P Vitalna P*»i*"a v gotovini t Cena 1 Din m/ %■ fKUPUJ | DOMAČE .BLAGO, s Jk\SVOJI K SVOJIM /M Sv M ■ MM ■■■ Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava ▼ Ljubljani, Selenbnrgora ulica St 3/1. Račan pri Poštni hranilnici St. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. v Uubljanl, dne 16. Junija 1934. Štev. 24 — Leto lil. IZHAJ ®&iko Dostanic: tt Govor predsednika akcije »Svoji k svojim« pri Središ-njem odboru NO v Beogradu na zborovanju akcije v Beogradu. ,U duhu svojih osveštanih principa, a 0secf*juči svu ozbiljnost privrednih prilika ^ našoj zemlji, Narodna odbrana sazvala je današnji miting u želji, da naglasi svoje ftanovište u privrednim pitanjima i potre-ama našega naroda, — obeleženo još od Jenog osnivanja u znaku načela »Svoj vome«. u toj nameri naša če reč biti, kao ^vek do sada, iskrena i otvorena, jer se ajn° tajco moje služiti pravim interesima naseg naroda. Nedače naše privrede više su nego J^Mljne, a rasprave o njima dobile su več i a?akter stalnosti. Menjaju se stručnjaci, ? sa njima i metode, ali bez izgleda na po-b°ljšanje. Naša poljoprivreda, industrija i j^nati nalaze se i danas u izvanredno teš-p® prilikama. Naša spoljna i unutrašnja rSovina u neizvesnom je položaju, a ne-?®Poslenost zahvata sve više redove naših uzičkih i intelektualnih radnika. Ovim konstatacijama mi ne mislimo grditi, da se ne radi na poboljšanju, ali ^limo odmah istači da sistem rada nije do-“ar, jer se još uvek privredna pitanja ras-Pravljaju samo pojedinačno, nisu povezala u jednu organsku vezu, pa zato ni rezultati uloženog truda nisu odgovarajuči. ? toga, mi pre svega moramo podvuči da Je ne samo nekorisno nego i štetno rasma-:r®ti ova pitanja posebno i pojedinačno, a jos gore odlučivati o jednom, na račun c ru8°g, ili na račun celine. Narodna odbrana, shvatajuči svu teži-nu naših privrednih problema, stavila je sebi u zadatak, da putem privatne inicija-tlVe ostvari jedinstvo akcije i stvori moguč-n°st, da svi zainteresovani krugovi delaju u, jednom istom pravcu, da bi se zajed-nickim sredstvima i naporom ublažila i °tklonila nevolja, koiu danas nazivamo pri-vredna kriza. Svi mi znamo, da uzroci privredne *rize, koja nas je vrlo mnogo zahvatila, *Usu izključivo unutrašnje prirode, več u Pretežnom svome delu jesu refleks raznih Pojava medjunarodnog karaktera. Ali, pri ®vem tom, mi hočemo i moramo nastojati, s^pstvenim snagama, sami sebi što više **°mognemo. U tom pogledu, odmah obračamo paž-na jedno goruče pitanje naše privred današnjice, — na križu potrošnje doma-c*n Proizvoda na našim sopstvenim pija-Caina. žalosna pojava ali istinita, jer je ?esumljiva činjenica da naš svet više ceni I radije troši strane produkte, čak i onda *ad,.u zemlji ima i boljih i jevtinijih domačih proizvoda. Ovu nemilu pojavu i da-®.as mnogi objašnjavaju istoriskim razlo-J1?3 i prilikama kroz koje je razvoj naše Pr|vrede prolazio. Možda je nekada to do-Jrim delom bilo tačno! Nekada se je moglo ®zume4i zašto je strana roba bila u pre-toučstvu, jer tada, s obzirom na velika na-^onalna pregnuča, nije bilo ni vecih kapica, niti dovoljno stručno spremnih ljudi a vodjenie jačih domačih preduzeča. Da-as medjutim, u tom pogledu smo gotovo asvim izjednačuni sa svima napredni jim arodima zapada, — pa ipak naš svet još II to ne veruje. To znači da je kod naših ljudi usadje-?a navika, da traže i kupuju samo ono što strano makar i gore i skuplje. Ova na-v'ka postala je jača od svega, pa i od zdra-razuma. Usled nje pati Si naš trgovec, 'J® prinudjen da hvali stranu robu u prodaje, i nas industrijalac, koji sop-proizvode mora da označava kao lrane, radi boljeg plasmana, a naročito zanatlija i radnik čiji opstanak, usled ®kvih shvatanja, dolazi sve više u pita-Jednom rečju, u narodu je stvorena poverenja u našu sopstvenu snagu i ®dno8t, — a rezultat toga jeste kriza do-ace radinosti i cele naše privrede. ^ Za ovako stanje stvari, največi deo govornosti leži na onim činovnicima, ko- Svoj svome It jima je stavljena u dužnost briga o pro-svečivanju i narodnom blagostanju. Našu decu i školsku omladinu od uvek pretrpa-vaju svima mogučima stvarima, od kojih u životu malo praktične koriste imaju, ali niko im ne tumači značaj i potrebu socijal-ne i ekonomske solidarnosti u narodnoj zaiednici i elemente potrebne da ona bude napredna. I danas, još, malo ko od pozvanih, pravilno i na vreme, obaveštava naš svet da svaki dinar kojim kupuje strani proizvod smanjuje ne samo bogatstvo, več i životnu snagu našeg naroda. Još i sada, kada je čitav svetski život ispunjen ekonomskim borbama, naš podmladak ulazi u život bez ikakvog poznavanja privrednih pitanja i problema, a to je za svaku osudu. Domača radinost vrlo mnogo trpi od ovak-vog stanja stvari, a nacionalna privreda ima ogromne štele od takvih naopakih shvatanja i pogleda. Danas, kada se može sa pouzdanjem reči da su naši proizvodjači osposobljeni, da u svakom pogledu, potpu-no podmire potrebe našeg naroda, ovako ne 'bi smelo biti. Pa ipak, na suprot svemu tome, vidimo da je opstanak naše proizvodne privrede sve više ugrožen i uzdrman. I ako ne bolji, a vrlo često i lošiji, stiani, produkti uspevaju sve više u potiskivanju domačih proizvoda. Sve ovo, naravno i poglavitno, usled neobaveštenja i još nedo-voljno razvijenog osečaja solidarnosti i poverenja u narodu. Ta i takva osečanja našeg sveta moramo leči#. Moramo povesti najšini akciju za privredno prosvečivanje i prevaspitava-nje svih slojeva našega naroda. A taj je zadatak označen, kao jedan od glavnih, u programu rada privredne akcije Narodne odbrane. Naša akcija nije uperena protivu ino-stranstva. Mi hočemo samo to, da putem budjenja ekonomske solidarnosti u narodu, podignemo poverenje u domače produktivne snage i time pomognemo aktiviranje našeg nacionalnog bilansa. To nam pravo, niko i nikad, ne može uskratiti. U tom pogledu mi čemo preduzeti sve mo-guče mere i dati maksimum pregnuča, da predrasude našeg sveta iz osnova izmeni-mo. Jer, kada naše društvo, a takodje i naš podmladak bile dovoljno obavešten o potrebi narodne solidarnosti u ekonom-skom smislu, sve druge manifestacije biče samo stimulator za jačanje naše privrede i njene proizvodnje, — što u stvari i treba da bude. U nizu ovih činjenica, ne treba zabo-raviti još jednu vrlo značajnu stvar, a nai-me: Danas se vrlo malo uzima u ocenu vrednost i značaj čisto nacionalne privrede na slučaj spolnje opasnosti. Zaboravljaju se momenti potrebe brzog prilagodjavanja domačih radinosti u obliku proizvodnje, koja u danom trenutku treba zemlji da obezbedi mogučnost samostalnog života. Ovu uzročnu i tesnu vezu izmedju napredne domače radinosti i zemaljske odbrane, nikad ne treba gubiti iz vida, več na nju ukazivati svuda i na svakom mestu, i u tom pravcu dejstvovati kod svih činilaca u našem narodnom životu. Svesni, da ovo naše izlaganje nebi bilo potpuno, ne smemo zaboraviti pitanje uslo-va i mogučnosti za izvodjenje ove akcije. Naše je gledište i u tom pogledu potpuno prečiščeno. Mi smatramo, da u ovom poslu glavna uloga pripada: nacionalnim društvima, domačoj štampi, kultumo-huma-nim udruženjima i rodoljubivoj inicijativi ženskih dništava. Ova uloga bi morala biti svima nama zajednička, nepisana tačka u našoj aktivnosti, jer je opšte korisna i potrebna po narodnu zajednicu i državne interese. Ovim putem i u ovom smislu verujemo da bi 9e moglo uraditi mnogo, pa i više, nego što se to sada može proceniti. Kao rezultat ovakve saradnje postiglo bi se i to, da se uticaj stranaca — jedan od najvažnijih elemenata u zapostavljanju naše radinosti — potisne, a to bi nas vrlo mnogo približilo zajedničkom dlju, — una-predjenju i nezavisnosti naše nacionalne privrede. Zapojen ovim idejama Središnji odbor Narodne odbrane, čim je preduzeo rad na organizovanju slobodne privatne inicijative u cilju zaštite nacionalne radinosti, stupio je u vezu sa svima privrednim ustanovama, korporacijama, udruženjima i preduzeči-ma u zemlji. Odmah je, u privrednoj sekciji