Poglejte na fttevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS
lisi slovenskih delavcev> Ameriki.


I, I Mimu VRC KOT
HA DAB DOBIVATI
C "GLAS NARODA-
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM QlWWJ
2

Telephone: CHclsea 3-1242	Bil—U»d m sm«d C Um Matter September 25th. 1940 si the Pott Office M Mew N.	under Act of Centre« of March Srd. 1879.	
No. 188 —Stev. 168	NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 25,1941-	-ČETRTEK, 25. SEPTEMBRA, 1941	Volume XL1X. — Letnik XLIX.
BOJI V PREDMESTJIH LENINGRADA
LENINGRADSKJ |*ADIO JE SINOČI PORO-CAL, DA iJE SOVRAŽNIK iPRED VRATI. TEŽKI BOJI OKOLI MURMANSK A,
Nemci so že vdrli v predmestja Leningrada in po ulicah so v teku vroči 'boji, kajti Ru&i so se junaško postavili v bran. Napadalnim četam pomagajo strm ogla vei, ki si pijejo na bra-nitelje najtežje bombe! Predno s Nemci prišli do predmestja, so pregnali Ruse iz dveh vasi pred mestom.
Sinoči je Colomubia Broadcatsing System postaja v New Yorku vjela iz Leningrada poročilo, ki pravi: "Sovražnik je pred vrati."
Nemško poročilo pravi, da bombniki napadajo vojaške skupine, utrjene stolpiče in artilerij.ske postojarfke in da imajo Rusi velike izgube. Ena bomba je padla sredi ruske vojašnice.
RUSI ODBIJAJO NAPADE NA CELI FRONTI
Moskva poroča, da so Rusi razbili novo nemško ofenzivo proti Murmansku, na skrajnem severu 2000 miljne fronte. Na celi fronti so v teku vroči boji. Murmansk je za Rusijo najvažnejše pristanišče, ker nikdar ne zamrzne. V torek je bilo izstreljenih 75 nemških aeroplanov, Rusi pa »o jih izgubili 25. V Finskem zalivu je bil potopljen en nemški transport.
List 44Rdeča zvezda" naznanja, da so branitelji Leningrada potisnili Nemce nazaj ter so zavzeli močne postojanke izven mesta. Vsi nemški tančni protinapadi so bili odbiti.
Na osrednji fronti Rusi še vedno napadajo, pred Odeso pa ste bili razkropljeni dve rumunski diviziji.
Ob Dvini, kakih 200 milj zapadno od Moskve je armada maršala Tiraošenka uničila dva nemška polka. Nemci so na bojišču pustili.2500 mrtvih.
Včerajšnja poročila naznanjajo, da maršal Buddennv naglo ntrjuje črto pred Harkovom. da zabrani Nemcem, da ne bodo vdrli v Donecov bazen.
MRAZ JE PRITISNIL NA SEVERU
"Rdeča zveada" poroča, da je Samo na enem kraju pri Mur-mansku bilo ubitih 2000 Nemcev, nek hrib na skrajnem severu pa je bil pokrit z mrtvimi Nemci. Okoli Murmanska' je zavladal hkrajno hud mraz, vsled katerega Nemci zelo trpe. Ponekod je že tudi zapadel sneg.
Poročilo iz Leningrada pravi, da so Rusi obkolili nemško o-klopno divizijo, ki se je po kratkem boju podala. V boju je bil ubit en nemški genral. Rusi so zaplenili 36 tankov in vjeli 117 vojakov.
Priprave za konvencijo CIO
Konvencija, ki pe bo začela 17. no vembra V Detroitu, !bo nedvomno (izrekla zaupnico ^predsedniku Roos eveltu in njegovi politiki.
Divizijski načelniki CIO so bili prejšnji teden v Atlantic City, N„ J., .kjer se zdravi predsednik Philip Murray. Ž njim sso se dogovorili vs^ potrebno glede četrte letne konevncfije CIO, ki t>e bo začela dne 17. novembri^ v Detroitu, Mich.
Po Wabhingtonu »e govori,
AvstraUki trgovinski minister gre v (London
Iz Avstralije je odpotoval v London avstralski trgovinski minister Sir Earle Page. Obiskati namerava tudi Washington ter razpravljati o vprašanjih, pojavljajoči!* se v zvezi z lend-lease postavo.
kongres takoj napove Nemčiji vojno. Po njegovem mnenju bo resolucija zavrnjena v razmerju 2 ti. Ameriški narod je proti nenapovedani vojni, zdaj naj pa kongres odloči, če je za vojno ali ne.
da bo konvencija nedvomno o-dobrila politiko sedanje administracije ter izreklu zaipjico predsedniku Rooseveltu.
V pozivu na konvencijo jr. rečeno med drugim: - Kongres indnstrijalnih organizacij (CIO) se bo moral baWti z zgodovinsko nalogo. Varnost naše dežele je ogrožena. Ti-ranstvo, ki se širi po vsem svetu ter podjarmlja narod za narodom ter peha v suženjstvo milijone in milijone ljudi, o-groža tudi naše demokratične ustanove.
—	Preteča nevarnost : »lite-va edinost dn slogo vseh plasti prebivaistva, ki znajo ceniti in braniti naše ^demokratične oblike ter temeljne svoboščine.
—	Kongres irnjustrijalnili organizacij je neumorno organiziral ueong-anizi rane dela rce v masni produkciji in v temeljnih industrijah ter s ten izpolnjeval ameriškim deiuv-cem željo po gospodarski in politični demokraciji. CIO mora vdejstviti svoj vpliv z ozi-rom na politiko glede važnih vprašanj, s katerimi se m o ca danes pečati ameriški narod.
Mnogo CIO podrejenih velikih unij je v svojih resolucijah že odobrilo Rooseveltovo politiko.
Zveza CIO organizaciji v dr za v
živala v CIO velik ugled, do-čim so zdaj na njeni strani edinole Lewisovi pristaši.
Zdi se, da bo konvencija med drugim zahtevala, naj bodo delavci zastopani v vseh vladnih agenturah, tikajoeihse narodne obrambe.
Poln lonec (zlata, •
Iz Pariza poročajo, da je bila pred dobrim letom sprejeta v neko sirotnico 74 letna Josephine Carrin. Svojim -tovari-šicam je večkrat pripovedovala, da ima v svojem sadovnja-
POMOČ EVROPI PO VOJNI ZASNOVANA
Pod predsedništvom angleškega vnairjega ministra An-tohny Bdena. so se v I^ondonu sestali zas{opniki devetih pod-jarmljenih evropskih držav fer so pristali na atlantski čarter", ki sta ga sestavila predsednik Roosevelt in Winston Churchill na svojem sestanku na Atlantiku ob obali Fundlandije.
Poleg devetih držav: Belgije, svobodne Francije, Čelio-slovaške, Grške, Luksenburške, Jugoslavije, Holandske, Norveške in Poljske so bile še zastopane Zaružene države, Anglija in Rusija.
Izgredi v Mehiki
Vojaštvo je streljalo na delavce, Jri so protestirali proti ravnatelju municijskih tovarn. — 8 delavcev mrtvih, {nad 20 ranjenih. 1
Ali je dežela za vojno ali *ie?
Republikanski kongresn i k Fish, ki je srdit nasprotnik predsednika Roosevelta, je rekel, da bo prihodnji teden v posebni resoluciji zahteval, naj
Se (eno leto bo moral {sčužiti
Predsednikov sin, captain Elliot Roosevelt, vrši že leto dni službo pri letalskem rezervnem zboru. Zdaj je .stacioniran na Kelly Field v Texasu. Te dni je doflt>il povelje, dai mora služiti še do 6. oktobra prihodnjega leta.
ku zakopan poln lonec zlata, toda tovarišice so bile prepri- J Zastopniki so se zbrali v St. "ane, da se ji blede.	i James palači in so sklenili po-
Vest o zakopanem zakladu j staviti skupni odbor enajstih ie prišla na" uho~tudi uradni- \ držav po<f~pre<Tse{tKTvom prve-kooi sirotišnice. Spočetka ji se- j ga gospodarskega svetovalca veda niso verjeli, ker je pa le j angleške vlade sira Fredericka
vztrajala pri svoji trditvi, so šli kopat na ozačeno mesto. In res so izkopali lonec, v katerem je bilo za "Jo tisoč dolar-iev starih blatnikov.
Leith-Rossa. Ta odbor bo skrbel, da bo iz vseh kra jev sveta nabran živež, ki bo razdeljen po končani vojni vsem evropskim narodom.
KRITIZIRA NEVTRAL. jPOSTAVO
Nevtralnostna postava bi deželo prej pahnila v vojno kot bi jo pa zaščitila pred njo.;— Hull se ni izrazil, če je treba postavo preklicati ali samo predrugačiti.
Ko so te dni obiskali časni-
zavi Illinois je obsodila stali-j karji ameriškega državnega šče Johna L. Levvisa, predc-r.d- tajnika Cordelia Hull, jim je mka United Mine Workers tor I rekel, da je napočil čas za od-priporočila ponovno izvolitev pravo raznih omejitev, ki jih
Pliilipa Murraya.
James B. Carey, bivši piod-sednik United Radio, Electrical and Machine Workers tar sedanji tajmk CIO, bo zopet kandidiral za tajnika. Kot morebitna kandidata za tajn.sko mesto omenjajo nekateri I udi Kathrvn Lewis, hčerko Jjhna L. Lewisa, in Allana Hay-wooda, narodnega organizacijskega ravnatelja CIO.
Lewisova hči se v političnih nazorih popolnoma strinja s svojim očetom. Spočetka ;e u-
ODESA PRIPRAVLJA OBRAMBO PROTI NAPADU
Prizor na neki ulird v Odesi, kjer postavljajo barikade in ddrugo obrambo proti Rumun-
cem in Nemcem, ;
nalaga nevtralnostna postava ameriškemu parobrodstvu.
Leta 1939 je bila sicer črtana določba, ki je prepovedovala prodajo vojn. materiala bo-jujočim se državam, navzlic temu pa postava še vedno prepoveduje oborožitev trgovskih ladij ter plovbo v vojnih conah. Bojujoče se države morajo na svojih ladjah in na1 svojo odgovornost odpeljati kupljeni vojni material iz Amerike.
Hull je rekel, da sta on in predsednik že spočetka kriti-
ker po njunem mnenju ne more zaščititi Združenih držav pred vojno, pač pa prav lahko Ameriko v vojno zaplete.
Hull ni povedal časnikarjem, če je vlada za popolno razveljavijenje ali pa samo za revizijo nevtralnostne postave ter tudi ni omenil, kdaj namerava administracija kongresu v tem smislu kaj predlagati.
Nasiprotniki nevtralnostne postave si še niso na jasnem, če naj bi biilo ameriškim trgovskim ladjam dovoljeno samo oborožiti se, ali naj bi pa tudi smeli odvažati ameriški vojni materijal naraynost v pristanišča vojskujočih se držav. Največ iih je pa za popoln
zirala nevtralnostno postavo,1 preklic nevtralnostne postave.
POVODNJI IN ORKANI po JUZ. DRŽAVAH
Vsled hudega deževja so re-jčaj je vojaška oblast spravila ke v zapadnem delu države | letala na varno. New Mexico zelo narasle. Iz' Velik vihar divja tudi ob o-Albuquergue poročajo, da je ena oseba utonila, sedemnajst jih pa pogrešajo.
