UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI Srednje splošno izobraževanje 41:51

/



KLASIČNA /

Umetniška gimnazija – plesna smer; /

modul A: balet 5

2

0

2

2

PODRŽKA IN .

1

.

5

1



REPERTOAR



1

UČNI NAČRT Z DIDAKTIČNIMI PRIPOROČILI

IME PREDMETA: klasična podržka in repertoar

Izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer; modul A: balet druge oblike samostojnega ali skupinskega dela: plesno ustvarjanje (280 ur)



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: dr. Inge Breznik, Zavod RS za šolstvo; Vesna Cestnik Tehovnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Polonca Češarek Puklavec, Zavod RS za šolstvo; dr. Anja Ivec, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Helena Valerija Krieger, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Nina Ogrinc, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Tanja Pavlič, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Blanka Polič, Konservatorij za glasbo in balet Maribor; Marinka Ribič, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola; Urša Rupnik, Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Višja baletna šola; dr. Leon Stefanija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Martina Svetina, Konservatorij za glasbo in balet Maribor.



JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/ucni_nacrti/2026/un-dp-klasicna-podrzka-in-

repertoar_um_pl_a.pdf





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 261658883

ISBN 978-961-03-1483-7 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, določil učni načrt klasična podržka in repertoar za izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer, modul A – balet.

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na svoji 247. seji, dne 16. 10. 2025, seznanil z didaktičnimi priporočili k učnemu načrtu klasična podržka in repertoar za izobraževalni program umetniške gimnazije – plesna smer, modul A – balet.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9

Namen predmeta .................................... 9

Temeljna vodila predmeta ...................... 9

Obvezujoča navodila za učitelje ............ 10

DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................. 11

Kažipot po didaktičnih priporočilih ......... 11

Splošna didaktična priporočila .............. 12

Splošna priporočila za vrednotenje znanja

.............................................................. 13

Specialnodidaktična priporočila

področja/predmeta ................................ 15

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA......... 20

2. LETNIK .................................................. 21

Repertoar .............................................. 22

Klasična podržka .................................. 25

3. LETNIK ..................................................27

Repertoar ...............................................27

Klasična podržka ................................... 31

4. LETNIK ................................................. 33

Repertoar .............................................. 33

Klasična podržka .................................. 36

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 38

Opredelitev predmeta ........................... 38

Didaktična priporočila ........................... 38

PRILOGE ...............................................39





4

1

:

5

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

5

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Predmet klasična podržka in repertoar v programu umetniške gimnazije – plesna smer, modul A: balet nadgrajuje pridobljeno znanje pri klasičnem baletu in ga dopolnjuje z lastnim umetniškim izrazom ter interpretacijo. Predmet je razdeljen na dva dela: klasična podržka in repertoar, pri čemer je razdelitev ur za posamezni del odvisna od števila dijakov in sestave letnikov. Pri predmetu klasične podržke in repertoarja dijak spoznava repertoarno zakladnico klasičnega baleta skozi različne solistične koreografije (variacije), komorne in ansambelske odlomke. Spoznava klasične baletne variacije, s katerimi utrjuje in nadgrajuje svojo baletno tehniko. Skozi dramaturško ozadje klasičnega baleta in lika, ki ga v variaciji interpretira, dijak osmišlja gib in tehnično izvedbo koreografije združuje z umetniškim izrazom. Če so v posamezni letnik vpisani tudi fantje, lahko pri pouku klasične podržke in repertoarja izvajamo tudi elemente klasične podržke (pas de deux), ki so v baletnem repertoarju sestavni del tako ansambelskega kot solističnega plesa. Pri klasičnih podržkah se dijak seznani z osnovami plesa v dvoje, pri čemer sta plesalca v izvedbi in izrazu medsebojno soodvisna in morata za usklajeno izvedbo klasičnega pas de deux izkazati številne tehnične prvine. Učna ura poteka ob glasbeni spremljavi korepetitorja, kar pomaga pri postopnem usvajanju korakov in omogoča razvijanje posluha, ritmičnosti, muzikalnosti ter celovitega baletnega doživljanja. Za končno izvedbo variacije, pas de deux ali ansambelskega plesa se stremi, da dijak odpleše na glasbeni posnetek – orkestrski posnetek.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Pri predmetu dijak nadgrajuje svojo baletno tehniko, pridobljeno pri predmetu klasični balet, in osmišlja uporabnost svojega pridobljenega znanja za izvajanje klasičnih repertoarnih del, ki zahtevajo visok nivo baletne tehnike. Skozi različne klasične variacije dijak usvaja pomembne tehnične veščine in virtuozne prvine (zlasti zahtevne oblike obratov in skokov) ter razvija ekspresivnost svojega giba skozi spoznavanje različnih baletnih stilov. Seznani se z baletnimi gestami in mimiko, poglablja muzikalnost ter oblikuje svoj odrski izraz. Skozi skupinska in komorna repertoarna dela poglablja prostorsko orientacijo in zakonitosti plesa v skupini (orodja za usklajenost prostorskih formacij, ki veljajo za klasični balet), hkrati razvija tako skupinsko kot



