Kotlje. V nedeljo dne 9. t. m. smo pokopali g. Ivana Metarnika, bivšega starejja Šrotenekarja. Šroteneško posestvo, stara graščina, je najlepše v fari in turistom, ki potujejo iz postaje GuštanjRavne na Urško goro, dobro znano, Dočakal je pokojuik lepo starost 81 let. Bil je dobrega srca, prijatelj revežev in daleč naokrog znana oseba. Storil je v svojem življenju tudi veliko dobrega v korist občine in cerkve. Ogromna udeležba ljud slva pri pogrebu, kakoršne Kotlje do sedaj še niso vidcle, je pričala o velikem uglcdu, ki ga je pokoini povsod užival. Perni.e E_d Muto. V sredo dne 5. novembra je umrl gospod Jakob Kranjc, p. d. Perhtold, bivši veliki posestnik in mnogoletni župan. Nad eno leto je moral biti v postelji in prenašati hudo bolezen, sedaj pa je, 72 let sta rega, Večni poklical, upamo, na zasluženo plačilo. Kot 121etni župan je v nekdanji državi veliko pripomogel, da so Pernice ostale slovenske, dočirn so občine spociaj v dolini na levem bregu Drave bile v nemških rokah in se torej sme trditi, da je gospod Kranjc tudi nekoliko pripomogel, da gre danes naSa državna meja severno od Drave. Skrbno je uredil veliko posestvo, postavil nova poslopja, za prevžitek pa si je postavil hišo, bolj podobno vili nego kmečki hiši. Kar pa je še najlepše, bil je vseskozi veren krščanski mož, stara korenina, kakor jih je žal veclno manj med nami Vse svoje življenje je vestno izpolnjeval dolžnosti dobrega kristjana, lepo sc pripravil na smrt, in kakor je v svojem življenju rad občeval z duhovniki, njegova hiša jim je bila vedno gostoljubno odprta, tako sta ga v petek na dan pogreba na njegovi zadnji poti spremljala poleg številnih sorodnikov, prijateljev in znancev tudi dva duhovnika, kar je za hribovsko župnijo redkost. Ljubi Jakob! Bog Ti večni mir in pokoj daj in večna luč Ti sveti naj! — Pot na oni svet mu je pripravila njegova hči Neža Kranjc, omožena Štruc, p. d. Rihčenka, ki je letos koncem julija tako nenadoma umrla. Naj nebeški Vrtnar obema podeli kraj večnega veselja! 8t Peter pri Maribora. Pričetek pouka na gospodinjsko nadalejvalni šoll pri tukajšnjih šolskih sestrah bo v pondeljek dne 24. novembra. T* šola je namenjena za naša kmetska, pa tudi viaičarska dekleta in bo trajal pouk tri mesece. Dekletom se bo nudila prilika, da se nauče kuhanja, šivanja, kako je treba ravnati s pcrilom, dalje lepega vedenja in spretnc poslrežbe in še marsikaj drugega, kar je treba znati mlademu dekletu alJ raladi gospodinji. Matere, pošljite svoje hčerke, dekleta, ve pa izkoristite priliko in obiskujte gospodinjsko šolo, ki je namenjena vam, bodočini slovensldm materam in gospodinjam. — Poročila sta se Gornik Anton in Kolar Anlonija. Da bi bila v zakonskem stanu srečna in zadovoljna! — Viničarji so se letos precej menjavali, tako da jo bilo zadnja dva tedna pravo preseljevanje. Sicer pa, manj bo menjavanja in selitev, tem bolje bo za gospodarje in viničarje. Naj bi se le zanaprej vsi dobro pogodili in drug z drugim maio potrpcli in v miru in slogi med seboj živeli, Zato pa ja treba imeli pridne in delavne roke, na drugi strani pa dati tudi zasluženo plačilo in priznanje de!u. Št. Ilj v Slov. goricah. V sredo dne 12. novembra t. 1. se je poročil tukaj gospod Hotzl Viako z gospodično Rozo Lilek. Na gostiji so veseli gostje darovali 130 dinarjev za novo bogoslovje. Bog plačaj! Sv. Blarjeta ob PesnicL Zopet smo po naši stari navadi lepo praznovali praznik Vseh svetnikov, posebno še spomin na naše drage rajne. Izjemoma krasen dan smo imeli v nedeljo dne 2. novembra, zato se je k popoldanskim cerkvenim opravilom za naše pokojne zbralo lepo število