Narodne odbrane, spremljen i program akcije. Program je zatim upučen svima od-borima Narodne odbrane, komorama i drugim organizacijama učesnika u privrednoj proizvodnji, sa pozivom za pristup i sa-radnju. Uskoro po tom, uz učešče i poziv Središnjog odbora, održan je niz konferen-cija sa pretstavnicima privrednih komora i ustanova i delegatima rodoljubivih rad-ničkih organizacija. Na ovim sastancima, uprkos pojmljivih staleških nesuglasica, blagodareči visokoj svesti svih učesnika, staleški osečaji potčinjeni su opštem interesu. Zajedničkim naporima, uspelo je, da se stvore jednodušna gledišta, te je program naše akcije jednoglasno usvojen. Ubrzo za tim obrazovana je Uprava privredne akcije i upučen proglas na narod. U cilju propagande održano je više zborova i konferencija sa predavanjima u raznim krajevima naše države i to: u Beogradu, Subotici, Zaječaru, Novom Sadu, Ljubljani, Bjelovaru, Banja Luci, Sarajevu u Skoplju. U istoj nameri izlazimo sada pred vas s našim programom, u želji da narodno-odbranbeno delo postavimo na zdravu osnovicu. A naše delo več počiva na zdravim temeljima, na stvaranju i jača-nju atmosfere narodnog poverenja u duhu načela »Svoj svome«. Jos jednom, na završetku, ovog izlaga-nja podvlačimo da je ova naša akcija vrlo zamašnog karaktera. To je u stvari borba za privrednu nezavisnost Jugoslavije. U toj borbi možemo uspeti jedino putem uza-jamne solidarnosti i upitanjem na isprav- no rešavanje naših ekonomskih problema, koji se danas naročito osečaju, več nekoliko godina postoje i možda če još trajati ili se ponoviti. Solidarnosti mora biti zato što su privredni problemi danas najglav-niji elementi u životu svih naroda. I poli-tička snaga u glavnom od njih zavisi, jer u ekonomskoj sredjenosti zemlje leži značaj i politički uticaj same države. Mi smo svesni da na tom putu moramo podneti velike žrtve. Mnogi če od nas pasti, ali nas ni to neče sprečiti da naše delo privedemo kraju. U koliko se pre ova solidarnost ostvari, u toliko če se brže osigurati put ka našoj privrednoj nezavisnosti. Tada če i unutrašnja situacija naše zemlje daleko bolje stajati, medjunarodni položaj naše države samim tim biče drukčiji — bolji, a naša budučnost vedrija. Stoga dobro razmislimo, svoju reč i misli prenosimo u narod, koji hoče, zna i razume sve, kada mu se prosto, iskreno i otvoreno priče i govori, a kada to bude, uspeh naše akcije bi če oisguran. S toga mi smatramo, da je danas, više nego ikad, potrebno slivanje svih ličnih uverenja, svih raznih želja, svih naših pogleda u jedno opšte narodno vjeruju, u jedan zdrav nacionalizam, ali ne shvačen kao partijsko načelo, več kao izraz duboke vere u veliku misiju i svetlu budučnost naše nacije. Svi mi, slobodno udruženi u organizaciji Narodne odbrane, samo to želimo, samo to hočemo, pa s toga apelujemo na vas — i, na ceo narod, da nas u ovom narodnom poslu svesrdno pomognete. Mi vas, sa tom željom i danas pozivamo u bratsko kolo i kličemo: Napred! U borbu za privrednu poli-tičku nezavisnost naše lepe otadžbine. Dve obletnici (Kakor se je v naših listih poročalo, je te dni poteklo 20 let, odkar je stekla belokranjska železnica. Kmalu bo pa tudi preteklo 20 let, odkar se je začela trnjeva pot marsikaterega naših nacionalistov. Zato hočemo ti dve obletnici porabiti za povod, da se spomnim enega naših mož, kateremu je ravno otvoritev belokranjske železnice bila usodna za njegovo življenje med svetovno vojno. Dr. Iv. Lah se je udeležil te otvoritve kot zastopnik tedaj izhajajočega dnevnika »Dan« in tedaj se je zgodilo nekaj, kar je postalo zanj usodepol-no, kakor nam pričajo uradni spisi, ki jih tu navajamo: Kot 1. redovna številka spisa Vr IX 937/14 pri dež. sodišču v Ljubljani se nahaja zaznamek brez podpisa z datumom — Zl. 828/1 PrSs: Der K. k. Polizeidirektion in Laibach wurde vertrauilich mitgeteilt, dafi sich dr. Ivan Lah gelegentlich der Eroffnung der Weifikrainerbahn am 25. Mai 1914 ge-geniiber dem Pfarrer Trškan in St. Mihael in sehr serbophiler Weise gefiussert ha-ben soli. Auch hab e Lah einen Toten-kopfring getragen, der das Abzeichen der »Narodna odbrana« in Belgrad sein soli.'* Takoj na to sledi uradna prošnja pro-slulega policijskega ravnatelja Kiinigla na Okrajno glavarstvo v Novem mestu, da zasliši župnika Terškana v Šmihelu — sedaj kanonika v Novem mestu. To uradno pisanje je prišlo na okr. glavarstvo v Novo mesto dne 12. septembra 1914 in že za 14. septembra 1914 je bil župnik Terškan povabljen pred. okrajnega glavarja Rech-'bacha, ker stvar je bila nujna Avstrijski justici se je namreč nudilo postaviti zopet enega Jugoslovana na Suhi bajer. In gospod Terškan je v lepi nemščini, da ne bi žaliil ušes gospoda glavarja barona Rech-bacha s slovenščino, ki je bila tako zelo zasovražena v Avstriji, izpovedal, da je dr. Lah po nagovoru posl. Jutraša na cesarja pri Lacknerju v Črnomlju, v katerem je ta izražal zadovoljstvo vseh potriotov, da je cesar ozdravil, rekel: »Je že prav, da bi ozdravel, saj tako dolgo ne bo živel; sicer pa to mene nič ne briga, jaz sem tako Srb.« Zdi se pa, da g. Tenškanu ni bilo to dovolj za veleizdajo in je zato še prista- vil »SpSter faielt Abgeordneter Dr. Krek eine Rede, worin er die Bedeutung der Bahnverlangerung liir Weifikrain und Kroatien beleuchtete. Insolange Dr Krek di Bedeutung dieses Schienemstranges in nationalen Sinne im Geiste einer Annfih-erumg der WeiBkrainer und Kroaten be-sprach, stimmte Dr. Lah immer bei un klatschte Beifall. Als aber Dr. Krek im weiteren Verlaufe seiner Rede, in welcher er den imneren Zusammenhang der Monarchie betonte, hervorhob, dafi alle nationalen Aspdrationen nur innerhalb des gemeimsamen Gefuges der Monarchie an-zustreben waren, da verstummte Dr. Lah vollkommen.** In že 20. septembra 1914 ob 9. so dr. Laha zaprli, dasi je takoj na policijski direkciji dr. Skubl, ki igra sedaj pol. vlogo v Avstriji, označil navedbe Terškana kot neresnične. Že pred tem 29. julija 1914 je imel dr. Lah hišno preiskavo političnih organov, ki so našli 4 zvezke »Makedonskega glasu«, 1 zvezek »Ujedinjena«, 3 zvezke »Bulgar-skega arhiva«, 4 pisma v ruski pisavi in 10 dopisov vodstva »Učiteljske tiskarne« * C. kr. policijski direkciji v Ljubljani je bilo zaupno sporočeno, da se je baje dr. Ivan Lah ob priliki otvoritve belokranjske železnice 25. maja 1914 proti župniku TrSkanu iz Šmihela zelo v srbofilakem smislu izrazil. Tudi je baje dr. Lah nosil prstan z mrtvaško glavo, ki je baje znak »Narodne Odbrane« v Beogradu. *♦ Pozneje je imel posl. dr. Krek govor, v katerem je pojasnjeval pomen, da je bila podaljšana železnica, za Belo Krajino in HrvaSko. Dokler je dr. Krek govoril o pomenu te železnice v nacionalnem smislu, t. j. v smislu zbližanja Belih Kranjcev in Hrvatov, je dr. Lah ves čas pritrjeval in s ploskanjem odobraval. Ko pa je dr. Krek v nadaljnjem svojem govoru, v katerem je povdar-jal notranjo zvezo z monarhijo in še posebno omenjal, da je treba vse narodne zahteve dosezati samo v okviru skupne avstro-ogrske monarhije je dr. Lah popolnoma umolknil. (Ta izjava priča, da je moral oni, ki jo je podal, ves čas med govorom opazovati dr. Laha že s posebnim namenom, da vidi, 'kako reagira na patriolične govore, ki so se pri tej priliki govorili deloma zato, ker je »tari cesar pravkar okreval od bolezni, vsled katere je takrat vsa Evropa pričakovala njegovo smrt, saj mu je bilo 84 let, deloma pa zaradi železnice, ki so jo govorniki slikali narodu kot dar avstrijske države; imel je torej že takrat, denuncijantski namen. Op. prev.) na dr. Laha kot urednika »Dneva«, v katerem vodstvo dr. Laha opozarja, da preveč ekstremno v jugoslovanskem duhu piše... To vse je prišlo kot priloga spisom, kd so se odstopili deželnemu sodišču v Ljubljani in so prestavili dr. Laha dne 22. septembra 1914 v zapore deželnega sodišča v Ljubljani, kjer ga je dobil v roke preiskovalni sodnik c. kr okr. sodnik Stockl, tudi Nemec, ki je pri zaslišanju dr. Laha napravil iz pisatelja »pisarja«. Tudi pri prvem zaslišanju je dr. Lah besede, ki mu jih je podtikal župnik Terškan, zanikal, zanikal pa tudi ono obnašanje pri Krekovem govoru, ki se je župniku Terškanu tako pohujšljivo zdelo. Dr. Laha so potem prestavili k okrožnemu sodišču v Novo mesto, kot pristojnemu sodišču, kjer ga je prevzela jetnišnica 26. septembra 1914. Preiskavo je vodil zaveden in jugoslovansko orijentiran okr. sodnik Zwitter. Pri prvem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom v Novem mestu je dr. Lah naravnost povedal, da si je moral župnik Terškan besede izmisliti, če ni različnih besed pomešal in kasneje kako skombini-ral; toda pri konfrontaciji z dr. Lahom je župnik Terškan najtrdovratnejše vztrajal pri svoji izpovedi, dasiravno mu je preiskovalni sodnik nelogičnost besedi predo-čil, a je Terškan to odpravil kratkomalo z izjavo: »Če so si te besede logične ali nelogične, to presojati ni moja stvar.