9





4


1

:

5

1

/

/

/



tudi individualno odgovornost za uspešno skupno odrsko upodobitev. Pri klasični podržki 5202 pridobiva znanje in veščine plesa v dvoje, ki ga zaznamujejo vodenje moškega plesalca, .21 odzivnost plesalke, skupni dialog, vključevanje, sprejemanje in spoštljiv odnos. Preko različnih .

vsebin (številnih vaj za izvajanje različnih obratov in dvigov plesalk) dijak razvija moč in 15

koordinacijo, da lahko plesalka z njegovo pomočjo uspešno izvaja elemente, ki brez pomoči soplesalca niso izvedljivi. Dijakinja razvija moč, stabilnost in zaupanje, da lahko v izvajanju plesnih gibov sledi soplesalcu. Ker je to obdobje zaznamovano s telesnimi spremembami (puberteta) tako pri fantih kot pri dekletih, je pomembno, da dijak in učitelj sprejmeta spremembe in se soočata z njimi. Dijak se med učnimi urami uči izražanja, ozaveščanja in prepoznavanja občutkov, kar pomaga učitelju pri spodbujanju razvoja dijakove osebnosti in plesa.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Učitelj pozna dijakove sposobnosti in pri poučevanju posebno pozornost nameni izboru variacij ali ansambelskemu odlomku. Pri izboru naj bo pozoren na pravilen izbor izvirnih koreografij. Poleg tehničnih vidikov učitelj spodbuja umetniški izraz posameznega dijaka, kar vključuje interpretacijo vloge, muzikalnost in izražanje skozi gib. Pri učenju solističnih variacij je treba vsakega dijaka obravnavati skrbno in individualno. Učitelj poskrbi, da dijaku zagotovi ustrezno pripravo na nastop ter izbere primeren repertoar, ki ustreza njegovim sposobnostim ter hkrati omogoča umetniški in tehnični napredek. Po nastopu je pomembno, da učitelj da povratno informacijo in tako z dijakom analizira nastop kot del učnega procesa. Učitelj naj spodbuja dijaka k obisku plesnih predstav. Dijak tako spoznava bogastvo baletne umetnosti in se srečuje z interpretativnimi dosežki priznanih umetnikov, kar oblikuje njegovo umetniško osebnost.



10





4


1

:

5

1

/

/

/

5

2

0

.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 2

2

1

.

5

1



KAŽIPOT PO DIDAKTIČNIH PRIPOROČILIH

Razdelke Kažipot po didaktičnih priporočilih, Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje znanja je pripravil Zavod RS za šolstvo.

Didaktična priporočila prinašajo učiteljem napotke za uresničevanje učnega načrta predmeta v pedagoškem procesu. Zastavljena so večplastno, na več ravneh (od splošnega h konkretnemu), ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo.

» Razdelka Splošna didaktična priporočila in Splošna priporočila za vrednotenje

znanja  vključujeta krovne usmeritve za načrtovanje, poučevanje in vrednotenje znanja, ki veljajo za vse predmete po celotni izobraževalni vertikali. Besedilo v teh dveh razdelkih je nastalo na podlagi Usmeritev za pripravo didaktičnih priporočil k učnim načrtom za osnovne

šole in srednje šole (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ladrdr) ter Izhodišč za prenovo

učnih načrtov v osnovni šoli in gimnaziji (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/plw0909) in je v vseh učnih načrtih enako.

» Razdelek Specialnodidaktična priporočila področja/predmeta vključuje tista didaktična

priporočila, ki se navezujejo na področje/predmet kot celoto. Zajeti so didaktični pristopi in strategije, ki so posebej priporočeni in značilni za predmet glede na njegovo naravo in specifike.

Učni načrt posameznega predmeta je členjen na teme, vsaka tema pa se lahko nadalje členi na skupine ciljev.

» Razdelka Didaktična priporočila za temo in Didaktična priporočila za skupino ciljev

vključujeta konkretne in specifične napotke, ki se nanašajo na poučevanje določene teme oz. skupine ciljev znotraj teme. Na tem mestu so izpostavljene preverjene in učinkovite didaktične strategije za poučevanje posamezne teme ob upoštevanju značilnosti in vidikov znanja, starosti dijakov, predznanja, povezanosti znanja z drugimi predmeti/področji ipd.  Na tej ravni so usmeritve lahko konkretizirane tudi s primeri izpeljave oz. učnimi scenariji.