Razna mesta in naselja* ob reki Pecos so preplavljena. V največji nevarnosti je mesto Roswell, kajti Hondo, pritok reke Pecos, je narasel za štirideset čevljev. V Carlsbadu, "kjer je narasla voda za 22 čevljev, pogrevajo enajst oseb.
Med Port Arthur in Port O' Connor v Texasu je divjal strahovit orkan z naglico 75
Vojaki, ki stražijo dom mehiškega predsednika Manuela Avile Camacha na Chapulte-pec Heights, .so streljali na skupino unijskih municijskih delavcev ter jih osem usmrtili nad dvajset pa ranili.
Delavci sso demont/trirali proti generalu Louisu Cainbre-roslu, ravnatelj municijskih tovarn, ki "je baje ž njimi slabo ri: vn al.
Delavci .so že zjutraj pismeno sporočili predsedniku Ca-inaohu, da poverja general Cambreros vojna naročila neodgovornim tvrdkam ter da i-menuje na najvišja mesta v tovarnah svoje sorodnike in ožje prijatelje. Njemu gre za osebno korist in za osebni dobiček.
Vojaštvo je bilo pod poveljstvom polkovnika Oeha, ki je najprej demonstrante pozval, naj se mirno razidejo. .Ker te-garntsorlioteti storiti, je dal streljati v množico, ki je štela baje 1700 oseb. Med demonstranti so bile tudi ženske in otroci, toda usmrčeni oziroma ranjeni so bili le moški.
Te dni se bo v mehiškem de: lavskem gibanju završilo še nekaj zelo pomembnega. Kot znano, je zapovedal predsednik Camacho vsem mehiškem učiteljem in profesorjem, da se ne smejo več vmešavati v politične zadeve ter da se morajo brigati izključno le za vzgojo mladine.
Vzgojiteljev ta odred bat ni poseibno presenetila. Prosili so le predsednika, naj jim dovoli osnovati lastno unijo z novimi pravili in določbami. Doslej so
j pripadali vsi iMehiiki delavski , federaciji.
Predsednik Camacho jim je to sevedai dovolil.
BOLGARSKA NE BO (SLA V*VOJNO
Bolgarski notranji minister Peter Oaibrovski je rekel, da Bolgarska ne bo šla v vojno proti Rusiji in da ne namerava prekiniti diplomatskih odnoša-jev z Moskvo.
Gabrovski je rekel, da so poročila, ki so bila objavljena v tujih državah, da je bolgarska vlada odredila mobilizacijo in razglasila vojno stanje, izmišljena in neresnična.
Zelenjava na laskih uKcah J
Na odlični rimski ulici Via Veneto bodo spomladi šetalci hodili mimo gred .s solato in razno drugo zelenjavo, me^to mimo cvetlic. Na> grede, na katerih so prej rastle cvetlice, kmetje iz okolice že sadijo .razno zelenjavo.
Italjanska vlada je izdala odredbe, po kafteri naj bo pridelane čimveč zelenjave.
Otroška paraKza
Zaradi širjenja otroške paralize so flbile doslej zaprte šole v sedmih pennsvlvanskih o krajih. Včeraj so jih zaprli tudi v Lvcoming okraju, ker sta se med šolarji pojarviTžr 'dva slučaja- te bolezni.
bali Floride ter se naglo pomika v severni smeri. Vsled orkana in fpovodnji povzročena materialna škoda je ogromna. (Marsikje je avtni promet izstavljen, ker je voda prepflaf vila ceste.
Sama sreča, da je vremenska opazovalnica prebivalstvo pravočasno opozorila pred pretečo nevarnostjo.
miwiuiiimniiicinM^
Privatne, bratske in družabne
milj na uro. Središče viharja organizacije morejo premože-
je oddaljeno 500 milj od ozemlja, v katerem se vrše veliki vojaški monevri. iZa vsak slu-
nje svoje organizacije investirati v Defense Savings Bonds in Stamps, serije F in G,
STAVKE IN URAVNAVE,
V dveih mestih so zaštrajkali odvaižalci gaR>iča. Mašinisti pri Consolidated Aircraft Corporation so zapretili s stavko. — 22 tisoč premo-garjev protestira.
V Rochestru, N. V., in v Pitsburghu, Pa., so zastavkali mestni odvažalci garbiča. Edino iz bolnišnic so odpeljafli smeti in odpadke, za garbič pred hišami se pa ne zmenijo.
Mestna oblast v Rochestru, iNew York, jim je sporočila, naj se vrnejo takoj na delo, češ, da bodo v nasprotnem slučaju zavedno izgubili službo. •
Pittsburški odvažalci zahtevajo teccho povišanje plače za $8.20.
fcWashiugtonske kroge j e spravila v veliko zadrego vest, da nameravajo v San-Diego, C-al., zastavkati AFL mašinisti pri Consolidated Aircraft Company. Družba ima zaposlenih 22 tisoč delavcev ter ima za 700 milijonov dolarjev vojnih naročil. Unija zahteva za svoje člane na uro deset centov priboljška.
Obrambna (posredovalna oblast je braojavila unijskim in družbinim uradnikom, naj bo takoj obnovljene produkcija v tovarni za propelerje v Beaver v Pennsylvaniji. Tovarna je 'last Curtiss-Wright Corporation. Mornariške in armade
oblasti so naročile pri nji z pet milijonov dolarjev propelerjev.
Stavko je napovedala unija AmeriSke delavske fedracije, ki noče dovoliit, da bi bil v tovarni ushižben kakšen član konvpanijske unije.
V	protest proti zvišanju u-uijskili asesmentov so zastav-kali premogarji dveh nadalj-nih premogovnikov v bližini Hazletona, Pa. Zdaj jih štrajka že 22 tisoč. Agitatorji se vozijo od naselbine do naselbine ter pozivajo delavce k protestu, zatrjujoč, da ima organizacija United Mine Workers v -voji blagajni nad štiri milijone dolarjev odvisnega kapitala in da vsdedtega nikakor ni bilo treba "povišati asesmenta.
V	Springfieldu, Ohio, je za-stavkalo 3500 delavcev pri International Harvester Company, ker so se izjalovila pogajanja med aružlbo in CIO United Automobile Workers. Unija zahteva, naj kompanijo sprejme nazaj .200 .drfxrcov, katere je ba je pokt ivu<.»< I pustila.
"GLAS NARODA" — New York
Thursday, September 25, 1941 ^
VSTANOVLJEN It.' 111!
"GLAS NAR©DAM
(TOtCV OF TBB PSOPLB)
\
Own«d and PoDUabed by SUvenie PoMbktef Otoyuy, (A Corporation. Wttink SakMr. Prertdeat; T. Lupah«. See. — Place of bnalnew of the Ltlon una iddNM Ql abora officers: 21« WEST 18th STRUT, NSW TORKt N. X.
48th Year
■QIm Naroda" It batted every day except Saturdays, Sundays -and Holidays.
Bobeerlption Xearly «0.—. AdterUseaient on AgreeaHet.
Ea eaio lato velja Ust aa Ameriko In Kanado Id.— * sa pot teta <8—; aa torn leta »1.80. — Ea New York aa eelo leto IT.— ; aa pot lata fB-SO. Ea laoaematro sa eelo leto $7.— ; sa pol leta 98.B0.
-Olas Naroda" lsbaja rsaU dan lsrawil < sabot, aedal] In praaalkoT.
____ . i
"GLAJS NARODA." ti« WEST 18th STREET, NEW IOBK. R Z.
>: CHelaea 1—1241
DRAjGINJA
Ameriški narod-ipotroši na leto približno 15 tisoč milijon v dolarjev za lirano.
Administrator Loop Henderson, kateremu je predsednik Roosevelt poveril kontrolo^ nad cenami, je pričal, da so >e živila zadnji čas podražila za 24 odstotkov. Za nakup iste množine hrane, ki je veljala lani 15 tisoč milijonov dolarjev, ki morali Amerikanoi plačati danes 24 odstotkov več, oziroma IS tisoč 61)0 milijonov dolarjev. To jo precej več kot bodo morali plačati 'ljudje davkov po novi, ravnokar »prejeti davčni postavi.
Take usodne posledice ima -stališče tistih kongresnikov, ki pod nobenim pogojem nočejo poveriti vladi potrebne oblasti za kontrolo nad cenami.
Neki »"lan zborničnega odbora za* (bančne zadeve je rekel, da si narod prav posebno ne želi kontrole nad cenami. Takim nazorom sledi katastrofa, ki je ni mogoče tako alepa1 preprečiti oziroma popraviti njenih posledic.
Dobro je samo z majhnim primerom pojasniti, kaj ppv-zroča narodu višanje cen.
Povprečna zavrovalninska polica znava v tej deželi $2,300. Življenski stroški — to je hrana, stanarina, obleka, itd. — so narasli za 7 in pol ydstotka. Da bi nudila1 zavaroval-ninska ]>olica za $2,300 v sedanjem ča&u i»to zaščito kot jo je nudila prej, bi jo bilo treba povišati na $2,472 in 50 • centov.
Možje, ki zastopajo farmerje v kongresu, so pač mnenja, da draginja ne nalaga- farmarju tako velikih bremen kot jih nalaga mestnemu človeku, obrtniku ali fabrišketnu delavcu.
Farmer se lahko ozre na polje pšenice ter v mislih izračuna, da mu bo prinesla letos po "parity ceni'1 $1,100-namesto $750 pred letom dni. Toda ..farmer mora kupovati gotove vrste živil, kupovati mora obleko, kupovali orodje. Graditi mora in popravljati.
Zaktad-niški tajnik Morgenthau je opozoril javnost, da je treba za hišo, ki je veljala lani $(3,000, dati letos $7,140. — Farmski pridelki so z ozironi na farmerjeve potrebščine izgubili 10 odstotkov svoje vrednosti.
Kongres uveljavlja nove davke, da bi bilo mogoče tekmovati s cenami, ki so poerfedioa manj vrednega dolarja.* S tem pa odpira le novim nevarnostim vrata.
Na te nove nevarnosti je oipozoril ameriški narod Bernard M. Barueh, mož-strokovnjak, ki je bil začsa prve svetov-i:e vojne ameriški "gospodar&ki diktator".
Barueh je na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj ter proučevanj nemških in anglerških gospodarskih metod povedal posebnemu kongresnemu odboru, kaj je treba storiti za "iz-vojevanje miru."
Barucliovo navodilo je povsem preprosto: stabilizacija cedi, najemnine in plače na ob začetku tega leta prevladajoči podlagi.
Po njegovem mnenju bi bil za izvedbo gospodarskega programa potreben gospodarski diktator, kajti v prevelike komisije in skupine nima preveliktga zaupanja.
Barueh i>e misli le na potrebe sedanjega časa, pač pa tudi na čas, ko bo treba prilagoditi vojno pjrodukcijo mirovni produkciji. Vpoštevati je tudi treba, da bodo stroški oboroževanja strahovito narasli, če ne bo uspelo vzdržati cene na primerni nižini.