« In ta izjava je zadostovala, da je državni tožilec dr. Kremžar, ki je bil tudi zaveden Slovan, moral vložiti obtožbo zoper dr. Laha, dasiravno so Terškanovi duhovni sobratje, ki so bili priče onemu dogodku v Črnomlju, zatrjevali nekrivdo dr. Laha, tako n. pr. prior usmiljenih bratov Polikarp Vaupotič in duhovni svetnik Anton Šmidovnik, tedaj župnik v Prečni. Tedaj je bilo namreč nevarno za državnega tožilca posluževati se logičnih sklepov in eventuelno kako obtožbo za veleizdajo ustaviti radi nezadostnih dokazov. Avstrijska krvi željna justica je rabila žrtev in vsako dejanje, ki je le od daleč dišalo po slovanski ideologiji, je moralo biti obtoženo in obtoženi je moral biti tudi obsojen. Obtožnica je bila zelo previdno sestavljena; dr. Lah je bil obtožen zločinstva po § 65. avstr. kaz. zak., a državni pravdnik dr. Kremžar je sam predlagal, da se zaslišita poleg župnika Terškana tudi še prior Vaupotič in duhovni svetnik Šmidovnik, H sta razbremenjevala dr. Laha, dasiravno je to moral previdno zamolčati v obtožnici. Toda državni pravdnik ni hotel vzeti sodnikom iz rok možnosti, da izjemno sodišče oprosti dr. Laha, če bo svojo sodbo oprlo na izpoved razbremenilnih prič in ne na edino obremenilno pričo župnika Terškana, katerega je poleg prej omenjenih gospodov de-savuirala še cela vrsta prič, ki so deloma celo izključevale to, da bi bil izgovoril dr. Lah pod obtožbo stavljene besede, in niso samo izjavile, da je možno, da so preslišale izgovorjene besede. Začela se je težka pot dr. Laha, pa tudi za senat je bilo težko v tistih časih soditi po svojem svobodnem razumu in pravici ter se vsled tega zameriti avstrijskemu pravosodnemu ministru. Okrožno sodišče Novo mesto, ki je slovelo v tistih časih pri avstrijski upravi kot »russischer Gerichts-hof« (rusko sodišče) je imelo same zavedne jugoslovansko misleče sodnike razun predsednika dvornega svetnika Garza-rollija, ki je bil nemško-avstrijsko orijenti- GOSPODARSTVO I NARODNA ODBRANA (Nadaljevanje) Prvi bitni deo gospodarstva — proizvodnja — nije kriva, kao sto smo pre dokazali, za današnje gospodarsko stanje, več prela-zimo na drugi bitni deo gospodarstva razmena dlobara —, koja mora biti kriva za današnje teško stanje, jer ne postoji treči sastavni bitni deo gospodarstva. Što je to razmena dobara? _ Izgleda kao da nije potrebito nikakovo razjašnjenje, te nikakova definicija te reči, ali posle točnog analiziranja če se razviditi, da je ikako po-trebita točna i pravilna definicija te reci. — Gospodarska isprepletenost, povezanost i odvisnost medju pojedini m ljudima i stalezima, narodima i državama se je neprestano po-večavala od postanka gospodarstva, dakle odkada uopšte postoji razmona dobara medju ljudiima, te če se ista u budučnosti neprestano povečavati. U prastaro doba uopšte nije postojala irazmena dobara, jer je čovek sve ono što je sam proizvodio i sam potro-šio, — producent i konzument bili su jedna te ista osoba, ali tada nije postojala niti tehnika niti znanost niti gospodarstvo. Sa postankom tehnike, znanosti i gospodarstva deli se producent od konzumenta, nastaja takozvana razmena dobara. — Prva razmena dobara se vrši u malenom opsegu, jer još uvek oovek potroši skoro sav svoj vlastiti proizvod, veoma maleni deo svojih proizvoda zameni sa dlrugovrsnim proizvodima — sredstvo za razmenu dobara je sama roba (Tausch-handel). — U toku posrtepenog razvitka tehnike, znanosti i gospodarstva povečaje se opseg razmene dobara — čovek uvek man j e i manj© potroši od svojih vlastitih proizvoda, ran, in zopet je bilo treba pokazati svoje prepričanje, sprejeti nase črno piko, če sodišče takega srbofila ne obsodi. Za 30. okt. 1914 je bila določena razprava pred izjemnim sodiščem pod predsedstvom višjega dež. sodnega svetnika dr. Rogine, navdušenega Jugoslovana, prised-niki pa so bili samo nacionalno misleči sodniki dež. sodni svetniki: Bučar, Kraut, Zmavec in dr. Furlan. Dr. Lah, ki je bil ves ta čas v preiskovalnem zaporu, se je v preiskavi zagovarjal dosledno in zatrjeval, da ni nič takega govoril. Pozvane so bile priče: najprej prior Vaupotič, ki je povedal, da bi bil postal gotovo pozoren, če bi bil dr. Lah izgovoril inkriminirane besede. Drugi je bil duh. svetnik Šmidovnik: ta je slikal župnika Terškana kot zelo razburljivega človeka, ki si v svoji razburjenosti marsikaj domišlja, in še pristavil, da je bil sam zelo oprezen v govorjenju, ko je bil Terškan pri njem za kaplana, ker se je bal, da bi ga Terškan drugače ne razumel, kakor je Šmidovnik govoril. Kot tretji je bil pozvan Terškan. ki je zopet vkljubonosno trdil, da je dr. Lah pri Jutraževem govoru rekel: »da je prav, da je cesar ozdravel, dolgo tako ne bo živel, sicer je pa meni vseeno, jaz sem tako Srb«. Čudil se je tudi, zakaj da niso drugi gospodje tega slišali. Potem so bili zaslišani še Alojzij Mihelčič, župnik Jakob Pavlovič, kanonik Žlogar Anton, ki so tudi pustili Terškana na cedilu ter posestnik Ivan Šušteršič, ki je celo izjavil, da, če bi moral še petkrat priseči, bi prisegel, da dr. Lah inkriminiranih besed ni izgovoril. S tem je bilo dokazovanje končano in začeli so se govori drž. pravdnika dr. Kočevarja pl. Kondenheima in zagovornika dr. Slanca. In zopet se je pokazala slovanska miselnost sodnikov, ki so odrekli vero priči Terškanu in oprostili dr. Laha, a ščititi so morali sebe in zato niso izrekli sodbe, kije na 8 straneh obrazložena in utemeljena, da Terškan ni resnice govoril, kakor bi se morda v normalnih časih glasili razlogi, temveč so rekli, da sodišče ne dvomi, da je izpovedba priče Terškana subjektivno morda resnična, toda o objektivni istini-tosti njegovega pričevanja so se pojavili taki in toliki pomisleki, da sodniki ne morejo smatrati za dokazano, ds bi bil obtoženec res izgovoril besede, katere mu očita obtožba, in tu so se sodniki oprli na izpoved duhovnega svetnika Šmidovnika. Le poštenosti in možatosti tega moža, ki se ni bal o Terškanu resnico povedati, se je imel dr. Lah zahvaliti, da je bal oproščen obtožbe. Ničnostno pritožbo, ki jo je državni pravdnik pl. Kočevar pri razpravi prijavil, je državni pravdnik dr. Kremžar umaknil. A z oprostitvijo dr. Lah ni dosegel svobode, temveč ga je moralo okrožno sodišče izročiti policijski direkciji v Ljubljani, kjer je ostal tir. Lah mesec dni med drugimi veleizdajalci, pijanci in postopači do začetka decembra. Drugo leto o binkoštih, 22. maja 1915, ko je Italija napovedala vojno, je prišel dr. Lah na ljubljanski grad, kot vsi osumljenci, od tam v Lipnico. 