Didaktična priporočila na ravni skupine ciljev zaokrožujeta razdelka Priporočeni načini izkazovanja znanja in Opisni kriteriji, ki vključujeta napotke za vrednotenje znanja (spremljanje, preverjanje, ocenjevanje) znotraj posamezne teme oz. skupine ciljev.



11





4


1

:

5

1

/

/

/



SPLOŠNA DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 5202.2 Učitelj si za uresničitev ciljev učnega načrta, kakovostno učenje ter optimalni psihofizični razvoj 1.5 dijakov prizadeva zagotoviti varno in spodbudno učno okolje. V ta namen pri poučevanju 1

uporablja raznolike didaktične strategije, ki vključujejo učne oblike, metode, tehnike, učna sredstva in gradiva, s katerimi dijakom omogoča aktivno sodelovanje pri pouku, pa tudi samostojno učenje. Izbira jih premišljeno, glede na namen in naravo učnih ciljev ter glede na učne in druge, za učenje pomembne značilnosti posameznega dijaka, učne skupine ali oddelka.

Varno in spodbudno učno okolje učitelj zagotavlja tako, da:

» spodbuja medsebojno sprejemanje, sodelovanje, čustveno in socialno podporo;

» neguje vedoželjnost, spodbuja interes in motivacijo za učenje, podpira razvoj različnih

talentov in potencialov;

» dijake aktivno vključuje v načrtovanje učenja;

» kakovostno poučuje in organizira samostojno učenje (individualno, v parih, skupinsko) ob

različni stopnji vodenja in spodbujanja;

» dijakom omogoča medsebojno izmenjavo znanja in izkušenj, podporo in sodelovanje;

» prepoznava in pri poučevanju upošteva predznanje, skupne in individualne učne, socialne,

čustvene, (med)kulturne, telesne in druge potrebe dijakov;

» dijakom postavlja ustrezno zahtevne učne izzive in si prizadeva za njihov napredek;

» pri dijakih stalno preverja razumevanje, spodbuja ozaveščanje in usmerjanje procesa

lastnega učenja;

» proces poučevanja prilagaja ugotovitvam sprotnega spremljanja in preverjanja dosežkov

dijakov;

» omogoča povezovanje ter nadgrajevanje znanja znotraj predmeta, med predmeti in

predmetnimi področji;

» poučuje in organizira samostojno učenje v različnih učnih okoljih (tudi virtualnih, zunaj

učilnic), ob uporabi avtentičnih učnih virov in reševanju relevantnih življenjskih problemov in situacij;

» ob doseganju predmetnih uresničuje tudi skupne cilje različnih področij (jezik, državljanstvo,

kultura in umetnost; trajnostni razvoj; zdravje in dobrobit; digitalna kompetentnost; podjetnost).

Učitelj pri uresničevanju ciljev in standardov znanja učnega načrta dijakom omogoči prepoznavanje in razumevanje:

» smisla oz. namena učenja (kaj se bodo učili in čemu);



12





4


1

:

5

1

/

/

/



» uspešnosti lastnega učenja oz. napredka (kako in na temelju česa bodo vedeli, da so pri 5202 učenju uspešni in so dosegli cilj); .21.5 » pomena različnih dokazov o učenju in znanju; 1

» vloge povratne informacije za stalno izboljševanje ter krepitev občutka »zmorem«;

» pomena medvrstniškega učenja in vrstniške povratne informacije.

Za doseganje celostnega in poglobljenega znanja učitelj načrtuje raznolike predmetne ali medpredmetne učne izzive, ki spodbujajo dijake k aktivnemu raziskovanju, preizkušanju, primerjanju, analiziranju, argumentiranju, reševanju avtentičnih problemov, izmenjavi izkušenj in povratnih informacij. Ob tem nadgrajujejo znanje ter razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, kritično mišljenje in druge prečne veščine. Zato učitelj, kadar je mogoče, izvaja projektni, problemski, raziskovalni, eksperimentalni, izkustveni ali praktični pouk in uporablja temu primerne učne metode, pripomočke, gradiva in digitalno tehnologijo.

Učitelj upošteva raznolike zmožnosti in potrebe dijakov v okviru notranje diferenciacije in individualizacije pouka ter personalizacije učenja s prilagoditvami, ki obsegajo:

» učno okolje z izbiro ustreznih didaktičnih strategij, učnih dejavnosti in oblik;

» obsežnost, zahtevnost in kompleksnost učnih ciljev;

» raznovrstnost in tempo učenja;

» načine izkazovanja znanja, pričakovane rezultate ali dosežke.

Učitelj smiselno upošteva načelo diferenciacije in individualizacije tudi pri načrtovanju domačega dela dijakov, ki naj bo osmišljeno in raznoliko, namenjeno utrjevanju znanja in pripravi na nadaljnje učenje.