Barucliova izvajanja zaslužijo splošno pozornost. Sleherni kongresnik bi jih moral vpoštevati t&r misliti najprej na interese naroda, kadarkoli se mu bo treba baviti s pretiranimi zahtevami tovarnarjev, farmerjev in tudi orgariiziramega delavstva. Kajti če ne bo mogoče "stbilizirati cen, bodo polagoma izginile vse socialne pridobitve, ki so bile s takimi žrtvami izvojevane tekom zadnjih osem let.
Brez najstrožjega nadzorstva nad gospodarstvom Združenim državam vprihoanjc ne bo mogoče igrati v življenju narodov tiste vloge, do katere so upravičene po svoji veličini, moči in pomenu.
Sprememba časa
V soboto, db dveh ponoči bo v vseh jnestih, ki imajo sedaj Daylight Saving Time pomaknjene ure za eno uro naprej. Potemtakem bo zopet v veljavi Standard Time.
Rumunski kralj *e protivi Nemcem
Mladi romunski kralj Mihael se je nedavno uprl -nemškim "svetovalcem" in tii hotel nagovoriti novih rumun-kkih četj ki so bile poslane aa
rusko fronto.	A
Med rumun8kim narodom vladai' veliko nezadovoljstvo, ker odhajajo rumunski vojaki v boj proti Rusom.
V rumunskih vojaških boinis nicah je mnogo rumunskih ranjencev, ki imajo prestreljene dlani. Prestrelili so jih nemški vojaki, ko so se rumunski vojaki z dvignjenimi rokami hoteli podati Rufom. Mnogo Burn unoe v pdbegne na rusko stran.'Rumunske častnike ao *ia mnogih krajih nadomestili nemški oa'stniki.	k *
Iz
■ MISU O VELIKI SLOVANSKI {DRŽAVI
Ker ni iz naše naselbine no-j van i naučili? Aui pa 1 benega glasil, dovolite, da jaz po stari samopašni navadi
opišem po svoji možnosti tu kajšnje okolnosti.
' iSlOv^nska. naselbina Fonta-na se nahaja v južnem delu Kalifornije, tik ob glavni državni c^šti št. 66 in glavni državni eesti št. 99 in 10, ki drž Sta \PQioenix, Ariz, v Los* ftes. Torej ako sč boste slučajno vozili po eni onienj* nih cest od vzhoda pioti mestu bos An-naj vanV bo znano, da se vozite skozi slovensko naselbino Fontano, ki se nahaja 55 milj \izhodno od Los Augoles, in osem milj zapadno od San Bernardino.
Naselbina Fontnna šteje približno 7,000 prebivaloev, med katerimi živi precejšnje št ^»vilo Slovencev in nekoliko "Hrvatov, namreč Dttlmatinraev, Ita-llijanov. Slovenci imajo d«vo podporni društvi, ki spadajo k SMP.T in Slovenski zabavni kind). Tukajšnji naseljenci se proži vi ja jo vi: "činoma s kokoš jo-rejo in sadje rejo. Slovenci tukaj imajo dobro urejen Slov. dom. v katerem ol>držiujejo drtčustvene seje. plesne zabave in >onifwjeni Slov. zabavni ;khib se snide k z»ba<vn crtkrat v tednu, namreč vsako sredo? zvečer. Tukajšnje ]K>dnobje ji* zelo zdravo. pozimi le malo kdaj malo zmrzne. To podnebje je zrlo priporočljivo za s'nibotnc
bodo
BPM m
Ije n»ed seboj uničevali in dp-volili. da bode dalje neml^ka
ntauka in italijanska Hira > potoni njih izdajalskega tiska šuntala '-nega prbti drugemu f In po^tedice so ueizogltjne. Slo<
DEFENSE BOND Q 0 IZ
Vpr. Ali dobe prodajalne kako plačilo z a' prodajo obrambnih znamk! Odg. Ne. Trgovine so ponU:
i f^»M-fn / I««£lw. IL« m C AAt _ <__- »
ži i« me^vam naj vendar že ei*krat«pre- dlIe *Iužbo P^oVicne-os- An.-e-f vidijo, da edino v slogi % moč J® ^,l)a'ravno tako kot ban-~ -1"* -' in v moči je ai^a in obstanek ke'	posojilnice
_ . .	.	.. .	I IflT ftmim TTCI. nn/]|,n v^Ltn/J! A J
namreč da bi V skupni slogi ži-veK! in ckiiali Mmi zas . iAko se-ne bodo organizirali v 'eno močno slovansko državo, ki naj hi se razprostirala od Baltika do Jadrana, potem bo njih *)olcžaj brezupen in prej ali slej bo eden oddflck za drugim uničen.
Navšim Slovencem tam v stari
ter drugi vsi nudijo p6moc pri ^ro<ia^i obrambnih bondov.
Vpr*. Kako naj • se na^dim, da bi nakupil več obrambnih bondov, da pomagam vladi?
<)dg. Najlažje je, ako naročiš svojemu gospodarju, da obdrži majben del tvoje plače. Tudi samo 10 centov na dan ali pa eri dolar na tvoj rojstni
Peter

Popravek.
nan>redovati, ako se bodo dalje držali dvojih stani h tradicij, nanirec da bodo dalje vsaka skupina za svojo Samostojno državico in se, žal, celo ru-vaši eden mroti drug mu. Torej Slovenci, dehijte vsi za to neobhodno potrertnio stvar in sicer za veliko in močno (Slovansko republiko, v kateri naj bi bili vsi eiiako zastopani po vzorcu naiših arrieriSkih držav, namreč, da bi vsak slovanski narod bil sorazmerno zastopan v skupni zljornici in predsednik naj bi se rizvolil vsaka 4 k ta enkrat iz poljskega, dmarikraf fz čeSkega tretjiv iz srbs'kega>. hrvatskejfa ljudi, ki l>oIehajo na revntati- aH sim-enskega naroda. To bi
domovini* je nemjogoče uspešno	prineslo na leto $:^7.50,
zrnu. na pljučnih boleznih in za stare ljudi, ki potrebujejo toploto oziroma sod učni h žarkov. Torej, ako vam' gospod finan-car dovoli in ako ste slabega zdravja- je zolo 'priporočljivo, da oibiačete Fontano in nc-dvornno vani ne bo žal, kakor ni žal podpisanemu, ki si je« tukaj kupr'i dom v bližini Slovenskega doma .
Snfo Slovenci iu Slovenke in #ko smo Slovenke in Slovei^, smo olienem Slovani in kot takim nam ne more biti vseeno, kaj so godi z nagimi .brati in sestrami v stari domovini. Našt soeutje je ž njimi, tam je tekla naša zibelka. Slovenci pmo veja slovanskega .st<4>ra, ako se slovansko ptebro znrši- bodn gobovo slovanske veje usahnile. Ali se bodo vendar iz te grenke izkušnje tamojšnji Slo-
odvrnilo sum niče nje in izpod-budi'k) vso slovansko žlahto k zvestortii in vdanosti, kjer bi'.
da moreš kupiti obrambni bond za $50.00^ Večji prihranki pa kupijo večje bonde.
Pripomba: Ako želite kupiti Defense Bonds in Stamps, pojdite na najbližnji poštni u rad, na banko, hranilnico ali posojilnico, ali pa pišite na: Treasurer of the United States, Washington, D. C.
V torkovi številki je bilo na tem mestu po moji krivdi zagroženih nekaj kapitalnih na-, pa ic.
. Takoj za uvodom bi moral biti namesto besede "Izdaja" izraz "izjava", pri-naštevanju najvplivnejših slovenskih podportiih organizacij se pa mora glasiti "Slovenska", ne pa-' Jugoslovanska Narodna Fjodporna Jedttota.
To se mi jq zdelo zato; potrebno omeniti, da bi kdo ne skušal v objavljenem pismu zaslediti kakšne zafrkljivosti. , . ^ Nazorno tolmačenje. —t-
kako bijeta. Mi smo trtfej nevtralci. Trlc^ov hlapec Ši pa niisli: — Hm, pretep je pretep. Prav lahko se zgodi, da tidi jaz clofbiin po buči eno ali'-lv«». — In stopi k plotu'ter izruje iz njega kol, da bi ga imei pri sebi, če bo treba. Vidiš; to j-; oborožena nevtralnost.' ČVpa .smukne Kratnerjev Tiu'e jib poleno tet- ga skrivaj' stfeue Tonetu v roko, da bi te mogol lx>lj rtažgatij je to bfagohohia nevtralnost. Ako se-Jaz /h d-njič tebi pridružim in ti pomagam kleirtiti Toneta, se i-. menu je to-intervencija . . .
v
Čudna so tvoja pota,
-1 - >
ljubezen . . .
Waehingtonu in proti hrabremu roškemu narodu, brez katerega bi bilo odrešenje Slovan-stva in osta! e Evrope kot ostalega jfveta, brezupno, kajti pomoč najbrž bi prišla angleškemu narodu prepozno od -naše a-merišk « shrani.
Ako hočemo biti odkritosrč ni, moramo priznati, da brez
se vsi opoštevaii enako vredni žrtev in dzvanredne hrabrosti
in tako »bi bila združena rrpu-blika Slavi ja in v zvezi z rus kim slovanskim na<iodov v slučaju oboroženja, nobena tuja div^i v a aH države fw so n? upale jo napasti; Tako bi postal slovanski rod najvplivnejši na ^n'otij.
Torej slovanski voditelji pozor! Zdaj je izvanredna priložnost. Ako je kot slovanski voditelji ne izkoristite,-ste:> lahko že naprej zazgotovljeni. da vas bode ogromna večina Slovan-stva (po pravilih'#!xlol.žaIa. da niste bili vredni imenovati seJ •zastopnike ljudstva, katerega ■zdaj zastopate. Slovansko ljudstvo se ,po ogromni večini z za-npanjfii obrača proti Londonu,

I. ZVEZEK: Uvod — Narodne prayljici in pripovfedke. — Spomini na deda. — Jurij Kotjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar;'. — Domen.
—	Dva prijatelja.
H. ZVEZfcK: Jurij Kobila. — Tihotaj»ec. — Vrban " Smukova^ žetfiterv. — Kbšterski žolnir — urad Eo-^inje. — Golida.
m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemsk: valpet.
IV- ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — 'Med-'dvetfna atoloma. ' VI. ZVEŠŽEK: Dr. Zober. — Togbmer. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — PIde tobaka. Moč . in pravica. — V vojni krajini. — Pratt!• bratoma.
VvlEL ZVEZEK: Ivan Krazem Tatenbab. —f B6jim 8e te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — S6st parov klbbas. — Po tobaka smrdiš. — Zenitev iz nevoščljiVosti- —tspormni starega Slovenca Andreja Pajka.
iX. ZVEZEK: Rokovnjači. — -Kaka je Katarjev Peter pokoro delal, ko je krompir sjradel'. —" Ponarejeni bankovci
X. ZVfciZEK: Veronika Deseniska.
10 zvezkpv..^$}0
POSAMEZNI ZVEZKI $1.50	\
Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBL.-CO.
"GLAS N^OBA'5
«6 WEST 18th STREET	jpyjjwi' ^.'l.