5. julija 1915 v Hain-burg, 15. julija 1915 Sitzendorf in končno 30. julija 1915 v taborišče Mittergrabern, in to vse zaradi besedi, ki jih je slišal župnik Terškan, a jih dr. Lah ni nikoli izgovoril. a uvek više i više upotrebljuje za razmenu sa drugovrsnim proizvodima — postaju ne-pozmati ali i neprestano udaljenije producent i konzument, — nastaje novac kao sredstvo za razmenu dobara. — U toku postepe-nog razvitka, se je vršila razmena dobara bez velikih teškoča i perturbacija za ljude, narode i države, premdla je upliv na razmenu dobara sadržavao različite i potpuno protivne volje i hotenja pojedinih ljudi i staleža, naroda i država, jer se je količina proizvodne sposobnosti ljudi i tehnike kre-tala u takovim razmerama, da nije mogao upliv volje i hotenja gore navedenih —, pa neznam kakovi oni bili — katastrofalno delovati na redovitost razmene dobara. Drugo je stanje danas, koje je _ počelo da postoji pred nekoliko godina. Piri sada-šnjem stanju, t. j. u toku skokovitog tehnič-kog razvitka, ne sme više upliv na redovitost razmene dobara sadržavati različite i protivne volje i hotenja, jer je količina proizvodne sposobnosti ljudi i tehnike prešla u one razmere, gde volje i hotenje pojedinaca može katastrofalno delovati na redovitost razmene dobara u jednoj gospodarsko j za-jednici. Tako se sadla dolazi do spoznanja, da je ikako potrobita jasna, točna i pravilna definicija >što je to razmena dobara i u Čemu se sastoji njezina redovitost. — Na temelju do sada navedenog, te da bi se odstranila sadašnja i onemogučila svaka buduča gospodarska kriza, ta pravilna definicija glasi: Redovitost razmene dobara mora biti produkt dlelovanja samo jedne volje i hotenja pri dodelivanju pojedinim ljudima one količine dobara. izražene v novcu, odgovarajuči potpuno duševnim i maimielnim sposobno-stima pojedinaca, kao i njihovoj volji pri radu, prilagodjena potpuno stepenu tehnič- Margrč: Tišina Tišina je zavladala po Trstu! Tišino, kakršno občutimo po naglem odnehanju razbrzdane burje, ko se je naveličala razmetavati opeko raz streh, klobuke raz glav in prižvižgavati za vogali starinskih in modemih palač. Slična tišina vlada sedaj, ko je »Piccolo« — in nekaj onih listov, ki se mu ne marajo zameriti — mahoma utihnil s svojimi nedostojnimi članki, s katerimi je brez-obrazno udrihal po tržaško-koperskem škofu, dr. Alojziju Fogarju. In v tej tišini plove od ust do ust oprezno šepetanje, da je »Piceolo« utihnil na povelje ... Mussolinija. Marsikdo izmed čislanih čitateljev je gotovo čul o sporu med škofom in fašisti, a znabiti le malokomu je poznana nečuve-na gonja, ki so jo naperili proti cerkvenemu knezu, ki je med dostojanstveniki te vrste brezdvomno edini toliko neustrašen, kremenito značajen in do pretiranosti usmiljen in dobrotljiv. Saj je on tista blaga duša, ki s svojim zasebnim imetjem vzdržuje dvajset siromašnih dijakov, saj je on, ki se včasih zadovoljuje biti raje sam brez obeda, nego da bi odrekel grižljaj prosja-ku. In prav zaradi teh in sličnih njegovih vrlin in kreposti — mislim — ne bo odveč, ako dotičnim, ki so slišali ali brali o tem sporu le površno, razgalim blatno cunjo, s katero se je osmelil »Piccolo« ošvrkniti po blagi škofovi osebi, hoteč ga izpostaviti porogljivosti in zaničevanju vernikov. V to svrho je čifutski »Piccolo« s sodrugi .priobčil verigo dopisov: 1. Teolo-gia e sentimenti. (Bogoslovje in čuvstvova-nje.) 2. Zone sacre. (Posvečeni pasovi.) 3. Unanimila. (Soglasnost.) 4. Lo sconoiliato-rista. (Razvratnik.) 5. Le persecuzioni dei clerici italiani nel Seminario di Gorizia. (Preganjanja italijanskih klerikov v gori-škem semenišču.) 6. Incompatibilita. (Nesloga.) 7. Lo storico discorso del dottor T ,uigi Fogar. (Značilni govor dr. Alojzija Fogarja.) 8. L’espulsione d’ un teologo triestino. (Izključitev nekega tržaškega bogoslovca.) 9. La fine d’un equiyoco. (Konec dvoumja.) 10. Gli equilibrii saranno prontamente ed energicamente ristabiliti. (Ravnotežja bodo nemudoma in krepko vzpostavljena.) Do vseh teh nasprotovalnih izvržkov, je časopisju dal povod govor, ki ga je škof baje izustil pred italijanskimi bogoslovci v Gorici kmalu po novem letu. Toda srd in črt se je v »Piccolu« vcepil zlasti zavoljo dejstva, ker je škof odrekel lastno blagoslovitev ob razkritju spomenika Viljemu Oberdanku in poblagoslovitev okostja njegove matere. V čem obstojijo škofovi »pregreški* v omenjenem predavanju, naj čitatelji sami presojajo iz sledečih glavnih potez: Opozoril jih je, da je življenje v sem®' nišču postalo neznosno, kakor ni bilo s nikoli in kakor ni bilo za časa njegove o-be, ko so Italijani in Slovani živeli v naj lepšem soglasju. Slično medsebojno ra^ mer j e naj bi se povrnilo, žive naj s slovanskimi tovariši, ako hočejo ^ pravilno in pravično v semenišču in njega. Visakdo, da ima vendar pravico g voriti lastni jezik, mora pa žal dognati, je ta pravica Slovanom prikrajšana. Offl * nil jim je, da biti Italijan ni nikaka zas ga in nikaka dika posameznika. RazPra. ljal je o zlu sedanje dobe v Evropi z ffIQ rom na komunizem in fašizem; kako s zlorabi nacijonalizem v raznih država > kako se udanost pretvarja v strast,^ kaK n. pr. v Italiji umirajoči hrepeneče ** htevajo »črno srajco«, dočim s poslednji izdihom izrekajo ime Mussolinija names ^ Kristusa. In v imenu Domovine se zaprav' Ijajo milijoni in dogajajo reči, ki jih^ne ra niti izgovarjati, dočim morajo časopi tozadevno molčati in celo katoliško g1^1. v Rimu »Osservatore Romano« ne sme W občevati vsega in ravno tako niti on škof — ne more v tem smislu poskrbe za svojih 200.000 zvestih vernikov slovan* ske narodnosti. In dočim je očital Italijan' skim bogoslovcem, da so se postavili Pr° slovenskim tovarišem, se je zgražal nad tržaškim »Piccolo«, ki s^i upa imenovati " semenišče v Gorici — brlog slavizma, a njega — škofa — smatrati slavofilom aj° le zategadelj, ker hoče stati na stališč11 pravičnosti, ki jo želi deliti vsem enak0; Pri tem se je čudil, kako morejo Italijan^ sploh trditi, da Slovenci niso zapostavljen1 in trpinčeni, ko sta vendar nekega večera prispela k njemu v škofijo dva slovenska Ko je potem začel delovati parlament je stavil poslanec dr. Ravnihar s tovariši vprašanje na vlado dne 8. februarja 1918: »Wir fragen die Gesammtregierung. Ist sie bereit zu bekennen, dafi alle Beamten, welche die Freiheiit des Dr. Lach ge-waltsam beschrankt haben, ein Ver-brechen begingen? Ist sie bereit die Staatsanwaltschaften anzuweisen Ihre Pflicht zu tun, die bretreffenden Beamten wegen Verbrechens zu belangen? Warum bleibt der Verleumder immun?*** Toda obrekovalec je ostal v Avstriji zaščiten, pa tudi v svobodni Jugoslaviji ni- *** Mi vprašamo celokupno vlado: Ali je pripravljena priznati, da so vsi uradniki, ki so nasilno omejevali svobodo dr. Laha, zagrešili zloEin? Ali je pripravljena drž. tožilstvu naročiti, da izpolni svojo dolžnost glede teh uradnikov zaradi izvršenega zločina? Zakaj ostaja obrekovalec nekaznovan? (Pravzaprav bi se bili morali gospodje poslanci obrniti s svojim vprašanjem na nekoga drugega! Op. prev.) kog razvitka, koji u tome vremenu vlada, a ne zanemarajuči potpuno pri tome starost i obiteljske prilike. . Ako se pogleda mio u prošlost i u bu-dučnost, konstatira se, neprestano napredovanje tehnike, neprestano povečavanje znanja kod svih staleža, neprestano povečavanje pučanstva, sve pravilnije uzdržavanje opsto-ječih tehničkih, javnih i prometnih instalacija, čovek neprestano lakše svladava veču šilu, tako da se količina proizvodne sposobnosti ljudi i tehnike neprestano povečavaju i zauzimaju takove opsege, da je neobhodno potrebito preči na dirigovano gospodarstvo, koje če se tim stvarnostima prilagoditi i obe-zbediti svakome čoveku onu slobodu delovanja, koja neče niti dirati niti križati interese zajednice. — Tako dirigovano gospodarstvo hoče NO i ona če taj svoj pravilni zahtev sa punom požrtvovanosti i agilnosti u skorome obistiniti. Usled upliva raznih i protivrečnih volja na razmenu dobara — nastala je do danes nedoživena poremečenost u gospodarstvu, gde svi narodi bez obzira teško osečaju i podnose to stanje. Pri traženju lekova za zdravljenje te po-remečenosti, koja se je pojavila prvo u industrijskim državama, gde je tehnički napredaK bio največi — nastalo je jedno bezglavno povečavanje carina i hermetički zatvaranje država prema drugim gospodarskim zajednica-ma, koji su doveli ne do jednog zdravljenja več do jednog goreg oboljenja. Poduzima-nje takovih mera od pojedinih država, pnsi-ljava ostale države, da poduzmu potpuno lsto-vrsne mere, da ne bi osiromašenje i nezaposlenost uzeli veče razmere, negoli što več postoje — jer zdravi i trajni gospodaTski odnosi medju pojedinim gospodarskim zajedni-cama, mogu temeljiti samo na razmeni onih so ničesar storili, da bi obrekovalca zadela vsaj ena tisočinka onega gorja, ki so g® morali pretrpeti oni, ki so že 1.1914 verjeli na Jugoslavijo in so postali zato žrtev svojih denuncijantov. Letos, ko bo dvajsetletnica Golgote zavednih jugoslovanskih nacionalistov, b° morda zanimivo sestaviti pregled denuncijantov in vseh tistih, ki so povzročili toliko gorja, da se ne pozabi, kaj so uganja11 1. 