Individualizacija pouka in personalizirano učenje sta pomembna za razvijanje talentov in potencialov nadarjenih dijakov. Še posebej pa sta pomembna za razvoj, uspešno učenje ter enakovredno in aktivno vključenost dijakov s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami, z učnimi težavami, dvojno izjemnih, priseljencev ter dijakov iz manj spodbudnega družinskega okolja. Z individualiziranimi pristopi preko inkluzivne poučevalne prakse učitelj odkriva in zmanjšuje ovire, ki dijakom iz teh skupin onemogočajo optimalno učenje, razvoj in izkazovanje znanja, ter uresničuje v individualiziranih programih in v drugih individualiziranih načrtih načrtovane prilagoditve vzgojno-izobraževalnega procesa za dijake iz specifičnih skupin.



SPLOŠNA PRIPOROČILA ZA VREDNOTENJE ZNANJA Vrednotenje znanja razumemo kot ugotavljanje znanja dijakov skozi celoten učni proces, tako pri spremljanju in preverjanju (ugotavljanje predznanja in znanja dijaka na vseh stopnjah učenja) kot tudi pri ocenjevanju znanja.



13

4

1

:

5

1

/

/

/



V prvi fazi učitelj kontinuirano spremlja in podpira učenje, preverja znanje vsakega dijaka, mu 5202 nudi kakovostne povratne informacije in ob tem ustrezno prilagaja lastno poučevanje. Pred .21 začetkom učnega procesa učitelj najprej aktivira in ugotavlja dijakovo predznanje in ugotovitve .51 uporabi pri načrtovanju pouka. Med učnim procesom sproti preverja doseganje ciljev pouka in

standardov znanja ter spremlja in ugotavlja napredek dijaka. V tej fazi učitelj znanja ne ocenjuje, pač pa na osnovi ugotovitev sproti prilagaja in izvaja dejavnosti v podporo in spodbudo učenju (npr. dodatne dejavnosti za utrjevanje znanja, prilagoditve načrtovanih dejavnosti in nalog glede na zmožnosti in potrebe posameznih dijakov ali skupine).

Učitelj pripomore k večji kakovosti pouka in učenja, tako da:

» sistematično, kontinuirano in načrtno pridobiva informacije o tem, kako dijak dosega učne

cilje in usvaja standarde znanja;

» ugotavlja in spodbuja razvoj raznolikega znanja – ne le vsebinskega, temveč tudi

procesnega (tj. spretnosti in veščin), spremlja in spodbuja pa tudi razvijanje odnosnega znanja;

» spodbuja dijaka, da dosega cilje na različnih taksonomskih ravneh oz. izkazuje znanje na

različnih ravneh zahtevnosti;

» spodbuja uporabo znanja za reševanje problemov, sklepanje, analiziranje, vrednotenje,

argumentiranje itn.;

» je naravnan na ugotavljanje napredka in dosežkov, pri čemer razume, da so pomanjkljivosti

in napake zlasti priložnosti za nadaljnje učenje;

» ugotavlja in analizira dijakovo razumevanje ter odpravlja vzroke za nerazumevanje in

napačne predstave;

» dijaka spodbuja in ga vključuje v premisleke o namenih učenja in kriterijih uspešnosti, po

katerih vrednoti lastno učno uspešnost (samovrednotenje) in uspešnost vrstnikov (vrstniško vrednotenje);

» dijaku sproti podaja kakovostne povratne informacije, ki vključujejo usmeritve za nadaljnje

učenje.

Ko so dejavnosti prve faze (spremljanje in preverjanje znanja) ustrezno izpeljane, sledi druga faza, ocenjevanje znanja. Pri tem učitelj dijaku omogoči, da lahko v čim večji meri izkaže usvojeno znanje. To doseže tako, da ocenjuje znanje na različne načine, ki jih je dijak spoznal v procesu učenja. Pri tem upošteva potrebe dijaka, ki za uspešno učenje in izkazovanje znanja potrebuje prilagoditve.

Učitelj lahko ocenjuje samo znanje, ki je v učnem načrtu določeno s standardi znanja. Predmet ocenjevanja znanja niso vsi učni cilji, saj vsak cilj nima z njim povezanega specifičnega standarda znanja. Učitelj ne ocenjuje stališč, vrednot, navad, socialnih in čustvenih veščin ipd., čeprav so te zajete v ciljih učnega načrta in jih učitelj pri dijaku sistematično spodbuja, razvija in v okviru prve faze tudi spremlja.



14





4


1

:

5

1

/

/

/



Na podlagi standardov znanja in kriterijev uspešnosti učitelj, tudi v sodelovanju z drugimi učitelji, 5202 pripravi kriterije ocenjevanja in opisnike ter jih na ustrezen način predstavi dijaku. Če dijak v .21 procesu učenja razume in uporablja kriterije uspešnosti, bo lažje razumel kriterije ocenjevanja. .51 Ugotovitve o doseganju standardov znanja, ki temeljijo na kriterijih ocenjevanja in opisnikih, se

izrazijo v obliki ocene.

