Slika 45: Za arhitekturno podobo gosto pozidanega starega va{kega jedra Krià so zna~ilna zaprta dvori{~a, ki jih omejujejo razvejene prometnice. Zato se zelo razlikuje od novega dela naselja, kjer so stavbe in prometnice razporejene pravokotno druga na drugo. 102 Slika 46: Loìn Stari trg pri Loù – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 105 Slika 47: Novej{i, stanovanjski del Starega trga pri Loù se je med letoma 1991 in 2005 le zmerno {iril, najhitrej{o rast pa je doìvel è pred letom 1992. 108 Slika 48: Velike La{~e – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 111 Slika 49: Velike La{~e imajo izrazito strnjeno jedro, kjer so osredoto~eni objekti z nestanovanjsko rabo, zlasti s storitvenimi funkcijami. 114 Slika 50: @uèmberk – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 117 Slika 51: @uèmberk, pomembno zaposlitveno sredi{~e, ima izrazito strnjeno jedro s {tevilnimi objekti s storitvenimi in proizvodnimi dejavnostmi. 120 Slika 52: Ur{na sela – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 123 Slika 53: Ur{na sela so mo~no izvorno obmo~je dnevnih voza~ev in kraj intenzivne suburbanizacije s precej{njo rastjo {tevila po~itni{kih bivali{~ in zidanic. 126 Slika 54: Lipovci – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 129 Slika 55: Med tipi~nimi panonskimi hi{ami v Lipovcih so tudi »univerzalne slovenske« stavbe iz obdobja najintenzivnej{e individualne gradnje. 133 Slika 56: Kr~evina pri Vurberku – raba tal in namembnost pozidanih zemlji{~ (poseljeno obmo~je, stanje leta 2005). 135 Slika 57: V Kr~evini pri Vurberku med objekti na slemenih prevladujejo obdelana kmetijska zemlji{~a. 134 14 Seznam preglednic Preglednica 1: Spremembe {tevila prebivalcev po naselbinskih tipih med letoma 1961 in 2002 v Sloveniji (Popis … 1961; Popis … 1991; Popis … 2002). 15 Preglednica 2: Razmerja med deleì {tevila prebivalcev, povr{jem in {tevilom naselij s pozitivnim migracijskim saldom v treh ~asovnih prerezih med letoma 1982 in 2000. 15 146 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 147 GEORITEM 5 Preglednica 3: Razvoj nekaterih demografskih kazalnikov in povr{ine poselitvenih obmo~ij med letoma 1991 in 2002 v Sloveniji (Popis … 1991; Popis … 2002), *primerjalni podatki veljajo za leti 1994 in 2001 (medmrèje 1). 17 Preglednica 4: Spremembe {tevila delovnih mest med letoma 1993 in 2000 po zna~ilnih skupinah naselij. 19 Preglednica 5: Shemati~ni pregled preobrazbe sodobnih prostorskih naselbinskih struktur. 21 Preglednica 6: Temeljni podatki o izbranih naseljih ter njihova lega glede naravne regije (Gams, Kladnik, Oroèn Adami~ 1994), pokrajinske tipe (Urbanc 2002), ob~ine in statisti~ne regije. 28 Preglednica 7: Leto zajema podatkov in {tevilo upo{tevanih let za posamezna naselja. 32 Preglednica 8: Tipizacija ekspertnega vzorca podeèlskih naselij. 49 Preglednica 9: Delè podjetij in delè delovnih mest po velikostnih skupinah podjetij glede na tip naselij leta 2005 (Poslovni register Slovenije 2005 – PRS AJPES). 52 Preglednica 10: Novopozidana zemlji{~a po poselitvenih tipih in tipih obravnavanih naselij med letoma 1992 in 2005. 53 Preglednica 11: Indeksi sprememb povr{ine posameznih tipov pozidanih zemlji{~ po poselitvenih tipih in tipih obravnavanih naselij med letoma 1992 in 2005. 