1914. oni, ki so sovražili one, ki so nas edini mogli osvoboditi, in se zdaj skrivaj0 to svojo mržnjo tudi — pod jugoslovansko krinko. Pisalo se je tudi o tem, da se bo leto® odkrila na ljubljanskem gradu spominsk plošča, ki naj spominja na dogodke 1. v teh starih zgodovinskih prostorih. UPf mo, da na to ne bodo pozabili oni, M rajo skrbeti za nacionalno čast bele Lju ljane. dobara, koji po darovitosti prirode * osobj nama ljudi zajednice, postajuza aru- teško dosegljiva svojina. -potpuno neodvisan, to mora biti naistoja j svakoga naroda i države, ali to nastojanj sme da prelazi granice zdravoga razuma. Danas uvidjaju sve države bez ra^kj da se sa povečanjem carina i hermetičn J zatvaranjem ne postizava nikakovo zdr nje, več traže nove putove, koji bi se pril« godili novom vladajučem vremenu. - TaJJ se noiavljuje u Itahji komporativni sisten*. ko j ega hoče Austrija, Nemačka in još nekoj ostale države da uvedu. — Bitnost kompoi^ tivnog sistema je, da bi se sa gospodarstvoi upravljalo pomoču jedne komporacije, »asta Ojene iz ljudi iz pojedinih staleža sa različni voljama o hotenjima, koji bi izrazili J**1” kompromisnu volju vodji, koji je u gos^ darskim pitanjima nema, te koji če tu K® promisnu volju i hotenje sa svom šilom ^ sti i autoriteta nastojati da ih obistim-Volje i hotenja, koja se ne prilagode vec ^ stoječem tehničkom razvitku, se ne d®. za se mogu sa nikakovom šilom obistiniti; •j[a. to taj komporativni sistem neče imati 0j kovih uspeha, več če uvek ostati na P°‘tenja točki: »nastojati, da se neke volje i n obistine«. — Mere, koje su se do sa”ffJ^ju uzele u komporativnim državama, T**’ te uzroci još kobnijih i teških posledica zajednice kao i za ostale. «niav- Drugi sistem, koji se istodobno tljuje za zdravljenje gospodarske F* d-rigo-nosti je dirigovani sistem. — Bl™^flrstvom vanog sistema je, da bi se sa go9P°^_ upravljalo pomoču jedne skupine j obzira na njihovu stalešku PrlP^. s'e pak pak imadu iste volje i hotenja. K Jehnj5icim potpuno podudaraju sa opstOiecui ' kom razvitkom i koji če se prilagoditi duhovnika, vsa pretepena in z okrvavljenim obrazom in zlomljenimi zobmi. Bodril je bogoslovce naj tako natančno in podrobno ne ocenjujejo Slovanom njihove morebitne nevolje, naj preudarijo položaj Slovanov, Pa si bodo lahko tolmačili njihovo mišle-nje; Italijanom v Italiji seveda ni težko. Naj zatorej premagujejo v sebi vsakršno zoprnost že iz razloga, da bodo vendar nesoč kot mašniki morali nastopati med slovanskim ljudstvom. Ta škofov govor, ki ni drugega kot Pravično besedilo poštenjaka, je postal fašistom pojav izdajstva do fašistične vlade in do Domovine. A ko jim je par mesecev kasneje škof odrekel željo o zadevi gori-Offlenjene blagoslovitve, jim je postal naravnost škodljiv in neodoljiva zapreka, ki jo je treba na vsak način odpraviti. Pred nadaljevanjem napadalnih izbruhov naj omenim, da škof najbrže ni hotel plagasloviti spomenika itd., ne samo, ker je Viljem Oberdank pred obešenjem zavrnil obžalovanje svojega grešnega čina, marveč je pljunil v obraz redovniku in Pljunil v Sv. Razpelo, ki mu ga je držal nasproti. Kako pa naj bi škof blagoslavljal okostje take matere, ki je svojega nezakonskega sina duševno docela zanemarjanj česar bi ne smela, akoprav je bila pri-Prosta služkinja in delavka, ter ga prepu-®&la tuji vzgoji, vsled katere ne samo da mu ni vcepila v srce ako ne ljubezni vsaj ^Postavanje do slovanske narodnosti, — h kateri je kot Vipavec pripadal — temveč §a pripustila, da se poljubno kreta med ?no pokvarjeno tržaško mladino, ki zatajuje Boga in vero. Prepustila ga je druščini, ki je brez razloga črtila Avstrijo — saj so Italijani dosegli v Trstu vse, kar so zahtevali — in ki ga je skvarila tudi kot državljana, ter ga prepustila njegovim lastnim nerazboritim zastrupljenim možganom, ki niso mu ustvarile niti toliko samoljubja, da bi spoštoval bližnjega, prepustila ga je torej močvirju, iz katerega se je izbubal v akademskl obleki skrit lopov! »Piccolo« pa si je postavil za svoj cilj odpraviti iz Trsta škofa, češ da je tudi on ■n celo po nedolžnem izkl jučil iz goriške-§a semenišča italijanskega bogoslovca Mi-natori (krščen Knafelc; sic!) Kakor da imajo napadalci vso moč na dlani, so mu ostro in osorno veleli: Proč od nas! Začeli so vsestransko raztegovati in Preobračati vsako škofovo misel, sleherno besedo, slednji migljaj in mahljaj. Zamer-jajo škofu, ker smatra Slovane za slovansko manjšino, medtem ko bi moral biti uverjen, da v Italiji ni nikakih manjšin, da Italija ni ljudski mozaik, kakršnega je predstavljala ranjka Avstrija, in iz kakršnega je sestavljena Jugoslavija. V Italiji so samo italijanski državljani, ki se morajo ravnati po zakonitih pravilih ter se udati govorici 'in običajem Italije, če-Prav govorijo med sabo še kako drugačno narečje, ki ga prihodnji zarod itak ne bo več poznal. Razen povedanega pripisujejo škofu, da je z vso svojo kurijo prekoračil njihov ^posvečeni pas«, to je okrožje, obsegajoče fašistovske mučenike in junake. Za takega kršitelja ne more biti pri njih prizanesljivosti, naj pa se to nanaša na nepremišljeno samovlast, bedasto kljubovanje ali z lo-kavositjo preudarljivo razsojevanje. Poudarjali so, da je v Italiji in zlasti v Tr- j^Učem napretku tehnike. — Ta skupina 'Mi je gamo savetovalni odbor vodje, koji l!tlade veoma jasne i odredjene volje i hotela u gospodarskim pitanjima i koji nastoji IK»rtioču takovog odbora nači baš onu volju i Uotenje, koje su najbliže ili su potpuno jed-?a'ke zahtevima današnjeg tehničkog razvitka 1 to sa punim uverenjem, da če takovi diri-^°vani sistem doneti najbrže največe uspehe. Takovi dirigovani sistem, kojega provodi ®°SP. pretsednik Roosevelt, nije nikakav eks-Reriment, več stvarno ispunjavanje nemimo-aznog zahteva opstoječeg tehničkog razvitka, a se istome i nikomu drugomu mora priila-Soditi potrošnja, ako se želi jedna redovitost razmeni dobara, te i za to taj dirigovani si-jem ne pretstavlja jednu empiriju, kao što " to svojina korporaitivnog sistema, koji se ada u pojedinim državama provodi. v f>ao što je pre kazano, najpre su počele ®uke sile da povečavaju carine i da se her-fletički zatvaraju, jer se je u njih pojavilo tiviPr.e nesuglasje medju proizvodnjom i po-rar ^0tn, te smo — hteli ili ne hteli — mo-i mi da se gospodarski zatvaramo, jer bi ®ce bili izručeni gospodarski propasti. — Hel gospodarsko zatvaranje granica nije do-niti jednoj državi dobra pa niti nama, na svaki način bollje, da smo se i mi Varili posle njih, jer bi smo mi danas ku-^ yali strane produkte, a domače radinost, p la i tako malo radi, prestala bi potpuno. — NO »Svoji svojim« nije to nikakova ^ka na strane države, več samo jedna od-ane prema merama, koje su poduzele i v^uzirnaju velike sile. — Svi mi moramo nastojati, da kupujemo domaču robu, ier 1ZraPohoda«! Rojen je bil pred 67. leti v Šapjanah pri Ilirski Bistrici in je po odsluženi vojaščini služboval kot finančni uradnik v Briksenu in Inomostu na Tirolskem, po prevratu pa v Mariboru in končno v Ljubljani pri finančni direkciji, dokler jeseni 1926 ni stopil v pokoj. Že, ko je bil še v službi, je bil najmarljivejši sotrudnik v raznih narodnih društvih, a kot vpokojenca smo ga videli prav povsod, kjer se je bilo treba resno lotiti dela. Pomagal je pri vseh prireditvah Sokola I, predvsem je bil