—«   21    ^— Zimski večer.
Počasl.                                  Besede zložil Simon Jenko.                    Uglasbil Iv. Kiferle.
1.    Poj     -    di,    Min-ka,    za     -     pri     du - ri,     peč s pa - nja - či      mi pod - ku - ri,
2.    Sem   -   kaj,    hčer-ka,   se     -    di   k me-ni     in     ko - lo-vrat    svoj za - že - ni.
3.    kak       nam     je   ro - ko          po - da ¦ jal,    ko   od     do - ma     je    od - ha-jal.
4.    Šcl          od    nas   je   v kra   -  je       tu - je,    ko - der   voj - na,    smrt go - stu - je.
5.    Tre    -    tje     le - to    list         po - sla - ni    nam nje - go - vo     smit  o - zna ¦ ni.
/l         "       •                    r     ^1^      'I        f    f      f        J
luč          mi   v le-ščer - bi    na - pra - vi,   stol moj k pe-či    sem po - sta   -   vi!
Pra    -    vi      mi    o     bra - tu     svo-jem,    o     e -  di-nem   si - nu     mo - jem, Ti           si     solz-na    zdi-ho - va - la,    ma - ti      je   na   glas jo - ka   -    la.    i
Do     -    kaj    je   mi - ni - lo     ča - sa,    da    o   njem ni      bi - lo     gla   -   sa. Od         ta - krat je    tvo-ja     ma - ti     bi - la     ne - ha - la   jo - ka    -    ti.
6.    Le     -     gla     je   pa     ni   več   vsta-la,  v Bo-gu    o-srai    dan za - spa  -   la.
H\Y  ^cr-Hf---------j[=^-r=]l—^^----1|---------11-^   W\
Slovenskl  učiteljl  — junaki.              ganile.   Bile   so   izrečene tako mirno  in
V  današnji  številki   priobčujemo  slike    skroir>™; a vkljub temu v glasu, ki je iz
treh slovenskih učiteljev, ki so kot vojaki    n'ega odmeval trden, resen sklep   Trudil
padli  za   domovino  na  bojnem  polju.  -    sem se' da mu dopovem, da bi bilo nje-
V  »Zvončku«  nameravamo  objaviti  slike    eovo polovanje na vsak način breznspeš-
vseh junaških naših učiteljev, ki so prelili    n°-.v°J"a še ni končana, in le vojaki smejo
svojo  kri  v   tei   strašni  vojni  in  tako  v    bl}1 na b°iiScu- sem mu rekel' inuse mar"
dejanju  izpričali  tisto   domovinsko  Ijube-    Slka],  ?ru^p.   sploh   vse,   kar_ bi  moglo
zen,  ki so jo po naših šolah  vcepljali  v    poto!azltJ  Klpboko   potrtega  oceta.   Kmet
srca  slovenski   mladini.  -  Oi^račamo   se    "Le f K!edai  osupiijeno  in m.  odeovon!:
do prijateljev  in tovarišev teh padlih ju-    >>r°da'  gofpod'  deIal .sem.. 'e  ™  SVOje?a
nakov-učiteliev s prošnio, nai ,,am pošljeio    sina-  "ote!, sem  mu  lzr0Cltl  pol]te {" .ZI"
niih fotourafije, da jini moreino postaviti    vl"°- A seda).ga ".'•'" zf" ne Potreblii.em
skromne spomenike v listn slovenske mki-   nobene st7an vec- p.rodal sem vso zlvl" djne,                                                                 no   m   sedaj   grem,    da   spravim   svojega
sina domov.«  In  odšel  je. Bil je dva do Star  kmet  na   bojišču.                   tri  tedne  v  Oaliciji   in  je   pozvedoval  o
,    D   ..       .,            . .      „....               svoiem padlem sinu, seveda brezuspešno.
Iz Budimpeste porocajo:   Odhcen po-   T   d      '             n .    ¦       jš j         t k me.
slanec   je   pnpo_vedova _ zammivo    vojno          ^   e :     kakor   ^pje   prjpovedovala
priffodbo: V moji sosescini, »ron v Oomo-                     >     N                       .,.        bojišče_
rerskem  komitatu,  zivi star  kmet   k,  ga                             odneham   Kakor  hitro  bo
poznam  in  eenim  ze  celih  40  let.    Moz    končaanaJavojna> grem zopet tja, ker sem
de a  nemnorno   m  si  prizadeva  ust^ar.t.            ¦/     ^ do"bim svoiega mrtvega si-
bo jse   zivlienske _ pogoje.   Scasoma_ si  je     ia/nakar'       spravim k večnemu počitku
pndob.l  manjse jmetje:    polje   in   zivino.        ,            zemljo ...« Ne sramujem se po-
Pred   pr.bl.zno   stinmi   tedm   ie   pnsel   K    ^edaU,   e rekel imenovani odlični politik,
mem m rekel: »Oospod, mo) sin ,e paclel               ^        ze      u,e oči   ko sem segel
na bojiscu. Cirem t.ia .n ga pripeljem do-                       .          rok    kakor da bi one.
mov, da ga pokopljem v domacem kraju.«         ( Te  besede   so   me   pretresle   in   globoko