'T i
riwkt^a naro<la ne bi bilo zavezniške zmage v svetovni borbi in brez hrabrosti in ogromnih žrtev ruskega naroda ne fcode žhrage na ' strani d:-mo-kratAiih naro<lov v tej vojni. Torej nehote se moramo vpra
— Rad berem o vojski. — j
je pripovedoval rojak — ker--
sem vojake služil in lhc torej.! Prijatelji so se pogovarjali, taka reč zanima. Porodila so kako je vsak s svojo ženo pa pomešana s takimi izrazi, seznanil.
da ne vem pri čem sem, ko pre- Ta so je seznanil ž njo na berem do konca. Kaj je i.ev-- plesu, drugi jo je poznal ž? Iz-tralnosft? Kaj je dobrotna nev- za mladih let, tretji se je po-tralnost? Kaj je oborožena : ročil s prijateljevo vdovo, če-nevtralnost* Kaj je interren- j trti se je seziianil ž njo pri d?-cija? Svreta nebesa, saj se mo-'lu v tovarni, ra zblesti človeku, ki ni hodil | Le najponižuejši med njimi, v visoke šole.	j ki je pa imel najlepšo žene, jo
Prijatelj ga je prav lepo po- i trdovratno molčal.
domače in nazorno poučil:
— Saj se menda še spominjaš, kako je bilo v starem I.raju ua žegnanju. Dobro, le zamisli se v tiste čase. Ti.se sko-ro brez vsakega, vzroka začneš prepirati s sosedovim Tonetom. Naposled si skočita v jase in se začneta prav poštno
—	(No, — so začeli siliti vanj,—kako je bilo pa š teboj
—	O, to je čudna, — skoto neverjetna zgodba, — se je nasmehnil, ne vedoč, če bi jo razodel ali ne.
Napoiled se je vseeno vdal.
i—« Petnajst let bo tega, ko j? ira^še društvo praznovalo i>c-
lomastiti. Vidva sta tore j vojš- i kakšen jubilej in smo po/iibili kujoči se stranki. Mi' stojimo tudi iz oddaljenih naselbis. i e-
malo vstran in mirno gledi no,
Star pregovdr pravi: 11 Po toči
kaj odličnjakov. Društveniki in droštvenic^ smo imeli čez glavo dela, posebno ker je bil na programu tudi svečan bauket. Meni so poverili "delo natakarja. Torej delo, ki ga nis4nl'že
šati; ali bo<lo vladarji demo- se ne izplača zvoniti." Pred'nikdar vršil. Odnekod jd pri
krafivnih držav; kadar bodo in ako bodo zmagoVhlci v sedanji vojni, zopet aii rova ril i Evropo brez ozira na želje prizadetih narodov, ali bodo ifn<fc*!jeval s svojimi ošabnimi zahrbtnimi zvijačami, kakor so, zaL delati do' sedaj in 1>nhniK vso Evropo in do malega celi sve» v tnkO-rekoe bratomorstvo.
hagleilu, da se bodo morale odgovorne osel>e vaoeiti delovati na podlagi izrekaŽivinfo in dovolinio živeti drugim" Ako se s tem ne .sprijaznijo, po moj in. mišljenju' bodo zoj>et vojne. Oirtkmt. da nI potiebno kazati na napake, ki so jih de-; la'li zastopnik-i angleške viri de, zas-topniki frantos-ke vlad^ itd.
SLOVENCI!
NAJBOLJ POPOlA'A ZALOfcV SLOVENŠKtH I'ONOf jRAPSKIH ftOŠC DOBITE 'PRI
JOHN MARSIGH, Inc.
^ 46S WEST 4Snd STREET "NEW YORK. N; Y.
vsem morajo vsi narodi pozabiti storjene napake in jflediiti z zaupanj?ni v ^bodočnost in pci-ziti, da se storjene grozne na-
šla na našo prireditev strašno lepa ženska, v spremstvu starejšega moškega. Spočetka srni mislil, da je njen mož. pa so mi pake ne ponovijo Več"in da selpovedali, tla Sta oče in lici," da bodo objavljenih osenf točk do pidice izpolnjevalo. Upati smemo, da Roosevceltovih osem toflk ne žadenč' tista usod«, kot je zadela Wilsonovih štirinajst)
je on precej premožen in da le redkokdaj pride med" Sloyj 1-ce. Slovensko sta pa Še oba govorila in no prav dobro.
— Ko sem prinašal jcui na
točk, posebno točke, ki se*na-j mizo, me je večkrat dšvrkn':la naša. da naj si ljudstva sama | s svojim pogledom. Tristo zlo-izvolijo, pod katero diživo že-idjev, kako je znala.gledati!
IIjo spadati in da ljudstvo samo (Nadaljevanje ua 4. str.)
Urad: TOafalfrar 4-ft362
Stauovaiije: I>lckens G-7000
Bivši zdravnik v Zagrebu
ALFRED 0- MASSEY. M. D.
naznanja otvoritev svoje-.
ga urada na 325 WEST END AVENUE pri 75th cesti NEW YORK CITY uradne are 7—8 zvečer 'in po dogovoru.
KUHARSKA KNJIGA: 't
ARec^es Al 11 j ^Nations t
00
(V angleškem jeziku)	I >
RECEPTI VSEH NARODOV \
Staile 8aitio
^"Knjiga je trda VteaAa iri ima 82 f atrani
M ■ i
knjiga jd netoj pos^btiega za dlie. ki se zapimajo > kuhanje in Se 'bodejo 1 v ttjem čilnbolj iZVežbati in' >|»
tep^jpcihiiti. "	^ii
Naročite	'
M
)><
216 West im

GO.
Jork? K. T.
Ko ji prinesem kosilo, ou/ine, če», da še ni'lačna ter brez ^ a kegit pov9da bruhpe^' oin^h. Živa in j^oredn's kojy^ a zlo-uej. N*ir bi ne .re1tel, <*-bi bila kakšna mlečnozoba frklja; pa ji je bilo že Takrat ostMiiindvaj-set let.
—	Ko so se "že začeli cfostje pri mizi, jffc*~pa v kuhinji s pijačo nalivati, se naenkrat 7.111 i-sli, da je lačna in da ni še i.i-česar jedla,. Juhe ni bilo ^ č, pač pa nekakšno ineso .'javi omaki. I11 sam ne vem, kako se je zgodilo, da sem1 priše.iši do nje, narahlo vztrepetal, roka s krožnikom se mi je streli, in — pljusk! — že se je cedila o-maka po njeni beli !>vileu! obleki.
—	NiČ ni rekla>, samo vstala "jcv'lne plosknlla'po obrazu in siknila skozi zobe: — Prašič!
—	Jaz, že nekoliko opit, jezen, osramočen, ji pa odi ■rušim:
—	Še eno tako črbni, pa ti jo bom vrnil, ti, pro . . .
—	Stala sva si hasproti kot dve »Vati.
—	Njo je oče komaj zadržal, mene so obstopili prijatelji." Naslednjega dne me je pismeno prosila odpuščanja. Tudi jaz sem ji pisal ih'jo pro-ail, naj mi odpusti.
—	In tako je dala besed ; besedo, pismo je sledilo' pUmu, sestanek sestanku, tri meseoe kasneje sva bila pa mož id zeha.
"GLAS NARODA" — New York
Thursday, September 25, 194T
VST A NOTLJEN L 111!
MISLI tOB PLETENJU
v
Pred časom sem c it al a v na- 'bili ti vodno lačni siromaki po-
čili listih prošnjo g. Fotičeve, naj bi se rojakinje prijavile za pletenj volnenih stvari za jugoslovanske vojne ujetnike. Ker se izima hitro bliža, seiti takoj poslala po volno in se tako priglasila za to človekolj.ubno delo. Naj bo moj d<-"ež pi i tem s© tako'skromeii, jaz srna t rani, da je moja dolžnost kot Slovenke, da doprineseni svoj delež k skupni stvari za olajšanje trpljenja naših ljudi V domovini in v jetnbSkih 'taborili že pose-l>ej.
'Poslani rvohii je bilo priloženo pismo, v katerem je naglaše-no, rrnj zainteresiram svoje prijateljice V to domoljubno delo. Ker imam iporočati še druge stvari, sem hi,!a mnenja, da dosežem več dobrih sic naših žena in deklet nko v javnosti o-roenim to pri potrebno delo, s'
milovanja vredni. . Danes Vladajo v Evropi trinogi, kakšnim
ni para v zgodovini^ in us&ia nušili ujetnikov je bržkone silno žalostna, in to še posetmd v očigled dejstvu, da je proti nam naperjeha namena iztrebljenja, potujčenja, duhovne in gosipodaiske propasti ter končnega usužnjeuja. Slovenske ž:-ne in dekleta, priskočite ni pomoč z vsako prosto urico časa, ttakaj prišel bo eas, ko bodo te za dobro dele žrtvovane, ure tredne zlata 7,a bodočnost: nagega ma^ga a krepki;?ra f ponosnega naroda. Ohranimo naše Fante pri zdravju in življenju s tem. da jim pomagamo prebrfi . zimo, ki naivadno ugonobi toliko vojnih ujetnikov zaradi pomanjkanja tople obleke. .
•Kot je bilo že večkrat pov£-
kafrrrim bomo obvarovale ljaše; dano v časopisih, se dob vsa
junaške fantje- pred mrfeom in [pojasnila" in navodila za plete-poginoiri PomisTite rojakinje, ni je p:i Tatjana Fotič, Royal ako splete vsaka izmed vas, kf; Vugolsvv Legation, Washing-niorenW) in znamo Vi*šiti to pro-
Olavno je, da si vsi Slovenci in Slovenke" v New Vorku in v bližnjih na&elbinali zapomnijo, da 30. noveir&ra moramo priti skupajy Arlington Hall, da pokažemo^ da čutimo s svojim na-. iWlom i i} mu' že]imo olajšati njegovo fi ž ko usodo. Omenjeno naj bo, da je naša akcija za -pomoč mšetrm rrnrodu r domovini pod okriljem skupne pomožne akcije naših podpornih jednot- oziroma pojde čisti <ft*>i>Mc v skupno blagajno. To bodi v pojasnilo tistim, ki si niso na jasnem, ali delamo kot samostojna skupina! ali smo pritf jneeni >JPO'. Ker so v organizaciji 7x1 rni en Mi slovenskih društev v New Yorku vključena skoro vsa tukajsija podporna društva,'je. rrizrumjljivo, dp deremo v smislu programa Jugoslov. Pomožnega Odbora. Kulturne skupine* ki so z nami seveda sodelujejo za teto stvar.
iHhie 6. septemlbra smo praznovali v Now Torku Juiroslo-
bilo tako kipo, ko»t je bil. lep tisti solnčni dan sam.
'Zclaj.ko kiio i "delom začeli na raznilh koneiih.'bo treba skrbeti, da bo naš človek vedel lil Videl V>q račune, kot pravimo/ V teh težkih tragičnih časih naj ne 'bo fno.d nami nikogar, ki bi tiudi najmanj hotel izkoristiti m\si «('o celetga naroda' v-svoj ptid^ Med Američani smo napravili že precej dobrega vtisa, nhj skrbe Vsi Ani, ki nosijo več odgovornosti, da pri tem ostane, da bomo v^Hjaii pred javnostjo !kot ,poštenjak i, kiar kot narod tudi smo.