54 Preglednica 12: Novopozidana zemlji{~a po poselitvenih tipih in obravnavanih naseljih med letoma 1992 in 2005. 56 Preglednica 13: Indeks spremembe povr{ine posameznih tipov pozidanih zemlji{~ po poselitvenih tipih in obravnavanih naseljih med letoma 1992 in 2005. 58 Preglednica 14: Povpre~na letna stopnja rasti po tipu poselitve in naseljih med letoma 1992 in 2005 in vmesnih kraj{ih razdobjih. 62 Preglednica 15: Klasifikacija dejavnosti. 68 Preglednica 16: Gostota delovnih mest ({tevilo delovnih mest na ha) po dejavnostih (glede na povr{ine, namenjene dejavnosti; brez kmetijskih dejavnosti) po obravnavanih naseljih leta 2005. 69 Preglednica 17: Gostota delovnih mest ({tevilo delovnih mest na ha) po dejavnostih (glede na povr{ine, namenjene dejavnosti; brez kmetijskih dejavnosti) po tipih naselij leta 2005. 72 Preglednica 18: Spodnja in Zgornja Besnica – raba tal v poseljenem delu naselja. 76 Preglednica 19: Spodnja in Zgornja Besnica – raba tal po dejavnostih leta 2002. 78 147 Georitem 5-07.qxd 8.11.2007 15:17 Page 148 Preglednica 20: Ihan – raba tal v poseljenem delu naselja. 82 Preglednica 21: Ihan – raba tal po dejavnostih leta 2002. 84 Preglednica 22: Brdinje – raba tal v poseljenem delu naselja. 88 Preglednica 23: Brdinje – raba tal po dejavnostih leta 2002. 90 Preglednica 24: Parecag – raba tal v poseljenem delu naselja. 94 Preglednica 25: Parecag – raba tal po dejavnostih leta 2002. 97 Preglednica 26: Kriìn [epulje – raba tal v poseljenem delu naselja. 100 Preglednica 27: Kriìn [epulje – raba tal po dejavnostih leta 2002. 103 Preglednica 28: Loìn Stari trg pri Loù – raba tal v poseljenem delu naselja. 106 Preglednica 29: Loìn Stari trg pri Loù – raba tal po dejavnostih leta 2002. 109 Preglednica 30: Velike La{~e – raba tal v poseljenem delu naselja. 112 Preglednica 31: Velike La{~e – raba tal po dejavnostih leta 2002. 115 Preglednica 32: @uèmberk – raba tal v poseljenem delu naselja. 118 Preglednica 33: @uèmberk – raba tal po dejavnostih leta 2002. 121 Preglednica 34: Ur{na sela – raba tal v poseljenem delu naselja. 124 Preglednica 35: Ur{na sela – raba tal po dejavnostih leta 2002. 127 Preglednica 36: Lipovci – raba tal v poseljenem delu naselja. 130 Preglednica 37: Lipovci – raba tal po dejavnostih leta 2002. 132 Preglednica 38: Kr~evina pri Vurberku – raba tal v poseljenem delu naselja. 136 Preglednica 39: Kr~evina pri Vurberku – raba tal po dejavnostih leta 2002. 138 Seznam knjig iz zbirke Georitem 1 Ale{ Smrekar: Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane 2 Drago Kladnik: Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen 3 Drago Perko: Morfometrija povr{ja Slovenije 4 Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane 5 David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole: Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih podeèlskih naseljih 148 Georitem 5 NSL.qxd 8.11.2007 15:25 Page 1 5 DAVID BOLE FRANCI PETEK MARJAN RAVBAR PETER REPOLUSK MAJA TOPOLE ASELJIH SPREMEMBE POZIDANIH ZEMLJI[^ V SLOVENSKIH VENSKIH PODE@ELSKIH NOLS PODE@ELSKIH V NASELJIH ANIH ZEMLJI[^ http://zalozba.zrc-sazu.si ISBN 978-961-254-035-7 € SPREMEMBE POZID 9 2 1 6 9 8 7 7 5 3 0 4 5 15,00 GEORITEM 5 GEORITEM 5