ljudstva. Kakor prejšnja leta, je tudi letos ta dan naše nežno, ob hribu položeno pokopališče bilo sveže okrašena kakor najlepši vitič v majniku. Na pokopališču nam je po opravljenih rartvaških. obredili zopet domači pevski zbor zapel dve ginIjivi žalostinki. Pa tudi na padle vojake, ki počivajo Bog ve kje daleč izven naše domovine in katerih grobovi so najbrž ravni zemlji enake, smo se zopet letos spomnili, in sicer so to storili kakor Ž3 mnoga leta sem, pridni učenci naše Sole. Ti so spletli velika venca in ista obesili s črnotrakastim napisom »Padlim vojakom« na veliki pokopališčni križ. Pozabili pa tudi niso na mnoge doraače, pozabljene in neokrašene grobove. Tako je prav in lepo, da že šolska mladina pride do enega izmed najdražjih in najpoglavitnejših čustev: do pobožno dragega in vsespoštljivega spominjanja naših umrlih! Saj smo isti dan v cerkvi slišali prav umestno besedo božjo, kako mnogo jih je, ki se po -inrti popolnoma odpovejo spominu na svojc ljube pokojne, morda še ob smrti, ob pogrebu Jokajo in žalujejo, morda še takrat delajo In rahtevajo to in ono; često pa po nekaj času na nje popolnoma pozabijo, v srcu in molitvi. »Danes meni, jutri tebi«, so to grozne in resnične besede, zato pa le v življenju bodimo dobri sosedi, v besedah in dejanjih, v dobrih in liudih urah, saj to naa krepi v našem življenskem boju, saj ravno odkrito, povsod lepo sočustvujoče srce do svojega bližnjega je ponos in znak vsakega pravega kristjana. Te le besede, oziroma njih smisel nas je vse navdajala ravno na dan spomina naših rajnih, katerl dan je pač najresnejši in najglasnejše nas na naše le kratko življenje opominjajoči praznik. Da bi se še tega zavedala v večji meri vsa mladina, zlasti mladeniči, ki se daJo vedno bolj zavesti k raznim razgrajanjem, pretepanjem, kalitvam nočnega miru in celo ubojem itd., kakor se že zovejo ti vsak dan Stevilnejši spozabki in pravih fe^ov nevrednl koraki, to je bila obenem nasa želja ob navedenem prazniku! Da bi spoznali, da jim ¦ to željo hočemo le dobro in nič drugega! Sv. Jakob t Slov. goricah. Zdi se mi, gosp. urednik, da dobivate iz naše župnije samo le žalostne novice Evo, zopet enol Ce pridemo v nedeljo v cerkev, se oddahnemo od težkega dela in se pri pobožni molitvi poživimo ob lepem petju in orglanju. Tega smo bili oropani zadnjo n&deljo. Tiho, na najpriprostejši način smo opravili sv. mašo v znak naše žalosti in ogorčenja. Zgodil se je namreč ravno pred enim tednom pri nas grd uboj. V nedeljo ko smo prišli iz popopališča in doma molili _a verne duše, je bil zaklan tukajšnji tihi in mirrii viničar Jurij Fras. Namesto da bt šli ob prvem večernem zvonenju za verne duše iz gostilne domov, so nekateri še dalje ostali v gostilni in je urezal eden omenjenega viničarja, kl je prišel Blučajno po opravkih v gostilno, v roko. Domov grede je Fras obležal v mlaki krvi. Ko so ga našli nekaj metrov od gostilne, je bil brez zavesti in ves trud, ga eopet oživeti, je bil brezuspešen. V naglici poklicani gospod župnik je nesrečnežu še podelil sv. poslednje olje in ko je čez dalje čaBa prišel rešilni voz iz Maribora ne brezza¦vestnega bolnika vzel 8 seboj, je ta na potu v bolnišnico izdihnil. Fras zapušča mlado vdovo a tremi malimi otroki. Živimo in delamo v sredi vinorodnih goric, veseli in ponosni smo bili do sedaj, da prl nas letos ni bilo nobenega pretepa in uboja iz pijančevanja, tem večja je naša žalost in sramota, da se je to žalostno dejanje zgodilo na tako re Ben dan. Zato je bila popolnoma upravičena nema žalost nas vseh med sv. mašo, žalos nad sramoto in nesrečo, žalost nad pokvarjenostjo