Zadnjič, ko sem z nekaterimi drugimi Slovene i vrnd šla pričakat na postajo ministra Fr. Snoja, selnf med pogovori pri mdzi v hotelu New Yorker" omenila, da se mi primorski S1 o-Venei ^kraš-nmo' »družiti v svf-ho zahteve- da se naše kraje zq>-pet ogvdbodi ' po tej končani vojni. Mr. Snoj se je z id ^o strinjal in ravho tako se s trin-
DOMOVIN^. PLA^A
'Poti kopitom trdega, brezsrčni šnjih iri sedanjih, ki so ojazdvo^-nega diktatorstva Nemčije in' jovali narod v stranke in gra; Italije, pflaka in unijra Jugoelfi-1 pe in šuuvaM ljudi <*len proti vija< Kot je vsem zhanoi pri] drugemu, in tako mu pridofeidi vsaki sM in premoči, trpi naj- za vsako stran nekaj fanatikov, vieč tisti, kateri je najmanjši Inj kateri so prepričani, da edino naj5ibikejši in to je v bivši Jyi- njih nažiranje je pravilno. Ta-gošlaviji Slovi nija, Ker Slj>-jkih ljudi .sploh danes ni mogo-venija meji ha (bivšo Avstrijjo,; če pridobiti za kako skupno
£lede* tega v bodoče da bodo tiiKajšnji
vanski dan. Organizacija A- T«jo mnogi rojaki, tl^efba je fd-
s't o voljno delo, tudi sahio en kos"volnene obleke, lx> s*'tem ponmigano tisočim našim jetnikom. ki bi drugače tfp-li mraz in posledice v raznih taboriščih v N< > hnč i ji i n d n igbd. Kar stori eiia sama, se znabiti zdi malo n nevredno začeti, a vedeti je treba, da naše skupno delo bo veliko štelo, žafo naj nobenhnt odbije misi'i, da bi priskočila s pletenjem na pomoč, ženske raznih naVo<tolosti, kakor tu^i Amjeričanke v mestu New Yoric plot o poti na delo. doma, »v nraditi, v opoldanskih nrah počitka, "itd. Tt»dt me nesroen^o zaostajati.
Mirmgi raim d n'^s vemo ka.lc^-nr reveži	ujetnik h ker
sifW) itiwli priliko' to videti jv-zadnji svetovni vhjni: 7feni vsa leta v Ameriki niso* zabrisala stfpšnih vtisov lačnih obrazov, otopelih oči, -premraženib in mršaviih teles ruskih ujetnikov: ki so jih gonili v naš^» prinior-ske "kraj*", kakor'-živino, na gradirio A'ojaskih čest, baiTik. itd,' Poletu ye; še nekako bilo n pozrniii, :ko je skozi stare'.* pre-l>ere'ie in ra-^trgane cunje "brila v telo mrzla kraška burja, so
lheriSktS' priatf 1 jev Jugoslavije je priredila velik baplcet v hotelu Commbdore, VSšali srno pO radiju mladega kralja Petra jn iz naše" srede je govoril Will-kie, zapel pa naWje po radiju mtfsiki 7»bor pevcev od raznih
ton. D. C.
• V New Yorku se tudi pripravljamo na 'veliko slavnost v pomoč našemu ljudstvu r domovini. Ta slavnost oziroma koncertna priredba, se bo vrši-1 isloVenšlrih	ib zborov v
'a dne 30. novembra 1941 v Ar-[New^ Yoi-lcu. kakor fudi posa-lingtoit Hali na Osmi v New(n^znikm% ki niso pri noWnrtn Yorku. O tem .je že bilo nekaj poročil, a odslej pa do prirej-1 be same bomo našo javnost v newvorski okolbci pogosteje o-pmitnili iu pa sem pa tja malo opisa'i procrraJii. ki so ga pri-pravici. 55di'-užena slovenska društva vNew Yoi*ku sVpriza-devajo, potom svojih dehrgatoN* pri vkirpni oi^janizaciji, napraviti (jno največjih priredb ob t<>j .priliki,. Pridcrf>ili smo pevska! dmštva, ki so se odzval z zagotovitvijo, da bodo pevski nasto]>i tvorili lep <U'l pro.g:a-ma.
N<i slovenski taiiVbnraši.
starejši; srednji in ntfajSi bodo tudi sodeh>Vali in kdor jih js že kdcj poslušal, bodisi "med nami ali pa ' po Vadi ju,": biora priznati, da znajo zaigrati ia-kcf, dA 'človeku «rce. poskoči. 0 gm'orni^ih in' drifgih točklah se bomo pa spet 'ka.i več pogovorili v bodočih dopisih.
'/boru. Vso lo je bilo že omen-.jeno in pove<lano v javnosti, ni pa bilo (povedano- da smo Jugo-slovahke. "oblečeno v v nai'odne noše, že' od desete ure zjiitra.j feiga dni opozarjale Ne^ork-Čane pO Peti Avenue, da piaz-nn j mo .TogOBlofvanski dan svq-bode Yugoslav Lifierty Day. tako namreč je bif'o zapisano Z velrk iifii črkami o4j straneh kd-
rei, da se s tem delom nadaljuje. Manjšine bodo morale bi i i leprezentirane same po sebi,v morale pa 'bodo tudi delovati na to, da poslej mali narodi'ne bodo raztrgani na vse kraje, kot do predvojne, ampak strnjeni v celoto. katCre ne bodo mogli požrešni volkovi spet Ob prvr priliki razgristi na kose.
Pankrat že sem imela priliko se nekaj (pogovoriti z dr. Gori-čar jen*, ki je prispel s svojo ženo iz JugoslaVije pred nekaj tedni. O teh pogovorili bi se da-io veliko napisati, pa bo prišlo morda drugič na vrsto* Dr. Goricar veruje v Slovanst-vo,1 a so boji, da imamo sedaj proti sebi 7) io hudega in močnegh nasprotnika. Z:io me je za-
oziroma Nemieijo, je razumflp- š ovensko šodelo^iinje. TXa ima-VO. da bo Hitler poskusil čiin nio take ljudi med iiapretlnjaki. preje .ponen^čiti vse Slovencf?. klerikak-i. ,-ocialisti, in diusci-in to seveda z silo in krivico, nii'strankami, je gotovo <fej-Prav lahko razumemo, zaikaj^ stvo, katfTega vsak lahko vidi. pošilja vsa*k dan na stotine Sl^-jkdor pnide količkaj v dotrko z vencev v tujino, in jih izpostav-1 nagimi ljudmi, kateri so različ-Ija počaenemra umiranju. Aiko! nega prepričanja. Ta fanati-riočeš ali no moreš postati čflz zem ,je največja rana na Velesu noč Nlen<ec, te velika Nemčija slovenskega' naroila v Ameriki, ne potrebuje, in zapisan si pp- in črim preje stoprjo voditelji ginu. To je nemški n ačrt g!^- vseh strank sfcupaj in poskn?«-de a\>venskega naroda, lčatnre- jo preprečiti razširjanje te l»o-ga iz 'vso naglico in krutostjo fezni, tem bolje 'bo za narod. Ni Nemci izvršujejo. t>el f^oveni-j še prepozno, da se popravi krije, ki .te prišla pod Italijo, je se-^yiea, katera je bila storjena.
le^l.jev. katere so naje!'3 ameri-.ninialo njegovo pripovedovanje Š!ko prija teljice Jugoslovanov!o Rusiji.
katero j^. zadnjič ob-in v katerih smo š>> neke tem j iskal 1. 1939 in J940, se čem i\ vozile gor in dol po Peti Ave., prav zapomnila. Ob priliki ene-
ffa obiska, je dejal, je .videl a-grikulturno razstavo v^foslovi, kt:«ra, kakor je reke*7, .k bila
medtem,' koT so driijre cb naši poti na vogalih proniinentrtilj ulic pobiral p prostovoljne prispevke za nase jettnike in pre-
gnance
- -v
Naše in pestre slovens^ narodne- noše so vzbujale po
zornost
m
Bila je namreč sobota iz u
4 0-LETNO PREISKUŠfclJO
IMA
AMERKKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION , ELY, BUNNESOTA
KI IMA
22,000 članov in dva miljona
in poV dolarjev premoženja.
Organizacija je zaneslj^v^, neP*i?transka in zelo pjiporočljiva zavarovalnica. Zavžfrujte sebe in »voje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje -proti bolezni, nesrečam in amrti
^dje hiteli domov .
in delavnic airodaj, drugi pa so prihajali v mesto v tr-1 govine, gledališča, itd. Vb i so nas pozdravljali, nekateri H®1« glasno želeli- da d oživimo r&še osvobojenj:. Tu in tanf'je fed o -.laploskal. ko nas je videf. Skupina duhovfnkov,' ki se je peljala mano nas v avtu. nas je veselo in navdušeno pozdravita. Amaterski <=»n1carii so Okušali v jot i nenavaden prizor s svojimi kamerami. Povsod ^ie-ko naše poti je bilo znano vkm da smo Jugoslovani, vsi po prijavilo odzdravljali na&im "pozdravom z zastavicami
Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glgrvni □rad."Ely, Minnesota.
Domov grede smo ona ki se nismo po banketu preoblek le, opozorile nase stotine radovednih Newyorkčano v. Jaz sem pojasnila sama ne vem koflko otrokom in odraslim, kaj pomični moja narodna noša (ki nrbi-l a moja, pač izposojena od MJrs*' Zaikrajšek), in vsi so rekli^dfi" nišdfc vedeli, da imajo JugoSo^ vani tako krasne nose. PolMj-i no otroci so se zanimali in^a-ninAvo je bilo, ko n*e je v^ta4 vila skupina deklic na Br<&c£ way, da si ogleda ntojo nošo.iit ,po\"praša o njtrj: kako se je deklic mamkega ^okoljenja ot klevalo povedati svoj pravifi®{ vor. Trdile so, ^Ja so.z^ol,rA<i meričarfke, a'par d^ugili deMid jih je izdalo. Jaz sem iim^re-kla, da se svoje narodnosti radi kantega postopanja niici^ jev v Evropi ne smejo sratbo-f vati, a ski%e naj, da bodo ddbr^ Američanke, pa da todo, fcot odrasle delallte za dobrobit človeštva in ne za njega kot delajo sedaj naciji. so, da sovražijo nacizem. 'Ko
nekaj tako impozantnega, le pega in. napredek . Jfcusi je po-vdarjajoeega, da ž besedami sploh ni mogoče opisati.
Gospa Goričar pa mi je povedala podrobnosti o bombardiranju Beograda, o begu od taiiL. kako je bila ranjena v roko, itd., oela povest, toda vse skupaj je tako vplivalo na živ-ce dbeh, da ne motejo še nič zapisati o svoj ib izkušnjah. Sem sta prišla brez sredstev, taiko-rricoč, ker sta in*ela vse kar ^ta posedovala, v Jugoslaviji, in ker dn Goričar ni več mtJad, fetojita sedaj pned problemorii eksistence, kar niti v Ameriki ni prijetno. TJpamo, da se vse prav obrne zanju ter <fa bo dr. Goričar tmogel de'Ovati med nami aa obnovitev Jugoslavije in za združenje slovanskih narodov.