Učitelj z raznolikimi načini ocenjevanja omogoči izkazovanje raznolikega znanja (védenje, spretnosti, veščine) na različnih ravneh. Zato poleg pisnih preizkusov znanja in ustnih odgovorov ocenjuje izdelke (pisne, likovne, tehnične, praktične in druge za predmet specifične) in izvedbo dejavnosti (govorne, gibalne, umetniške, eksperimentalne, praktične, multimedijske, demonstracije, nastope in druge za predmet specifične), s katerimi dijak izkaže svoje znanje.



SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

PODROČJA/PREDMETA

Učni načrt učitelja usmerja pri izboru učnih strategij oziroma k cilju usmerjenih učnih dejavnosti. Učitelj pri načrtovanju učnih ur izhaja iz:

– temeljnih didaktičnih načel (npr. načelo aktivnosti, načelo nazornosti, načelo strukturiranosti, sistematičnosti in postopnosti, načelo ekonomičnosti in racionalnosti pouka, načelo povezovanja teorije in prakse, načelo trajnosti znanja, načelo motivacije, načelo individualizacije pouka, načelo socializacije dijaka),

– dijakovih plesnih sposobnosti, spretnosti in znanj, razvojnih značilnosti, individualnih potreb in interesov ter

– kulture, umetniške in sporočilne vrednosti plesa.

Poleg že uveljavljenih in preizkušenih didaktičnih strategij ter metod v pouk vključuje inovativne tehnike, prožno uporablja različne učne oblike, uvaja nove didaktične postopke, učne metode in sodobne digitalne tehnologije. Pouk izvaja v spodbudnem učnem okolju, tako v razredu kot tudi zunaj njega. Obisk baletnih predstav in plesnih prireditev ter srečanja s plesnimi umetniki pomembno širijo plesna znanja dijakov, spodbujajo kritično mišljenje in razvijajo estetsko vrednotenje.

Plesna znanja pripevajo k razvoju ključne kompetence kulturna zavest in izražanje. Ob zavedanju slovenske plesne in kulturne identitete dijaki širijo svoja znanja.



Zgradba učnega načrta

Cilji v učnem načrtu so oblikovani odprto in široko, kar učitelju omogoča avtonomijo pri izboru plesnih vsebin ter njihovemu prilagajanju razvojnim značilnostim, zmožnostim in interesom



15

4

1

:

5

1

/

/

/



dijakov. Cilji se nadgrajujejo iz letnika v letnik, kar zagotavlja postopnost in kontinuiteto skozi 5202 celotno gimnazijsko vertikalo. Standardi znanja so izpeljani iz ciljev. .21.5 Posamezni letnik gimnazije predstavlja temo v učnem načrtu. Pod vsako temo (letnik) so 1

nanizane skupine ciljev zbrane pod svojim tematskim naslovom (npr. Repertoar, Klasična podržka). V vsakem letniku gimnazije se uresničujejo vsi cilji vseh tematsko združenih skupin ciljev, načrtovanje teh ciljev pa naj bo uravnoteženo z razvidno rdečo nitjo učnega procesa. Skozi daljše časovno obdobje učitelj načrtuje postopno uvajanje ciljev in njihovo nadgradnjo z novimi, pri čemer izhaja iz usvojenih znanj in spretnosti pridobljenih v predhodnih letnikih.

S široko opredelitvijo pojmov se omogoča učitelju avtonomija pri izboru strokovnih terminov glede na izbor plesnih vsebin in druge vsebine tematskega sklopa.

Učitelj naj spodbuja dijaka tudi k obisku plesnih, še posebej baletnih prireditev, ki so pomemben vir izkušenj in informacij, ki jih ne more dati sam pouk. Dijak tako spoznava bogastvo baletne umetnosti in se srečuje z interpretativnimi dosežki priznanih umetnikov, kar oblikuje njegovo umetniško osebnost. Ob tem spoznava zakonitosti poklicnega dela svojega področja tudi s praktičnih, organizacijskih in drugih vidikov, ki pomembno vplivajo na to dejavnost. Dijakom omogočimo delo s tujimi učitelji in koreografi.

Dijak/-inja mora imeti lastno baletno opremo (baletni dres, baletne nogavice, baletni triko, baletni tutu, baletne copate, lasni pripomočki za urejeno frizuro). Pomembno je tudi, da ima dijakinja primerne in kakovostne baletne copate za ples na konicah prstov. Prav tako je priporočljivo, da ima pripomočke za vadbo za pripravo na pouk (elastični trakovi, kolebnice, ravnotežna deska, armafleks, žoge, valjček). Za namen analize nastopanja in povratne informacije priporočamo tudi uporabo avdio in video naprav ter posnetkov.