pa več -let odbornik in nad vse agilen tajnik pri »Soči« matici. Deloval je tudi v odboru šentpetrske podružnice CMD, in mož, ki je bil brez otrok, je posvetil vso svojo ljubezen društvu >Skrb za mladino«, kjeT je bil seveda tudi odbornik. Posebno težko bo svojega vestnega in natančnega blagajnika pogrešala okrožna Strelska družina, razen tega je pa sodelovali tudi pri Jadranski straži ter bil naravno tudi zaveden delavec JNS. Povsod je bil pokojni in povsod se je sam ponudil tudi za najtežje delo in brez priganjanja in prošnja takoj trdno in spretno zagrabil za delo, da je bil v resnici vzor društvene delavnosti, ki za to nikdaT ni zahteval zahvale niti priznanja. Skromni mož je imel v vseh krogih nešteto prijateljev, saj je bili v resnici tudi zlata duša, ki ni mogel nikomur storiti nič žalega in je povsod skušal samo pomagati, miriti in tolažiti. V vojski je dosegel čin rezervnega kapetana in je z največjim hrepenenjem in z najtrdnejšo vero čakal, kdaj lahko žrtvuje tudi kri za svojo tužno Istro. Umrl je sicer brez otrok, pač pa v Ljubljani žalujeta za njim dve sestri in pa njegova ljubljena nečakinja, naša znana pevka Anita Mezetova. Zaslužnemu nacionalnemu delavcu hvaležen spomin, njegovim pa naše iskreno sožalje! Trbovlje Od časa do časa marksiste še vedno malo zasrbi in skušajo napeljavati v >Delavski politiki« vodo na svoj mlinček. Tako tudi v št. 46. — Vedno še upajo, da bodo z demagogijo in frazami držali svoje in pritegnili še druge »kozličke«, kakor se oni izražajo o vo-lilcih list, katere dajejo njim vodstvo in komando, druge pa sprejemajo na njo kot potreben balast za dokumentiranje izključno gospodarskega značaja liste in solidarnosti z državno jugoslovansko idejo. — Pri tem agitacijskem poslu za bližnje občinske volitve se jim je najbolj priljubilo udrihanje po »na-cijih« in njih »demagogijo«, držeč se stare prislovice, da vpije: »Držite lopova« tisti, kateri je ukradel na sejmu uro in beži ž njo. — Razumu se upira način takega pisanja, ko ve že vsak otrok, da pomenijo marksisti le še bore malo v naši dolini, ker žive le še od in na starih lavorikah in dobrinah. — Bodite korajžni in postavite za obč. volitve svojo internacionalno delavsko listo, da potem se-štejete, koliko je še za vami čistih pristašev! Ni treba skrbeti, da taka lista ne bi bila potrjena, saj ne bo vsebovala vendar ničesar protipostavnega! Tako se pa skrivate za klerikalce, jugosl. obrtnike, požirate sline po bojevnikih in magari s hudičem bi šli, le da bo veljala vaša in da bodo Trbovlje rdeče, ker bo nosilec marksist. Verjemite pa, da se kolo časa vrti in, da še ustrežemo Vašim zaveznikom, povemo, da božji milini počasi meljejo. —• Glede razkroja med naciji, ki ga omenjate, Vam radevolje priznamo, da ste pridobili za občinske volitve ščujejo svoje žrtve in svoje žrtve nagraja-jo ... In dodali so približno še sledeče: »Naši jekleni tovariši, kakor župan Salem, kakor senator grof Sartorio, kakor častivredni Giunta (požigalec Narodnega doma), kakor Banelli (sin slovenske matere) in drugi so se podali radi te neprijazne zadeve k našemu zastopniku dr. Perusino (dr. Perišič) izražajoč mu svoje prisrčno in brezpogojno vzajemnost kot verni fašisti in državljani, v svesti si, da tolmačijo neusahljive tradicije pristno italijanske fašistovske duše vsega našega Trsta. In mi smo ponosni na te tovariše, ker so našo misel uganili ter ne samo očito razodevajo zaupnost naši stranki, ampak nam dali dokaz, da so zaslužni predstavniki čisto italijanskega Trsta! Končno je to poosebljeno zlo razkrinkano in komedija je končana, predno je nastopila žaloigra!« i zemlji res nekaj »nacijev«; enotno pa stoji krajevna nacijonalna organizacija, katera bo kandidirala za župana tistega, katerega bo strankin zbor pri tajnem glasovanju določil brez vseh zaplotniških kompromisov. Šli bomo v boj z odkritim vezirjem, zavedajoč se, da je popolna zmaga prej ali slej naša, ker se naš pohod ne da zaustaviti in se bo zgrnilo okrog nas vse kar pošteno misli in čuti v dolini. Pri nas tudi osebnost ne igra nikake vloge, ker nismo vezani na nikake dosmrtne in patentirane generacije, pač pa odloča pri nas svobodno posameznik o interesih skupnosti. — Vemo končno, da so to za Vas novi in neznani pojmi, ker ste vsi pohajali dolga leta v trboveljsko specielno šolo. Eden je dodal par marksističnih ocvirkov, drugi je gospodarski ženij, tretji operira z vero itd. — za nas je pa uprava občine načelna zadeva in mora sestojati iz mož, kateri brezkrompro-misno visoko nosijo prapor državne jugoslo-venske ideologije. — Edino eno naziranje imamo skupno, to je v zadnjem stavku Vašega dopisa izneseno željo; da bi se že vendar enkrat docela dvignil zastor v Trbovljah, da bi ljudstvo ugledalo na sceni v polni luči svoje idealne voditelje. Službene vesti Narodna Odbrana proslavi Vidov dan, praznik nacionalne požrtvovalnosti, v smislu čl. 1. svojih pravil z družabnim večerom dne 27. t. m. ob 20. uri v salonu kolodvorske restavracije, na katerega je vabljeno poleg članov Narodne Odbrane vse nacionalno občinstvo. Na sporedu je slavnostni govor in pevske točke. Obleka poljubna. OBLASTNI ODBOR NARODNE ODBRANE LJUBLJANA. VSEM KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM IN POVERJENIŠTVOM NARODNE ODBRANE Opozarjamo delegate krajevnih organizacij in poverjeništev Narodne Odbrane, ki se udeleže skupščine Narodno Odbrane dne 24. t. m., da lahko prevzamejo ta dan tablice »Kupuj domače blago«, pravila NO, znake itd. glasom naše zadnje okrožnice št. 820/34, kolikor jih potrebujejo za svoje področje. OBLASTNI ODBOR. Občni zbor Oblastnega Odbora Narodne Odbrane v Ljubljani bo v nedeljo, dne 24. junija t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Občnega zbora se morajo udeležiti vsi izvršilni člani Narodne Odbrane. Občni zbor krajevne organizacije Narodne Odbrane Zagorje ob Savi bo v nedeljo dne 17. junija t. 1. ob 9. uri dop. v Sokolskem domu. Udeležba za članstvo obvezna. Po občnem zboru bo ob 10. dop. v Sokolskem domu javni zbor Narodne Odbrane, na katerega so vabljeni vsi brez izjeme. Na občnem in javnem zboru bodo poročali delegati Oblastnega Odbora Narodne Odbrane iz Ljubljane. Krajevni odbor NO Zagorje. Glasom seje Oblastnega Odbora od 11. junija so od sedaj naprej vsi poverjeniki kakor tudi člani poverjeništev Narodne Odbrane podrejeni direktno Oblastnemu Odboru, to pa radi boljšega kontakta ž njimi in lažje evidence. • Glasom sklepa seje Oblastnega Odbora od 11. i m. morajo krajevne organizacije, poverjeništva ali izvršilni člani Narodne Odbrane, ki nameravajo staviti na skupščini Narodne Odbrane dne 24. t. m. svoje predloge, sporočiti pismeno Oblastnemu Odboru do 20. junija t. 1. Dr. I. Lah: Državljanska vzgoja v Češkoslovaški (Nadaljevanje.) Državljanska vzgoja v vojski. V torek dopoldne sva bila povabljena h gosp. dr. Sedlaku v ministrstvo Nar. obrambe. Vojno ministrstvo leži daleč zunaj Prage v Dejvicah. Ogromna stavba, s kamenitimi postavami čeških vojakov nad pročeljem, dobro predstavlja vojaško moč mlade republike. Dr. Sedlak, ki je znan v literarnem svetu s svojimi književnimi poročili, se je razveselil bratskega obiska in takoj smo bili sredi razgovora. Kako se vzgaja češki vojak v državni misli? Pred nami na’ mizi je ležala krasna spominska knjiga, posvečena Jindri Va-ničku, ki je bil kot vodja Sokolstva poklican, da izpelje organizacijo armade. Zdaj lezi na smrt bolan. Vse svoje sile je posvetil Sokolu in vojski. V knjigi je nekaj glavnih misli o smislu vojske in nalogah države, da vzgoji dobro državno armado. Ravnokar se poudarja po čeških listih in tudi po šolah, t. zv. obrambna vzgoja, lahko bi rekli, da je to propaganda za obrambo države. Razna miroljubna gesla so namreč svoj čas tako prevladala v češki javnosti, da se je smatrala armada za nepotreben luksus, naroden balast, ljudsko nadlego, moderno suženjstvo. Kaj čuda, da tudi vojak ni gledal nase s spoštovanjem. Bid je žalosten pogled, če si gledal oddelek