Sedaj pa najboljše, da se vrnem k pletenju, ali pa me bo uredni-k opomnil na to. Še pridem.
. Primorska Slovenka.
veda aapišan isti usodi, namreč smrti, katera bo "prišla nio£cw*e nekoliko pozneie. ki bo pa ravno ta'ko žalostna pod peto MJus-solinija- kot ostali del Slovenije pod "Hitlerjem.
Kaj si zakrivila ulboga Jugo-. sfavija., in ti nesrečna S over nija, da te teptajo in zatirajo? Ta:ko in poddbno se vprašujemo Jugoslovani v Ameriki, in posebno mi Sfoveuci si večkrat stavimo to vprašanje. Meni še zdi, da .fe odgovor, in to v velitki meri upraviocn ta: domovina ti ^ilacuješ za narodni greh, katerega ti nisi storila, pač p« so ga storili tvoji voditelji. Od ustanovitve Jugoslavije pa do lneseca aprila, ko jo je zadela žalostna usoda, ni bilo nikdar med Srbi, Hrvati in Slovenci. Vprašanje nastane.'Icj je vzrok, da nfpri-šlo do pravega ^bratstva, Preprosto ljudstvo bi se bilo v dd-bi preko dvajsetih let zedinilo v enoto, ki bi ne bila poznala velrke razlike med tremn brati. Da do teea ni prišlo, so krivi voditelji, kateri so kovali iz nezadovoljstva naroda svoj politični kapital, in ščuvali Šrtbi proti HGrvatom in Slovencem, in seveda tudi obratno. 'Dobro je znano, da izmed' treh" "bratov je bil Janez, kateri je največ p ačeval. in najmanj prejemaj. Godilo se je več krivic, katere ktjtib vbdmni protestom od sfrmki liatpda, ^bditeljl nisp h^>-teir sl-gatVln 'tiopraviti. Gotovo, da pri vsem tem jc- igrala.
tM	.t	>f" *4	•	' f j i*
m
Sloffei del,dpnifvnid in
to vedno, ne samo kai&ar bo 'tre-
ba pomoči.
J^goslovaaska vladai, katera s? nabaja v tujezem<tvu, je pravila na va-rbo precej veliko kapitala. Ali bi ne bilo pravilno. da bi oniienjena vlada tudi prispevala svoj v denarju, in tako podprla tukajšnjo jugoslovansko penrtožnei akcijo, V«r ^amo visoko doneči članki v ča-sopis.Tu ne bodo potnagali trpečemu ljudstvu v domovini. "Denar. ki j?a kontrolira vlada, je last vseh Jugoslovanov, in če T' kjttj iskrenosti, . bi moralo Všaj nekaj tega denarja priti y bingajiio' pomožne akcije. Tako bo dokazano', da je resen namen vlade pofmiaiffati vsemi.'kateri stradajo in da ne bodo do: bili samo nekateri od ttenarfa. kateri jo last vselil davkop'ac val cev ct'le Jugosl a vije.
" Donkovina plaka/' seni napisal za uvod, ink).mb ten>n, da vem. da je treba hitro pomagati, je veliko mrtvilo v čeli pomožni akciji. Vzroke, zakaj ne gre, kot bi moralo iti, f.m navedel zgoraj. , Najei ljudje ne zaupajo, in tudi jim ni nič »a-
P^^H^fli^^S*, ,	meriti, kor so že velikokrat da-
žiti. Te rtipftke bodo priznali n	pr&.0? pra-
m poskrili popraviti sainq	Sedanji odbor sloven-
pravi voditelji kateri imajo v. ,ke akcije je vreden popolne-r^nici široko obzorje, ker to je zaQpanja? saj vodijo ak.. gotovo, da, kateri je sam 4<nar-|cijo ^^ katcrfm ^ ^ ro^- minded", ne mor p u<Mti|H	podporne orga-'
svo.vb učenčev d^a naj WoUzafcije ^ več desetletij, in so "broad"minded.^ ; Ta rak je >eJBa§ ,lenar pp$teno upravljali, v letdi zagrizel^ze zelo globoko| Ako b6 u (x}bor ^^tevaf vse r^damermke^nce.ii	in ^ držql 4vQj!h
ba bo voditeljem; starih zeloUmerhk? katere % zat,rt x oll
\n	delo, [ustanovitvi, bo uspeh gotovo
hočejo re-iti tvkvyiyc S aven-jddbor Odbor naj posluje na ce parodn^ga prcxpada, kateri |^roet> Strankarski podlagi, ji m preti zaradi ijes miselnega straukarstva. Kaj je šad razdvojenosti, je gotovo najbolj razvidno tukaj v Ohicagu, kjer imairto iprgcej vejiko slovensko naselbino, a kl^ab temu nimamo niti enega, narodnega doma, kjer bi se lahko shajali vsi Slovenci.	,
Ali nki^te, tla StoV^-nci !v Chicagu ne darujejo, in da za to nimamo, narbdnega dOnun!
Kaj"Še, nasi:ljudj^ sq pripravljeni darovati za vsako* ^Ob^o stvar, ampak, voditelji se nlsO niogK zediniti, ker vsaka stranka je hotela iz žte°ja kovati svoj politični kapital. ' Hezultaf je ta, da imamo dye mali dvorani, in sicer eno nam je zgradilo
Voditelji. stopite na p an .in priznajte, da ste voclili narod nekoliko preveč po stranskfh potili, in v bodoč:' učite naše ljudi, da v pr**i vrsti so Slo\*en-ci, dn šele potem pridejo stranke in prepričanja in, da zaradi nazorov ni pofrebti nobenenfu Slovencu svojega brata sovra-
apropaganda ■ _ ko- tia bb čksu težk^ t>refekuš: njc,iiafi^esto slOg^ je prepir med^ brati, in to qe gotovo Veliko pripomoglo tujcu podjarmiti 'tTftsroš3av?jo. Pravijo. Ha iz-kuSitja nci; upajiiio, da ta nesreča, katera je nadela domovino. bo v bodoče Jugoslovane iz-
veliko vlogo:neiriSka in, itali- vianstvo poVsej Amoriki, in za danska propaganda in derfar ta- drugo bo i
pa vzelo še. veliko let plačevanja, predno bo slovenska. Pač ^žalostna slika edin-stva Slovencev v diicasru! '
resno voljo.. Domovina nas kli-oc, kot nas je že večkrat, poseb no, Tfadar je potrebovala ameri-
Hl *f "'l * l' ' ■ S' t ^ v • J"
učila toliko, da bodo bolj brat-J^i£ dolarjev: ker drugače, ^e siko razumevali ]x)trebe in pra- nam ameriškim Slovencem do-
vice eden dmgrga. Tudi tukaj med ameriškimi Jugoslovani in Slovenci je bil storjen narodni greh od strani voditeljev, prej-
EQ¥£WKQ SA1AS.?0JNO BOLNIŠKO PODPORNO BRtfftYfl y
. kdor iiŠeV	klt rojaklnj «e ni «jui tees drottvp nmj vpni-
fta Bvojeffi prijatelja ali prijateljico p* cnefa izawd odbornikov wj^Mitan^na pojasnila. V oesretf se fiele spozna, kaj pomeni biti Man
^ To artiStvo je sicer najndajfa, toda ŽMtfa atl ^anxtva. Dništrer ji t tem larstkem . izplafalo te gkoro 14 tis^ Mnllke Fn nad Sest--
. ODBOft ZA LETO 1M1
' Predsednik: MIHAEL" DREK
M Welrfleld 8t.. Brooklyn, N. T. Podj»red»edn 1 k: AN&5J lVANfiEK 290 Sarroon'St., *
Blagajnik:
ANTHONY CVETKOVICH 985* Seneca 'AV^wiik -Brooklyn. N. T.
. Brooklyn. N- T. Tajnik: JOSEPH POCACHNIK • 7 Mb Ll&fcrtr 'AvMui" Williaton Park, L. L
1. FRED VELKPEC
Zapisnikar:	'
FR^NK
1065 Greene Avenue Brooklyn. K.''T.
Nadzorniki:
VINKO ZAJ^okar
J «-«9 — <9t£ Street .	-	Glendale. IC
III. ALFRED JU PEŠ ,	.	..
_ 238 St., BeUrose, L. L. H. T. Arhivar: JOSEPH POGACHniK,"^M Liberty Ave,. WlUlaton Park, L. I' ' Društva lioruje vsake četrto sobot« v evpjih društvenih proetorih « ' ATnerlean afovetrtan 'Autftfortom. 2s3 lrvirt8 AvO., *#Oekryn/ n. y.
7336 671 h "Place Glendale, V T.
iiK3^*in4 igrrala največkrat /ceho.. Tiri ustanovitvah, verskih, podpornih in kulturnih, je dopiovjna zelo malo pomaga-gala. N a jveokrat je le k riti: zirala in sarkastično predba-oivala našim nrednikom njihove 'nlale f^<ov nične napake fn podobno. Upajnto, da "bo tudi
in naj ne dovoli hikohraf ko: vati političnega katpita'a.ž nahranim denarjem, in to tuikaj ali pai v domovini. "Ker. ako hoče katera stranka ali posa-"meznik izkoristiti to nesrečo v svoje s^ibične namene, to ni stranka S'oveneev. . in t^fašen posnmoziiik ni Vpditel.i ameriških Slovencev. K^idar se "bo lahko Oomagalo. naj od.l>or po-sluje^kozi Ainenžki Rdeči 'ktiž ker le tak'q snw lahko 'ž^gptov-Ijeni, da bodo »v rasnu-i' dobili tisti, kateri so v potrebi.
Meni se vidi zelo potrebno, da si vse zgoraj navedene stvari enlbiat pJovdmo v obraz, ter Je na ta način bo mogoče skupna akcija vseh Slovencem* v A-me^riki. Dokkr bomo sI<>po miislili, ne bo nikdar pravega zaupanja in tudi ne uspeha. Slovenci, obudimo se. in strni-*mo vse svoje moči v pomoč u-
' * ve S _ '__** e ,	5
t Toda tudi tcftcaj laliko vodl: bogi trpeči domovini! Šdor ne
tel ji popravijo zmoto ako imajo
priirtane sedaj v. skupno, delovanje, ni zaveden SI oven.«c, in še manj Amerikanec. Ako bomo nastopali skjipno, nas ne bo nihče premagal, ako se bonvo pa cepili, bo uspeh klflvern. kot je bil do seda ji Vodite,1ljeau tukaj in y domovini pa kličeni. s pesnikom:: 4<^>dprite se vi, Sivi grobi! Kas narod vodite k svobodi! Na. dan Slovan! Saj 'tako nam! je slovenska mati dejala, ko nas je pestovala!"
Anton Krasene, (UliiCago, Tli. '
jil DARU VENE POSlLMTVEJ JE Z^PET MCKIOCE POSLATI V GOTOVE DELE SLOVENIJE
j'
America« Kiprr«, Druiba w fa obv«st>l^ da jp, doblU	^
'	^^ Ljubl^ao ip tiste kraj<v ki m
imr. .
! Pok« tega mora VSAK potttjateij denarja še ^udi IZPOLNITI i POSEBNO PROŠNJO na Zveni «afchMfcii«d urad. Tezadevno ti, H »kovino bonto poilalf vsjumu, id	poOak dcbar\ ij* jo iz-
j:	^t lStb S^eet. ^ ^ork. Y.