Diferenciacija, individualizacija in formativno spremljanje znanja

Pouk plesa ponuja oblike, metode in didaktične pristope dela, ki ustvarjajo pogoje za diferenciacijo in individualizacijo. Učitelj s premišljenim izborom plesnih vsebin prilagaja raven zahtevnosti dijakovim zmožnostim. Cilje načrtuje tako, da spodbuja samostojnost dijakov pri plesnih dejavnostih: izvajanje, opazovanje in ustvarjanje.

Plesni pouk, osredinjen na dijaka, od učitelja zahteva stalno didaktično ustvarjalnost pri oblikovanju učnega procesa, v katerem dijak postopoma prevzema odgovornost za lastno učenje in učne dosežke. Hkrati pri dijaku spodbuja sodelovalno učenje in timsko delo, pri katerem dijak praktično in teoretično raziskuje ples in rešuje avtentične, problemske naloge.



Medpredmetne povezave

Predmet se tesno povezuje s predmeti balet, sodobne plesne tehnike, stilni plesi, karakterni plesi, zgodovina plesa in klavir.



16

4

1

:

5

1

/

/

/



Balet 5202.2 Snov se popolnoma navezuje na predelano in usvojeno tehnično vsebino klasičnega baleta in se 1.5 vzporedno s tem predmetom tudi dopolnjuje in razvija. 1

Sodobne plesne tehnike

Pri učenju sodobnega repertoarja se snov navezuje na predelano in usvojeno tehnično vsebino sodobnega plesa in se vzporedno s tem predmetom tudi dopolnjuje in razvija.

Stilni plesi

Pri učenju repertoarja in klasične podržke upoštevamo stilno umeščenost variacij, duetov itn.

Karakterni plesi

Pri učenju repertoarja in klasične podržke upoštevamo značilnosti, ki izhajajo iz karakternih plesov.

Zgodovina plesa

Znanje, pridobljeno pri zgodovini plesa, je v pomoč pri razumevanju in interpretaciji repertoarja ali klasične podržke.

Klavir

Glasbeno znanje, pridobljeno pri pouku klavirja, dijaki uporabijo pri izvedbi in interpretaciji repertoarja ali klasične podržke.

Posredno se predmet klasična podržka in repertoar smiselno povezuje z vsemi predmeti umetniške gimnazije.



Vrednotenje, preverjanje in ocenjevanje znanja

Pri vsaki skupini ciljev so nanizani široko zastavljeni cilji in standardi znanja, ki učitelju omogočajo avtonomijo. Iz ciljev, ki jih lahko objektivno preverimo, so izpeljani standardi. Standarde znanja se dosega skozi vzgojno-izobraževalno delo v dejavnostih, ki se izvajajo v živo s prepletanjem ciljev, vsebin, metod in oblik dela. Pri doseganju kakovostne ravni standardov upoštevamo individualne značilnosti plesnega razvoja dijakov.

Preverjanje

S preverjanjem znanja učitelj spremlja dijakov razvoj in napredek v okviru vsake ure pouka ter na nastopih. Po preverjanju daje dijaku povratne informacije o njegovem napredku. Rezultatov preverjanja ne uporabimo za ocenjevanje. K preverjanju lahko učitelj občasno povabi tudi druge učitelje istega ali sorodnega predmeta, kar bo okrepilo skupinsko delo, izmenjavo izkušenj in usklajevanje meril.



17

4

1

:

5

1

/

/

/



Ocenjevanje 5202.2 Ocenjujemo tehnično obvladovanje snovi, natančnost in zanesljivost izvedbe, prikaz muzikalnosti 1.5 ter težavnost programa. 1

Priporočljivo je, da dijak ob koncu šolskega leta izvede zaključni nastop, na katerem predstavi svoje pridobljeno znanje in spretnosti iz priporočene snovi.

Zaključni nastop naj dijaku omogoči, da svoje znanje in spretnosti predstavi na praktičen in ustvarjalen način. Na njem izkaže doseganje standardov znanja določenih za posamezni letnik, pri čemer mora doseči vsaj minimalne standarde. Priporočamo, da dosežek na zaključnem nastopu ocenita vsaj dva učitelja, ki dijaka ne poučujeta. Oceno oblikujeta v soglasju z učiteljem nosilcem predmeta.

Priporočena snov za zaključni nastop:

2. LETNIK:

Dijak:

» izvede klasično variacijo ali ansambelski ples v primeru večjega števila dijakov,

» izvede etudo po učiteljevem izboru v primeru zadostnega števila fantov.



3. LETNIK:

Dijak:

» izvede klasično variacijo,

» izvede etudo ali odlomek iz duetov klasičnega baleta po učiteljevem izboru v primeru

zadostnega števila fantov.