vojske na maršu. O defileju ni bilo govora. Duh komunizma ®e je širil po vojašnicah. Švejk, vrli vojak, je bil vzor. Junaštvo je bilo smešna stvar. Cinizem je uničeval navdušenje. Saj armade ni treba, — so rekli agitatorji — dovolj je milica, saj ne bo vojne. Saj imamo društvo Narodov. Itd. A počasi se je videlo, da tako ne gre več. Armada je potrebna, treba je biti pripravljen na obrambo. Zadnje leto se povsod dviga smisel za armado. Tudi to je del državljanske vzgoje, ki je pri nas v tem smislu nepotrebna. »Blagor vam, vi imate vojsko,« pravijo, ko govorimo o naši armadi. Dr. Sedlak naju je peljal v drugo nadstropje, kjer naju je sprejel dr. Klinger, znani sokolski delavec. Na Češkem je vojašnica na pol Šola. Analfabetski kurzi odpravljajo še zadnje analfabete iz Slovaške in Podkarpatske Rusije. Tudi v armadi se pazi, da se ne žali nobena narodnost. Zato je v vseh jezikih poskrbljeno za državljansko vzgojo. To se vrši s kurzi, predavanji in razgovori, prireditvami in z lutkarskimi gledališči. Gašperček je sijajen politik in vzgojitelj. Kadar on zmerja in kaže, kako izgleda zanič vojak, takrat to največ zaleže. On ve, kaj se pravi biti dober državljan, junak, branitelj domovine. Pa tudi sicer se nudi vojakom pouk v raznih predmetih, a zadnji čas je važno pred vsem dvoje: država in njena obramba. Gosp. major, ki se nam je pridružil, je pravil, kako ga je 1. 1914. v Srbiji vjel srbski oficir, ki je bil bivši praški študent. Predelal je Albanijo in vse, kar je bilo z njo v zvezi. Razkazuje nam vojaške liste in pripoveduje o skušnjah zadnjih let Prava vzgoja je dosegla v armadi lepih uspehov. Središča, kjer se vojak izobražuje, so t. zv. »zatišja«, ki jih šteje češkoslov. armada 302. To so nekaki »Soldatenheimk s čitalnicami, knjižnicami in gledališkimi odri. Poprečno izobraženejši češkoslov. vojak potrebuje dandanes več duševne hrane. Vojaška zatišja imajo 114 biografov, 249 radio aparatov, 49 gledaliških odrov, 22 lutkarskih gledališč, 116 pianinov,^ 8 harmonijev, 1650 drugih godal. V knjižnicah je 499.735 knjig, torej skoraj pol milijona. Čitateljev je bilo pret. leto 72.638, ■izposodilo se je 756.440 knjig. V čitalnicah je bilo 5697 listov. Prirejenih je bilo 1242 slavnosti, akademij in večerov, 2891 predavanj, 1553 koncertov, 12.148 radio produkcij, 622 gled. predstav, 89 lutkarskih predstav, 9020 filmovih predstav, 529 izletov, oz. ekskurzij, 38 razstav, 1092 vzgojnih predavanj, 90 tečajev z 2637 urami, ki se jih je udeležilo 4732 vojakov. V zatišjih imajo vojaki svoje krožke, n. pr. pevski krožki so imeli 1559 članov, godbeni 1598 udeležencev, šahovski krožki 3055 članov in drugi 1760 članov, športnih igrišč je bi-3o 97, tenosov 57. Bilo je 4816 tekem in nastopov, 10.738 športnih vaj. Za kulturno delo so izdala zatišja 6 milijonov Kč. Samo za knjige je šlo 557.000 Kč, za časopise 454.000 Kč, za raddo 100.000 Kč, za božičnice 370.000 Kč, za izlete 40.000 Kč, za vstopnino 85.000 Kč, za kulturne darove 27.000 Kč. Te številke nudijo sliko prosvetnega dela med vojaštvom. Kako je z državljansko vzgojo? Če kje, je tu najbolj potrebna in najbolj primerna. Vojak mora vedeti, zakaj se pripravlja. Zato skrbe posebni predavatelji. Častniki vrše pri tem svojo dolžnost, a važnejši so »civili«, ki imajo glede drž. vprašanja več rešpekta. Poleg vojaškega časopisa, ki skrbi za pravo vzgojo vojaika v vseh jezikih, skrbi vojna uprava za predavanja, ki se pa pogosto združijo z raznimi prireditvami Naravno je, da se slave veliki dogodki svetovne vojne, da se goje legijonarske tradicije itd. Fotografije na stenah so kazale prizore iz zatišij in vojaških prireditev. Vojaški listi, kakor pri nas, tudi pri njih vrše v tem smislu svojo dolžnost. Delo naše armade glede te vzgoje je dovolj znano. Tudi pri nas je vzgoja vojaka prva. Videl sem, da gledajo z velikim spoštovanjem na našo armado, in mislim, da po pravici. Res, dober vojak, ali najboljši vojak je oni vojak, ki mu je to v krvi, ki sledi bolj svojemu zdravemu instinktu, nego naučenim pravilom, ki je pred vsem hraber in odločen, kot je bil pred vojno srbski vojak. A ta vojak izginja. Nadomestiti ga bo treba z zavednim vojakom, ki sledi glasu razuma in prepričanja. Državljanska vzgoja bo morala ustvarjati tako novo armado, ki se bo zavedala, zakaj se bori. Kakor povsod so tudi v Češkoslovaški na delu agitatorji, ki skušajo oslabiti to delo države. Ko se je pretekli teden vršil po vseh srednjih šolah obrambni dan, so se pojavili med mladino komunistični letaki, ki so imeli namen vplivati na mladino v nasprotnem smislu. 0 teh slučajih so poročali vsi češki listi in se je za to v javnosti ponovila zahteva, naj se razpusti komunistična stranka, ki kaže vedno bolj svoj protidržavni značaj. Pokazalo se je, da je tu in tam te vrste agitacija proti armadi in proti državi predrla že globoko med mladino. Državljanska vzgoja ima nalogo, da ravno to vprašanje, ki zahteva od državljana največ žrtev, pokaže v pravi luči, da vzgoji v mladini pravo pojmovanje dolžnosti do države, v vojaku pa državljana, ki se v polni meri zaveda, da brani z državo svoj lastni dom in svobodo bodočih pokoljenj. V Masarykovem zavodu za ljudsko vzgojo Na Vinogradih v Blanicki ulici je bila svoj čas znana gostilna »Pri Trunečku«. V tej gostilni so se shajali pevci »Vino-hradskega Hlahola«. Ta »Vinohradski Hla-hol« je zmagal na prvem pevskem festivalu v Ljubljani, ki ga je priredil »Slavec« ob svoji 25-letnici. Naravno je bilo, da so pevci povabili slovenske akademike v svojo družbo k »Trunečku«, da so z njimi obujali ljubljanske spomine in prepevali slovenske pesmi. Pri dobrem pivu, ki je tudi sicer slovelo po vseh Vinohradih, so naši dijaki preživeli tam mnogo lepih večerov. Naš poseben prijatelj in duša teh pevcev je bil neki inženir, ki je zložil v spomin na Ljubljano posebno pesem »V oči, v oči k, ker je slišal ta poziv pri vsakem trkanju s kozarci in mu je to zelo ugajalo. Danes ni več gostilne pri »Trunečku«, oni navdušen inženir je že davno umrl in so se ga takrat spominjali slovenski listi kot našega velikega prijatelja, pevci »Vinohradskega Hlahola« prepevajo in popivajo drugod — v Blanicki ulici pa se dviga na istem mestu prenovljena hiša »Masarykov ljudsko-vzgojni zavod«. Ker je bil ravnatelj dr. Tom. Trnka odsoten, naju je sprejel tajnik g. Hrudička. Ves čas našega razgovora je pel telefon, tako da se je čutilo, kako je zaposleno vse osobje v zavodu. Ljubeznivi gosp. tajnik je seveda vkljub prezaposlenosti skušal pokazati vse, kar je v kratkem času mogel. Postregel je nama s publikacijami, ki najbolj zgovorno govore o delovanju tega zavoda. Kot smo že zgoraj omenili, je to pol-državni zavod, ki dobiva za svoje delo oporo in podporo od države. To je — kakor smo rekli — električna centrala, ki razsvetljuje vso državo. Glede državljanske vzgoje ima dovolj sredstev na razpolago; brošure, predavanja, diapozitive, filme. Njeno polje je seveda splošno prosvetno delo, če pa pogledamo poročila, bomo videli, da je to res vzgojni zavod, in da ima ogromen program za vsestransko vzgojo naroda. Poročila o konferencah prosvetnih delacev nam nudijo natančno sliko sedanje češkoslovaške prosvete. Naša ZKD je komaj mal zasnutek takega ogromnega prosvetnega aparata. Delo tega zavoda se ravna po tem, katera stran ljudske vzgoje je ob tem ali onem času posebne važnosti. Pred valitvami n. pr. stopijo v ospredje navodila za državljane; sedaj se posveča velika pozornost obrambni vzgoji. Časopisi in brošure skrbe za to, da imajo prosvetni delavci vsega dovolj na razpolago. Navodila, seznami, poročila itd. so se mi zdela važnejša, ko pregledovanje zavoda do tretjega nadstropja, kjer se vrste pisarne in prostori za posamezne oddelke, da more funkcionirati ves aparat točneje. Ravnokar so dospeli vrnjeni filmi in že so se ekspedirali drugi na pošto. Uspehi so vsled te organizacije taki, da češkoslovaški državljan ne pogreša ničesar, kar mu more služiti k spoznavanju