« ; ' ' ' • ^ ' '
. •'»« 'Št***
"OLA S NARODA" — N trn York
Thursday, September 25, 194f
VST ANOVLJEN
18 9 2
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WINDER.
94
• •
Monteiruovo je svojeroeno pisal imenik oseb, ki naj bi prisostvovale slovesneimru dejanju. Spisek se je daljšal in daljšal, in ko je bil dokončan, se je spo ntnii knee še mnogih ifnnen, ki jih je hitro vstavili, in mnogih razgovorov, da je mogel razširiti krog povabljencev. Minister vnamjhh zadev je imel kot minister cesarske hiše dolžnost, pregledati spisek in ga potrditi. ^liontenuovo je smehljaje se podal imenik grofu Go-luchowb-kenvu. rekoč:
"Upam, ekacelenca, da nisem pozabil nobenega imena."
Minister je preletel uud ovito dolg spisek z ,oanii, ga smehljaje se potrdili in potovalno dejal:
**0 tem, svetlost, sem prepričan." <
Vabila so razposlali. Hkratu je prestolonaslednik uradno naznanil cesarski višji dvorniški pisarni, da bo njegova poroka tri dni po slovesni odpovedi, to je dne 1. julija, v Zako-pih na Češkem. .
Cesarjeva želja je bila, da se ne bi udeležil poroke noben član cesarske hiše, toda upiralo se miu je, da bi jim pot v Za-kope izrecno prepovedal. Do 19. junija knez Mnotenuovo ni \xdel, kako naj odene neia^ovorjeno prepoved v opravičljivo in nezavzefcno obliko. Zvečer dne 19. junija je pa umrla kne-ginja Jožefina Hohenzollernska. ki je (pripadala nevladajoei knežji veji hohenzollernske hilše in z vladajočo rodbino Hohen-fcol lerncev ni bil a v sorodstvu, tako da ni imel avstrijski dvor nikakega razloga, da 'bi njeno smrt uradno obžaloval.
Vzlic Untu je Montenuovo po kratkem posvetovanju s cesarjem dne 23. junija odredil dvanajstdnevno dvorno žalovanje. V zasebni okrožnici nadvojvodom in nadvojvodinjam, ki je bila priložena sporočilu o odreditvi dvanaijstdnevnega dvornega žadovenja, so člafne vladarske hiše prosili, naj se za časa dvornega žalovanja ne udeležijo slovesnosti radostnega ali /vobče vedrega znateaja.
Ta opomin je bil akoro nepotreben. Člani vladarske hiše so se ogibali prestolonaslednika, kakor preklicanega ali izobčenega. Nekateri — tako nadvojvoda Friderik in nadvojvodi-nja Tzabela — so se s tem maščevali za žalitev. Dirugi so si fcgolj prizadevali, da bi se vedli tako,, kakor jim je cesar predpisal. Zeo malo se jih je odkritosrčno raaiburjalo nad nepristojno ženitvijo, ki je silila otsarja v skrajno odpor. Najbolj ogorčen je bil Oton, "lepi nadvojvoda"
Najmlajši brat Franca Ferdinanda. Ferdinand Karel, ki je bU še vedno bolan in slej ko prej navdušen za dvorno gledališče, nikakor ni bil ogorčen; žen i t* v iz ljubezni inu je kaaaia značaj mi kega starejšega brata v prijaznejši luči. Toda bolnik, ki je bil ostal bratoma znjeromj tuj, ni imel ,poguma, da bi zapustil vrsto naježenih članov vladarske hiše in javno stopil na stran Franca Ferdinanda.	i
Marija Terezija, njegova ma&lha, in njene hčere so bile edine članice vladarske hiše, ki so se ufpate prisostvovati poroki.
A pred poroko je bilo treba pietrpeti 28. junij — slovesno odpoved. .	'"f
Franc Ferdinand je vso tisto noč pred dnemi ponižanja bedel v premišljevanju. Prisega, ki m« jo je bilo storiti, je tlačila njegovo dd&o kakor težko fbreme. Med pogajanji ni bil omahoval, njegov ponos se je takrat manj upiral kaikor ob mmogih neznatnejših vzrokih. Zmerom si je ponavljal:
"Cesar bom. Zofija bo moja žena; več nisem hotel."
Zdaj se je žalosti! in si očital, da je žrtvoval otroke, ki m«u jih bo rodila Zofija. Groza ga je bilo škodoželjnih ljudi, ki so komaj čakali, da bi med prisega®jem buljili vanj. Groza ga je bilo ponižanj, ki so čakala njega in Zofije po svatbi.
Ali se je bilo zamesti, da bo ona, ki je bila tako ponosna, in občutljiva, znala raauinjio in vzvišeno prezirati nenehne in negibne žditve, ki bodo zadevaJe dbadva, njega in njo? In sam — kako malo se je mogel zanesti na svojo vzvišenost in obrzdanost. Ugibal je:
"Moji otroci ne bodo moji dediči, moji otroci ne bodo smeli nositi mojega limena. Moja žena se bo zmerom čutila ponižano, vsak tnenuk k bo prinašal nove spotike in žalitve. Da bi ta jutrišnji dan vsaj ž i mfinil."
In hudo mu je težila dušo aavest, da vsako stvar težje doseže kakor drugi ljudje. Mlislil je na svoja nesrečna otroška leta, na zavratno bolezen, ki mfu je bila zazstnupila mladost vse do zrelih moških let. Hudo n*i je težilo dušo, da mu nebo ni bilo naklonjeno. Z v^akišno nadlogo in nesrečo ga je nebo zmerom obilno in neomejeno dbsipaHo. Kadar si je pa zaželel sreče,, mu jo je dajalo Cfe nerado in zmerom le na pol, nikoli ne vse- Ali se sme polovična sreča vobče imenovati sreča? Ali ni polovična sreča vse (bolj polovična nesreča — in ali ni polovično nesrečo prav za prav težje nositi kakor celo T
Te mračne mfoli so ga privedle nazaj <v praške garnizij-ske čase. Nja Hradčanih. /v mrkih dvoranah, kjer je nekdaj preživel njegov mračni Sanjanski prednik Rudolf II., ga je, takisto kakor danes, napadala otožnost, ki jo je zbujaHa slutnja, o usodni zvezanosti s sanjskim oesarjem. Takrat je to otožnost malone ljubil; izpodrivala je h prostorov praškega kraljevskega gradu duha onega drugega Rudolfa, cesarjeviča, ki je tiste čase še živel. Kakor tiste čase,> Franc Ferdinand edaj spet čutil:
"Predniku, sanjskemu ^cesarju Rludolfu H. sem bližji kakor cesarjeviču. ki je umrl kot samomorilec." In ko je v poHL fcnu, v polsanjah mislil na te mračne misli, mu je rojilo po glavi.
" Ce »rti je svet sovražen, bom brezobzirno kaikor mrki pra-ded uresničeval svoje sanje, ki se zde ljudem! grozljive. Ako poginem v temi in Ijudomržnji kakor moj praded, mi ne bo prav nič žal, kajti to je velika usoda, ki ni nevredna Habsbur-žana in cesarja. Onega dragega Rudolfa pa, samomorilka, eem že premagal, pustil sem ga za seboj. Nisem se dal ugnati v kozji (Tog kaikor on. Čez tri dni powdem nevesto pred oltar, in nekega dne bo sedela zraven mene na prestollu — vsemu in vsem na vfcljulb."	f
Proti jutru je Franc Ferdinand nekaj ur mirno spal. Bled a zbran, z namenom, da mimo in dostojanstveno prenese vsa ponižanja, je dopoldne vstal in oblekel paradno uniformo Pričetek slovesne odpovedi je btt določen točno opo?dhe..
.. (Nadaljevanje prihodnjič.)	„.
Iz slovenskih naselbin
i -*
MISLI O VELIKI SLOVANSKI pRZAVI
Nadaljevanje s 3. strani.
odločuje pod kakšno vliadno ob-j ustanovitev te velike slovanske liko že'li živeti. Torej ako se| republike, kajti takšna močna večina ljudstrva izreče za rno- Slovanska republika bo gotovo
naiihijo, naj imajo monarhijo, ako se izreče za socialistično naj imajo socialistično republiko itd. Omenjena točka je zelo razveseljiva za naš mali slovenski narod, kajti ta točka bo skoraj (gotovo rešila naše tamkajšnje primorske Slovence izpod italijanskegta jarma in najbrž tudi koroške Slovence. Torej zavedne Slovenke in S o-venci, tflejte z »veseljem v bodočnost!-
IZarja boljše bodočnosti se je začela zariti. Sevtda ne smemo biti nedelavni. Delati moramo kar najbolj mogoče v prid,rešitve rtiših zatiranih" bratov in ako borno delovali, bomo lahko rekli: Mi smo delal i po naši nložnosti. Ako pa ne bomo nič delati- se sna zgoditi, da se bomo sramovali sami sebe, kajti zamujena priložnost se ne bo več povrnila. Podpirati moramo finančno in zaupa-ti našim odbornikom. Današnji odbori niso organizirani na slabi p odkagi, kakor na primer so bili odbori za jugoslovansko republikansko združenje po prvi svetovni vojni in-ki je žal. vsa stvar padla v vodo. Dane? nam -je dana veliko boljša priliki, ne samo z jugoslovansko repiibliko ampak za »veliko Slovansko republiko, kajti danes
nepremagljivo.* In neverjetno je, da bi tej (grenki izkušnji narodi te bodoče rep velike odklonili pomoč mogočne Rusije, kakor se je, žal, zgodilo v času nem&kega napada na ubogo Poljsko. Torej potrebno je, da delujemo potom ameriškega tiska, dta »vzdržujemo urade, ki bi imeli nalogo biti neprestano v stiku s slovanskimi vladami v
Rojake prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES odrom« CANADIAN POSTAL M0KZ7 ORDER, ako je vam le priročno
PISMO IZ ADiLBŠIČ — BELA KRAJINA.
. t
iKoncerrt maja t. 1. sem dal v "Gla?u Naroda" objaviti prvo povojno pismo iz Adlešič. Takrat je bilo pismo od zunaj o-p remi je no z znamko jugoslov. ldralja in poštni pečat je nosil v latinščini in cirilici napis. Se
rom v Moskvi z vlado v Wash-ingtonu in angleško vlado, kajti kadar bo vojna končana z zmago zaveanikov, bo najbrže že prepozno, kajti navadno po človeški naravi dobimo vse preveč takšnih nepridipravov, ki gledajo pred vsem za svojo testno korist in na škodo naroda d n ki se radi predstavljajo za zastopnike in zaščitnike zares siromašnega naroda. Pred vsem je potrebno vedno ponavljati da kraljevske krone spadajo med staro šaro. Priporočljivo je. da pohvali juj?os'avan-skega fantiča, ki se imenuje kra*j in vladhr, da je zelo lepo od njega, ko se že j i naučiti za
Londonu, s slovanskimi odbo- <*aj*po presledku štirih mesecev sem dobW drugo pismo. To zadnje pismo nosi poštno znamko italijanskega kralja. Na pečatu je napis: Adlešič-Ljublja-aa, (res s mešno .se sliši). O-mot. kot tiudi pismo, je po cen zorju. žigosano. I^ptio dobesedno glasi: ' "-Ljubi mi m&ž:— -
Ilam ti znat, da semfi prejela od Tcibe eno karto in eno pismo in Ti na o/boje odpisujem« zakaj denarja nimamo nakake-fta imnJkaldega za<fežka. Strašno je težko pri ni». Dam T? znat, da je naš sin prešel v Nemčijo, adaj je osem dni od tega. Kume (-boter) Kavran mm je dal za s#rofck<k. Ako bo
ŽIVI VIRI
Spisal IVAN MATIČlC
DED— .