4. LETNIK:

Dijak:

» izvede klasično variacijo,

» izvede odlomek dueta iz klasičnega baleta.

Dijak, ki opravlja maturo iz izbirnega predmeta balet, ne opravlja zaključnega nastopa in zaključi 4. letnik z razredno oceno.



Delo z dijaki z raznolikimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami

Učitelj preko inkluzivne prakse prilagodi poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja za nadarjene dijake, dijake z učnimi težavami, dijake s posebnimi potrebami, dijake priseljence, dijake iz manj spodbudnega družinskega okolja. Prilagaja vsebine, metode, oblike in pristope



18

4

1

:

5

1

/

/

/



dela, čas ter rabo didaktičnih pripomočkov za dosego ciljev in standardov znanj ali preseganjem 5202 le-teh. Delo z dijaki z raznolikimi potrebami zahteva timsko delo, sodelovanje med učitelji, .21 spremljevalci in drugimi strokovnjaki. Učitelj sproti evalvira učinkovitost prilagoditev ter jih po .51 potrebi spreminja glede na dijakov napredek.

Osnovno izhodišče za učiteljevo delo v prilagodljivem in vključujočem učnem okolju so spoštovanje ter upoštevanje različnosti, izvirnosti in individualnosti, pa tudi njegova lastna inkluzivna poučevalna praksa zaradi vse večje raznolikosti med dijaki. Prilagodljivo in vključujoče učno okolje poudarja pomen koncepta vključevanja, ki temelji na dojemanju razreda kot skupnosti različnih in edinstvenih posameznikov ter zahteva prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa, da ta ustreza potrebam vseh dijakov.



19





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


4


1

:

5

1

/

/

/



2. LETNIK 5

2

0

2

.

2

1

.

5

1

OBVEZNO



OPIS TEME

V 2. letniku je pri predmetu klasična podržka in repertoar poudarek na utrjevanju znanja, pridobljenega pri predmetu klasični balet. Na začetku šolskega leta je poudarek na utrjevanju znanja plesa na konicah prstov pri drogu in na sredini prostora (dekleta) ter izpopolnjevanju skokov (fantje). Ob učenju variacije komornega ali ansambelskega odlomka je pomembno, da dijak spozna njen širši dramaturški kontekst (celoten balet). Pomembno je poznavanje zgodovinskega, stilskega ozadja in čim širši nabor informacij za ustrezno tehnično ter umetniško izvedbo. Dijak se tekom leta spozna z različnimi solističnimi variacijami. Prav tako je pomembno, da se dijak spozna z ansambelskim odlomkom, pri čemer razvija občutek za sinhronizacijo, natančnost, timsko delo in prilagajanje dinamiki v skupini. Pri klasični podržki je poudarek predvsem na gradnji medsebojnega zaupanja dijaka in dijakinje preko različnih tehničnih prvin in elementov, ki jih stopnjujemo od statičnih do premičnih – v obratih in dvigih.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Dijak med šolskim letom izvede najmanj tri variacije ali ansambelske dele iz klasičnih baletov (glede na spol, sposobnosti in znanje).



21

4

1

:

5

1

/

/

/



REPERTOAR 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: dopolnjuje pri klasičnem baletu pridobljeno znanje;

O: se seznanja s klasičnim baletnim repertoarjem (solističnim, komornim in ansambelskim);



(4.1.1.1 | 4.1.2.1)

O: spoznava razne koreografske sloge klasičnega baleta;

O: spoznava muzikalnost in orientacijo v prostoru;

O: spoznava in izvaja komorne in ansambelske dele iz klasičnih baletov po učiteljevem izboru;



(1.3.5.1)

O: spoznava in izvaja variacije iz klasičnih baletov (glede na spol, sposobnosti in znanje).



(3.2.1.3)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede variacije iz klasičnih baletov;

» prepozna različne baletne stile in repertoarna obdobja;

» pri komornih in ansambelskih plesih (koreografijah) prikaže dosledno uporabo zakonitosti

skupinskega plesa in enotnost skupinske izvedbe koreografije;

» prikaže tehnično natančnost baletnih korakov skozi zanesljivo izvedbo variacije ali

ansambelskega plesa;

» prikaže dobro orientacijo v prostoru pri izvedbi plesa;

» prikaže muzikalno natančnost pri izvedbi plesa.



TERMINI

◦ baletni repertoar ◦ variacija ◦ baletni ansambel



22

4

1

:

5

1

/

/

/



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV 5202. » Dijak/-inja izvaja komorne in ansambelske dele iz klasičnih baletov po učiteljevem izboru 21. (npr. Les Sylphides, Giselle, Labodje jezero, Hrestač, Trnuljčica, Don Kihot, Bajadera). 51



» Dijak/-inja med šolskim letom izvede najmanj tri variacije iz klasičnih baletov (glede na spol,

sposobnosti in znanje).