sveta, napredka, zgodovine, predvsem pa lastne domovine. V zadnjem času prevzema vodstvo prosvete in državljanske vzgoje: filmi in radio. Ne samo v Češkoslovaški, ampak po vseh državah. Organizacija prosvetnega filma (zavod razpolaga z najboljšimi domačimi izdelki te vrste), ki dobiva v vseh biografih svoje stalno mesto in postaja dostopen vsled nizkih cen najširšim plastem naroda, je najvažnejše vprašanje današnje dobe. V njem ima vsak narod ne le prosvetno, ampak tudi propagandno sredstvo. To je pred vsem sredstvo za javno državljansko vzgojo. Isto velja glede radia. Naravno je, da skušajo tudi sosedne države izrabiti svoje najmočnejše oddajne postaje v svoje namene. Pri velikem napredku današnje dobe stopajo druga vzgojna sredstva v ozadje, zato je tem bolj važno, da film in radio vršita svojo dolžnost o državni vzgoji. Pri malih narodih je to posebno važno vprašanje prosvetnega dela. Učiteljska organizacija in nje delo za državljansko vzgojo Da že zunanjost oz. notranjost šole vzgaja v državljanskem duhu, sem se mogel prepričati v vseh šolskih poslopjih, ki sem jih obiskal. Stene po hodnikih in v šoli pričajo o narodni zgodovini in preteklosti, o lepoti češkoslovaških mest, trgov, rek in gora. Kot sem rekel, skrbi za potrebne slike državna tiskarna. »To je za par kron«, je rekel dr. Kepi, ko je nama razkazoval krasne reprodukcije v bakrotisku. A slike niso samo za dekoracijo, ampak tudi za pouk. Zato niso na slikah samo lepi, ampak tudi gospodarsko važni, industrijski, obrtni in drugi kraji. Tako smo videli sliko vitkovickih železnih tovarn, regulacijo Vltave in plovbo po nji, rudarske kraje itd. A po svoje skrbi za poučne pomočke tudi učiteljska organizacija sama. V Hole-šovicah ima svoje osrednje podjetje, knjigarno, tiskamo in zalogo učil. Odpeljala sva se proti Holeševicam, kjer je bilo za naših dijaških časov le nekaj hiš, zdaj pa se razteza med Vlitavo in razstaviščem celo mesto s krasnimi palačami. Gosp. ravnatelj je naju prijazno sprejel in povabil v skladišče. Razkazal je nama serijo učnih slik, ki so jih slikali umetniki in jih je izgotovila učiteljska tiskarna v barvenih reprodukcijah. Prav pred odhodom iz Ljubljane sem zapazil v neki knjigarni dvoje takih slik, ki sta namenjeni našim šolam: ena predstavlja prihod Jugoslovanov na Jadran, druga ustoličevanje koroških vojvod. Žal, da niti prva niti druga nimata prave umetniške cene. In to 'bo gledal v šoli naš slovenski otrok! »Kar se izda, mora biti umetniško dovršeno«, to je geslo češkoslov. učit. organizacije. Zato sva z navdušenjem gledala serijo lepo barvnih slik, ki morajo kar najugodnejše vplivati na mladega češkoslovaškega državljana. To se res pravi gledati domovino v najlepši luči. Mora jo vsak otrok vzljubiti. Od šumave in hodskih vasi tja preko Morave, Tatre in Slovakije do Podkarpatske Rusije en sam pisan svet narodnega slovanskega življenja. Mojstri, kakor je Uprka, so v tej zbirki prav tako zastopam, kakor Aleš, Šetelik in drugi. Vsak umetnik odgovarja s svojim imenom za ^voj€ delo, tiskarna pa za izvedbo. Kako izgj®“a šola sredi teh slik! Cena je 18 Kč za sliko. Nato smo gledali zemljevide. »Hoteli smo vam za šole izvršiti tudi Jugoslavijo, smo imeli pagajanja že Par" krat, pa je vselej vse padlo v vodo,« razlaga ravnatelj in se smehlja. »Vem, da bi naše šole rabile več takih zemljevidov, a čakamo na domačo produk; cijo.« Poleg zemljevidov so važni diagranu* Češkoslovaška republika v primeri z drugimi državami, specialne karte itd. Vse je urejeno za državljanski pouk. Prav za prav je to domovinoznanstvo. A to je te' melj državne vzgoje. Z nekakim ponosom sta nama gosp-ravnatelj in njegov tovariš razkazovala zaklade svojih skladišč. Res je, tudi mi bomo imeli vse to nekoč. A zdi se, da smo zelo počasni. Namesto solidnih izdelkov nam najprej ponujajo kič. Vse preveč se čuti, da gre včasih samo za denar. V tem oziru bi moralo naše prosvetno ministrstvo pokazati več agilnosti. »Državljanska vzgoja!« je vzkliknil gosp. ravnatelj v slovo. »Pa kaj je drugega vse, kar tu vidite. Če vam moremo s cin1 pomagati, smo vam radi na razpolago.« Seveda, marsikaj bi rabili, a treba Je predvsem lastne domače podjetnosti in še česa. Že pozno zvečer sva se vozila proti Pragi. Vprašanje je, ali naša šola doseže, da nosi naš otrok v duhu s seboj slika in obli* ko svoje domovine. Recimo: Slovenije* Prepogosto se zgodi, da se v šoli prepričamo, da je ta slika zelo nejasna. O Jugoslaviji govorimo v šoli mnogo, a koliko je učencev, ki bi jo znali hitro v glavnih potezah narisati. Izrazit zemljevid lastne države o glavnih obrisih bi moral biti vsakemu državljanu pred očmi. S tem je treba začeti v šoli. A včasih ni zemljevida Jugoslavije niti v šolski sobi. Okvir drž. meje in lega države glede sosednih držav bi se morala otroku tako vtisniti v spomin kot slika domačega kraja. (Nadaljevanje prihodnjič). »DOMOVINSKI DAN« PRI SV. MARJETI OB PESNICI NAS KLIČE V ZBOR! Gotovo so še nam vsem v spominu pa-trijotske manifestacije, katere smo do pred kratkim mnoga leta prirejali Marječani pod imenom »Domovinski dan«. V znamenju narodne sloge, ki nam je baš danes potrebna po celi naši domovini, smo se odločili nadaljevati s temi svečanostmi. Zato pod okriljem luk. podmladka in kraj. odbora Jadranske straže priredimo v nedeljo dne 17. junija 1.1. ob 3. uri popoldne pri g. Šikerju naš tradicionalni »DOMOVINSKI DAN«. Na sporedu so nastopi dece in odraslih, nato prosta zabava s petjem, godbo, šaljivo pošto, konfeti, prodaja peciva, kmetskih gibanic. Postrežba bo nudila cenena okusna jedila in slovito Šikerjevo kapljico — »Urban-čana«. Iz Maribora bodo vozili, in sicer ob 2. uri popoldne, s Trga svobode avtobusi. Udeležbo prijavimo pri NO ali JS v Mariboru do 16. t. m. Vse asa narodno složno, obmejno nacionalno delo vnete bližnje in daljnje sosede, društva itd. k tej manifestaciji vabimo Od-branaše in vse nacionaliste z geslom; »Čuvajmo naše morje in naše meje!« vico tekmovanja le oni strelci, ki bodo izpolnili pogoje predvidene v pravilih člen 43. Izbirne tekme se bodo pričele v nedeljo 24. t. m. brez taks in z normalno ceno municiji-Izmed izbranih strelcev se bo formirala ekipa in rezerva za državno strelsko tekmo ter bodo ti strelci dobivali pri strelskih vaja mu-nicijo po znižani ceni. Strelci ob nedeljah vsi na strelišče! Gosti dobrodošlli. Pripravljajte se na tekmo! Obenem obveščamo članstvo in strelske družine, da se nahaja društven lokal Okrožne in Mestne strelske družine v Ljubljani na Miklošičevi cesti štev. 13, telefon 2037 (pisarna Canadian Pacific), kjer se dobijo vsa pojasnila. Rogaška Slatina. Podpisani občinski odborniki občine zdravilišče Rogaška Slatina smo proti piscu podlistka »Narodna odbran® — pomagaj«, ki je bil objavljen v »Pohodu«: z dne 2. junija 1934, nastopili sodnijsko P°t- V Rogaški Slatini, dne 4. junija 1934. Šentjurc Stanko s. t., predsednik občine trgovec. Člani občinske uprave: Čoh Štefan, hotelir, s. r.; Karlin Ivan s. r., čevljarski mojster; Sket Vinko s. r., posestnik; in Strelska družina r Ljubljani obvešča svoje članstvo, da se vršijo strelske vaje ob lepem vremenu vsako nedeljo (ob praznikih ni streljanje) od 8 do 11'30 na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Poleg strelskih so na razpolago tudi lovske tarče: bežeči jelen, divja svinja in srnjak. Članstvo opozarjamo, da se bodo letos vršile v Ljubljani strelske tekme z lepimi nagradami in bodo imeli pra- Odborniki: Dr Brabec Karel s. r., banovin. 2drflV Pečar Ignac s. r., upravnik pošte; .^i;. Predan J. Rudolf s. r., šolski upra^ . Glinšek Ivah s. r., šott. upravitelj v Medic Franc s. r., postajenačelniki Krumpak Anton s. r., posestnik; Šiberl Anton s. r., posestnik; Ogrizek Julij s. r., hotelir; Loschnigg Ivan, trgovec. nik; ii POHOD" živi safl»° naroinin® Odgovorni urednik Miroslav M »telit. — Miji n Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. c. ■ o. Ernest Var gaion. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.