nekaterih naših ljudi. Vurb.rg. Dne 6. novembra smo pokopal posestnico Ivano Dolinšek. Žena je bila že več let bolehna; imela je srčno napako, k jo je nazadnje spravila v grob. Kot deklica je bila zelo pridna in radodarna za cerkev, kot gospodinja pa usmiljena do siromakov Veliko ljudl jo je spremljalo na zadnjem potu. Župnik je povedal ob grobu nekaj tolažilnih besed, pevci so pa zapell v slovo pesem »Nad zvezdami«. Naj v miru počiva! — Nek posestnik na Grajeni je rad pil šmarnico Letos mu je dobro obrodila in si jo je tako privoščil, da se mu je nazadnje pamet zme— 6ala. ZvezaH so ga in peljali na Ftuj v bolnico, a nič ni pomagalo. Mož je bil do cela eastrupljenl Sv. Lenart t Slov. gor. V dvorani Okrajne hranilnicc se je dne 13. t. m. ob 11. uri dopoldne vr lila redka slovesnost. Načelstvo Okrajne hranilnice za okraj Sv. Lenart je v slavnostni seji izročilo gospodu Ivanu Roškarju, bivšemu deželnemu In državnemu poslancu, načclniku okrajnega zastopa in okrajne hranilnice ter bivšemu žtipanu častno diplomo za njegovo požrtvovalno in plodocosno delovanje za blagor okraja in prav posebe še za njegov trud za našega kmeta. V lepo ozaljšani dvorani so se zbrali k tej slavnosti predstavniki celega okraja: župani, člani Okrajne hranice in cestnega odbora, nekateri Dredstoiniki u- radov. Iz Maribora so dospeli: sreski načelnik g. vladni svelnik dr. Ipavic, bivši oblastni predsednik dr. Leskovar, dr. Veble, bivša poslanca Vlado Pušenjak in Žebot. Navzoči so bili ludi zastopniki šol in duhovščine, le nekaterih pre.stavnikov poglavitnih uradov iz Sv Lenarta ni bilo. Predsednik Okrajne hranilnice, ugledni župan Lorber, je pozdravil navzoče ter kratko opisal pomen dneva, nakar je sreski načelnik g. dr. Ipavic v slavnostnem govoru opisal velike zasluge slavljenčeve za narod, za Jugoslavijo, za okraj in prav posebej še za našega kmeta v Slovenskih goricah. Velika so dela, ki jih je izvršil Roškar v Slovenskih goricah in ob svoji 701etnici lahko on s ponosom gleda na svoje uspehe. Načelnik okrajnega cestnega odbora mariborskega gospod Žebot Franjo je v imenu Roškarjevih tovarišev in prijateljev izrekel čestitke in opisal nekaj zanimivih črtic iz slavljenčevega življenja. Predlagal je udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju. Slavljenčcvc zasluge sta še opisala v vznesenih bcsedah bivši predsednik mariborske oblasti gospod _r. Leskovar ter zadr. nadrevizor Pušenjak, ki sta posebej podčrtala velike zasluge slavljenčeve na narodnem in gospodarskem polju. Slavljenec se je ginjen zahvalil vsem govornikom in je z veseljem sprejcl diplomo, ki je res mojstersko delo gospoda profesorja Sirka. Po oficijelni slavnosti so vsi gostje in prijatelji iz celega okraja se zbrali v dvorani Narodnega doma h skupnemu kosilu, kjer eo se vršile napitnice in zdravicc do večera. Sodelovali so tam buraši od Sv. Ruperta in domači pevci. Slavnostni govornik svetnik Gomilšek je opisal življenia pot Roškarja od tisle dobe, ko je stopil v javnost. Bil jc mož dela, mož značaja, pa tudi mož žrtev. Neustrašeno je podpisal majniško deklaraciio. Ob začetku svetovne vojne je bil preganjan radi svojega narodnega delovanja in so ga z drugimi rodoljubl vred odgnali v graške zaporc. Roškar je bil kmetski mož — samouk. Dasiravno je obiskoval samo ljudsko šolo, vendar se je z lastno pridnostjo povspel zelo visoko. Mnogo je čital in se je vadno učil. Bil je zvest svojemu narodu in Bogu. Govornik predlaga, da Okrajna hranilnica iz čistega dobička svoje vloge na Češkera, katero je rešil naš Roškar, ustanovi poseben Roškarjev fond. ki bi služil za gospodinjske in