Je ZEMLJO •trebil, serai
OCE-
Ja Je »eeejal in gledal boja« ojeao
SIN-
Knjiga Je eroJeTiaten pojav T slovenski književnosti, kajti t nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega- naroda od davnih početkov v starem ■lovanatva do danainjega dne. Knjiga Je verno erealo aa&ega Uvljenja ln trpljenja. In kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot ou more nuditi katerokoli naSe zgodovinsko delo.
VNUK —
■e Je ivfgail
IS POGLAVU — 41S STKANI
V PLATNU VEZANO
Cena
«2.
PoMnlna platana
Avtor knjige je IVAN MATIČIČ, Je spisal sploSno znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH
kJ
21C
KNJIGARNA
"Glas Naroda"
WK8T ista HTKEET	NIW TORS, N. T-

pilota, kot se je izrazil.. Želi- on mogel kaj k hiši pomoč
so mož;e na krmilu angleške in izvolijo za predsednika, ako bo
ameriške vlade bolj liberalnega mišljenja, kakor so bili v času p-ve svetovne vojne. Zi+iven teira jih je izkušnja veliko naučila in namesto zakrknjenih tedanjih francoskih diplomatov 'bodo močno zastopjani na mirovni konferenci za=tormiki velilke*ra ruskega naroda, ki bodo najbrž z radostjo podpiral
mo nfa uspeh v zrakoplovstvu. Obenem bi mu saj jaz svetoval, naj prepusti, da se slovanski narodi dami vladajo. Mogoče da ga slovanski državljani kdaj
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teh kritičnih Časih Je Tsakean iltateljo dnevnih vesti potreben ta prirotnl ATIJIS. ki ga peilie-■m na Si m naročnikom pe najniiji eeoL — Naročite ga
Vellkaet SH a 14)4 later
48 velikih strani;
82 barvanlb semljevldov tujih d rta t in 9 semijevidov Zdr. drla? In sasUv vodilnih dr-
40 svetovnih aUk popolnoma o-sna^enih;
Zanimivi svetovni dogodki KaJnoreJSI aernljevld kale oaU ■vet in tndl:
RAZDELITEV POLJSKE MED
NEMČIJO IN BDSIJO ITAIilJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKLJUČITEV CEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FIN8KO-RUSKA MEJA
Cena 35 centov
rtvanredno dober državljan. (Pozdrav vsem «itatelejm!
tMichliel Mfeoury, Fontana. Cal.
SREBRNA JUiBILEJ. V Milwaukee, sta pred kratkim proslavila 25-i'fctnico svoje poroke Mr. in Mrs. Louis Medved, ki je poznan lastnik i zdel oval nice stfojnega orodja Medved Tool & Die Works na Florida St., v Milwaukee, Wis. Prijatelji in sorodniki so jkna oriredili veselo presenečenje v Tivoli dvorani.
Poiljlte nvoto v znamkah os. po 2 centa.
po S
Posebnost:
HAMMO.VDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite a atlasom In ko ga ixpolnlte in poOjete k Izdajatelja semljevlda. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide ■ novimi mejami vojskujočih se drtav, kakor bodo prems-njene po sedanji vojni.
NaroČita Atlas pri:
"GLAS NARODA"
ti« WEST ISth STREET NIW 1011, N. T.
RAZMERE V STAREM {KRAJU.
Doseda j še vedno redno dobivamo od naših 'ljudi tv starem kraju pisma. Eno pismo, ki je bilo pisano 26. avgusta, smo prejeli 13. seiptemibra. Naslednjega dne pri so nas obiskali prijatelji iz Clevelanda in so se zelo čudili, ko so videli pismo in še poseibno znamke s podoba mm Mussolinija in Hitlerja ""Glej ga zlodja. kaj pa rogo vili po našem Primorju,*' je re-kfta prijateljica. ,
(Le potolaži se*, clevelandsks prijateljica, tudi za one, ki se-daj trpijo, bo prišel dan rešitve čeravno ne tako hitro.
Pišejo nam, da vlada Velikfr revščina in draganja. Ne morejo dohiti ne masti, ne kave. V začetku vojree so morali zapustiti svoje domove in oditi v Italijo. Taraošnji ljudje so bili dobri ž njimi in so jim. dajali živež, četudi ga sami niso mnogo imeli. Ko pe so se wnili, so ] našli s>voje domove prazne.
S svojimi prijatelji iz Clevelanda smo se tuidi razgovarjali o nabiranju prostovoljnih prispevkov za pomoč našim ljudem v stari domovini. Vsa stvar je v dobrih dmstvwaih rokah in ko bo prišel čas, in ce se bo kaj nabralo, bodo tega deležni vsi . in tudi naši primorski Slovenci.
Lepo bi bilo, da bi se tudi naši (rojaki v Barbertonu veeli za to Stvar. Jaz in moj mož sva pripravljena pomagati, kar je -v najini moči.
Hvala tuda rtašemu- rojaku Andreja Bombaču za njegovo pisanje v pomoč Rusi ji.
(K zaključku svojega dopisa pozdravljam vse naročnike lista "OW Naroda"
" ^ Mkrv'Pavlovioh,
Bart>erton, 0, ^
Treiba bo Štivru in sogulirineru (da^-ek in zavarovalnino) plačati. Tlružin-i tudi potreba zimskih oblek, pa denarja ni.
Dosi'io je od države, da moramo gotovo količino goveje živine oddat. Na našo hišo je nrišlo. da moramo dati za težo 250 kiloorramov. Zdaj Boj? zna. kaitero živinče rta m bo pobrali: krava in Mica so breje, volov nebi radi razparit, junec nftm neče vage izpodnest. 25daj nič neznamo, kaj bi nafprar\*ili.
Pri nas je jako hudo, kmete preiranja io iz npihovih posestev — .Tovo Čtavič (ta je pravos'av-ni in na hrvatski strani) mora vse svoje imetje zapustit in vse ostanrit in iti proč. Bo« zna, kam ga hočejo odpraviti. In Bog zna, kako bo z nami. danes f*mo ovde. Bog zna, kteij bomo jutri. Take č »se smo doživeli. Ponoči pridejo z avtom in na-
ložijo celo družino in odpeljejo Bog ve kana, nekam v staro Srbi jo. Iz Črnomlja so dve družini pOtfcati. {Jaz mislim, to je bito v času, ko je Bela Krajina spadala' pod FaveLipevci upra-v6). Hnida nevihta nam preti. Bog se nas usmili, da bi ta usoda nas ne zadela.
Zdaj pa te iz srca pozdravlja Tvoja žena,
Katica." ' /
Pozdrav!
Pittsburgh, Pa.
Konec nemške republike v (sovjetski Rusiji 't'l
Najvišji sovjet je včeraj o-pustil nemško republiko Volgo, čije nemški preibivalci so že bili poslani v razne kraje Sibirije, da so bila Nemcem preprečena pocKalna delovanja, ki jim je dala povod sedanja vojna med Nemčijo in Rusijo.
Republika Volga, v kateri so bili <v veliki večini Nemci, je bila vključena v Rusko socjali-stično federacijo sovjetskih republik in je bila največja pokrajina v Rusiji.
Najvišji sovjet je 15 okrajev dodal k Saratovu, 7 pa Stalingradu.
Angleški *erof£am na (ruski fronti 1
Angleško zračno ministrstvi je naznailo, da se angleški ag* roplani že bore ob strani rus| kih letalcev. Prvi angleški letalski škadron je uničil tri Messerschmidtove aeroplane (strmoglavce). Pozneje pa je isrti škadron uničil še 4 strmo glavce.
Srbski četniki /napadajo Nemce
. Madžarski l.ist "Magyar Nemzets" pproča, da je 12,000 srbskih Četnikov napdlo neko srbsko mesto, tako da je bila nemška garnizija primorana zahtevati ojačenje. Poročilo-iz madžarskega mesta Ujvidek Ob Donavi pravi, da so Nemci poslali strmoglavce nad četni-ke. Proti upornim četnikom je general -Nedio .poslal armado prostovoljcev. Ko je bilo to poročilo oddano, se Nedičevi vojaki še vedno bojevali s čefcni-ki v gorah.
Poročila iz Budimpešte pravijo, da je iz koncentracijskih taborov pobetgnilo mnogo sfb-skih častnikov, ki so se pridružili četnikom.
spisi
ANGLEŠKO SLOVENSKO »BRILO. Seetavd dr. r. J. Kern. Venn*	C«Q& $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI aaj amnt* kajttlea — "Haw ta keetMe a *3tltea al tee United
J ti
V tej knjigi K> vaa pojasnila In aako-al sa naseljen*	Oena S5©.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Fraajo Dolar. 278 strani. Gena trda ves Oena $1.60 Eelo koristna knjiga sa vsakega tlvinorejca; opis raaalb bolenl ln adravljnije; sUka
GOVEDOREJA. B slikam*'
Spisal R. usgvart. 141 straaL
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani

Cena 50o
MLEKARSTVO. 168 strani.
Spisal Anton Pave. 8 ■»»■al
Knjiga sa aUekarJt ln Ijabltalja atlekarstva
NAJVEČJI SPISOVNOL — 186 stranL
50c
80c
ODKRITJE AMERIKE, spisal d KAJAK. Trije deli: 102. 141. »rf stikat.:Gena »aebkž Poljuden In natančen opis odkritla novega sveta. Spis se Cita kakor sanbalva povest tat Je sesta vljea po najbolSttk>trtk.
Cena 50o
PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda rea 231 aa...
PriroCna knjižica, ki vsebuje vsa, kar Je pri \ nsknpn la prodaji notrebno.
Cena 75c
PROBIJMI SODOBNE VlLOSOriJB
Spisal dr. F. Veber. 841 «raal, * Knjigo toplo priporočamo vsakomur. M ae hoCe aesnanltl a glavnimi Organu sodobne flloaoflje.
Ce« .60C
8LOVEN8KO NEMŠKI SLOVAR. SesUvll Dr. F. Bradač. — 625 strani
Oena $1.50
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. 168 strani.
NAftE SKbDLJIVE ŽIVALI v PODOBI h BS-8EDL Opisal Fran Erjavec. 224 strsnL Bret.
c— 2ic
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 288 stranL V«... Knjiga Je namenjena t prvi vrati m stavbno, nmetno la strojno klJaCavntCaratvn »-r iele-aoll varstvo.
$1—
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. PodkraJSek. — 487 stranL
IX.-
SDRAVILNA ZELIŠČA. «2 stranL
$1.-Naročite pri:
Slovenlc Publishing Company
25c
216 W. 18th Street
New York, N-Y.