kmetiisko-nadaljcvalne šole in tečaje v šentHnartskem okraju. Ta predlog je bil sprejet posebno oA strani kmetsk'^ mož z velikim navdušenjem. — Gostje so na pred log gospoda Gomilšeka darovali za Dijažko kuhinjo v Mariboru 620 Din. Ormož. Za praznik Vseh svetnikov in Vernih duš dan so biii grobovi na ormoškem in humskem pokopališču lepo okrašeni. V Ormožu je bilo postavljenih nekaj novih čednih nagrobnih spomenikov. Usmiljene ženske roke so sa letos snomnile Dosebno že grobov tukaj pokopanih dušnih pastirjev gospodov Vouka, Sporna In Venediga. Tudi so se dall prenoviti napisi na epomenikih. Tako je do« bro! Zakaj naj bi bili pozabljeni in zapušče-; ni tist}, ki so med nami delali, nas vodili in učili lepo živeti in srečno umreti? Grob pok. gospoda dekana Gliebeja oskrbujejo sorodni-i ki, gospod župnik Majhenič, ki je izpeljal prvo slikanje cerkve leta 1869 in popolnoma pripravil tudi drugo slikanje leta 1873, se je tik pred tem zadnjim slikanjem umaknil pred neljubim preganjanjem k Sv. Miklavžu, kjer je našel svoj grob leta 1882. — Na humskem pokopališču so že lani delali nemir med govorom neki fantalini, ki jim še prve brke niso zrasle. Letos pa je delal razne neslane pripombe in motil pridigo neki mož, ki se J8 preje v kleti nalezel vinskih duhov, da bi bil duhovit. S sv6jo nerodnostjo, ki so jo vsi navzoči obsojali, je dosegel, da bo o_s!ej naprej govor v cerkvi. — še eno bi vam o šmarnici povedal. Kako se vam je zdelo, če sta kdaj videli, da sta se dva moška poljubovala? Kaj ne, rekli ste: »To je tako kot kruh s kruhom. Nič posebnega!« Ampak je nekje ta šmarnica dala dvema moškima toliko ljuiezen v srce in v zcbe, da sta se od ljubavi grizla in po zelo vročih poljubih je eden kar cel kos mesa z lica svojega tovariša tižčal med zobmi. No, dober tek! — Pa še eno o naslikanem ptiču. Je nekje večja stavba. In tam so imeli naslikanega ptiča, bolj planinske vrste. In nekateri so se ga tako bali, ne živega, ampak naslikanega, da niso mirovali preje, do^kler ni izginil. In zdaj je mir in ni več strahu! • Pclenšak pri Ptn}a. Zadnji čas naa je Polenšane prestrašila nova senzaci.ja. Od nekod se je k nam priklatilo neko pesje mrcinče in ogrizlo ve5 ljudi in psov Radi varnosti so bili vsi odpravljeni v cel.iski Pasterjev zavod na opazovalnico. Ker nikdo ne more jamŁiti, da bi bilo ščene zdravo, je to pametno in tudi potrebno. Psi, ki so prišii s tem klatežem v dotiko, so dobili tudi vsi novega gospodarja tam v Tllapenski grabi. FolenSak pri Ptuju. Novie pa vedno kaj 1mamo Polenšani. Pri jesenskem delu nas vednp moti slabo deževnr- vreme. Imeli srao že tudi na vpogled nekoliko snega, ki oa je kar naglo odkuril od nas. Saj tudi snežni preroki govorijo, da se je precej zmotil, ker sedaj še le imamo listopad, a za snegopad bi še ne bili pripravljeni. Zdravi smo, samo prehlad in kašelj nas tu in tam obišče, kar ,je pa v jesenski dobi že itak navada. Na Martinovo nedcljo je bilo fletno in veselo ob naših zidanicah in vinskih kle'eh, ker se je po stari šegi vršil krst vina ob doneči pesmici: »Prišel je priSel sv. Martin, ti si ga krstil, a jaz ga bom pil! Polzela, Naloga, katero smo prevzeli, ni lahka. Vendar v zavcsti, da žrtev ne^ebičnega delovanja obrodi go!cv sad, stopamo prcd javnost z odkrito željo in prošrtjo, da nam pomaga in nas podpira pri našem delu. Ne povdarjamo znova poirebe in važnosli stavbe Katoliškega prosvctrjega doma ra Polzeli, temveč v upanju, da razumele na«e težnje, smo se odločili za jjraditev doaia. Ne radi nas, ampak radi njih, ki pridejo za natni in so L-odočnost uaroda in državc. Zavedarao so tcga, da ie treba vz