Dekleta:

» variacija iz baleta Les Sylphides (koreografija M. Fokin, glasba F. Chopin),

» variacija iz baleta Festival cvetja v Genzanu (koreografija A. Bournonville, glasba E. Helsted),

» variacija iz baleta Giselle – variacija iz kmečkega pas de deux iz 1. dejanja (koreografija J.

Perrot, J. Coralli, glasba F. Burgmüller),

» variacija iz baleta Labodje jezero – variacija iz pas de trois iz 1. dejanja (koreografija M.

Petipa, L. Ivanov, glasba P. I. Čajkovski),

» variacija iz baleta Trnuljčica – plesi vil iz prologa, variacije dragih kamnov iz 3. dejanja,

variacija modre ptice (koreografija M. Petipa, glasba P. I. Čajkovski),

» variacija iz baleta Napoli – pas de six variacije (koreografija A. Bournonville, glasba E.

Helsted, H. S. Paulli),

» variacija iz baleta Don Kihot – variacija Amorja (koreografija M. Petipa, glasba L. Minkus),

» variacija iz baleta Navihanka (koreografija A. Gorsky, glasba P. L. Hertel),

» variacija iz baleta Talisman (koreografija M. Petipa, glasba R. Drigo),

» variacija iz baleta Ples kadetov (koreografija D. Lichine, glasba J. Strauss ml.),

» druge variacije po učiteljevem izboru.

Fantje:

» variacija iz baleta Les Sylphides (koreografija M. Fokin, glasba F. Chopin),

» variacija iz baleta Giselle – variacija iz kmečkega pas de deux iz 1. dejanja (koreografija J.

Perrot, J. Coralli, glasba F. Burgmüller),

» variacija iz baleta Navihanka (koreografija A. Gorsky, glasba P. L. Hertel),

» variacija iz baleta Labodje jezero – variacija iz pas de trois iz 1. dejanja (koreografija M.

Petipa, L. Ivanov, glasba P. I. Čajkovski),

» variacija iz baleta Napoli – pas de six variacije (koreografija A. Bournonville, glasba E.

Helsted, H. S. Paulli),



23

4

1

:

5

1

/

/

/



» variacija iz baleta Trnuljčica – variacija modre ptice (koreografija M. Petipa, glasba P. I. 5202 Čajkovski), .21.5 » variacija iz baleta Talisman (koreografija M. Petipa, glasba R. Drigo), 1

» druge variacije po učiteljevem izboru.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Na nastopih

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Natančnost izvedbe

» Doslednost izvedbe koreografije

» Ustrezna muzikalna izvedba

» Dobra prostorska orientacija



24





4


1

:

5

1

/

/

/



KLASIČNA PODRŽKA 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: spoznava in uporablja elemente klasične podržke:

- entrée v paru: hoja in pokloni v duetu ter prilagoditev plesalcev na gibanje v dvoje, - prijem partnerke za pas: relevé iz V. pozicije na obe nogi ali na eno, port de bras, developpé na 90 stopinj v vseh velikih pozah,

- promenade v velikih pozah na 90 stopinj (en obrat ali dva), - developpé - passé v vseh velikih pozah na isti nogi,

- obrati iz IV. in V. pozicije en dehors in en dedans,

- podržka partnerke za obe roki: na mestu v vseh malih in velikih pozah, - promenade v pozi attitude,

- arabesque,

- podržka z eno roko v vseh velikih pozah na mestu,

- zračna podržka (dvigovanje partnerke),

- mali skoki klasičnega baleta: assemblé, sissonne fermée, cabriole, sissonne ouverte, pas de chat in drugi,

- različne kombinacije etud;



(1.1.2.1)

O: razvija tehnični in umetniški odnos do soplesalca/soplesalcev.



(3.3.3.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede etudo, ki vsebuje elemente klasične podržke;

» prikaže tehnično natančnost posameznih elementov v etudi;

» prikaže muzikalno natančnost;

» prikaže usklajeno gibanje s soplesalcem in medsebojno odzivnost (skozi gib komunicira).



TERMINI

◦ podržka ◦ obrati ◦ promenade ◦ elementi klasične podržke

PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Na nastopih

» S polletnim ocenjevanjem znanja



25

4

1

:

5

1

/

/

/

5

2

0

2

OPISNI KRITERIJI .

2

1

.

5

» 1 Tehnična natančnost izvedbe

» Doslednost izvedbe koreografije

» Prikaz dobre komunikacije, zaupanja in sodelovanja v izvedbi duetnih etud

» Prikaz dobre prostorske orientacije



26





4


1

:

5

1

/

/



3. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

5

OBVEZNO 1



OPIS TEME

V 3. letniku je pri predmetu klasična podržka in repertoar poudarek na utrjevanju znanja klasičnega baleta in znanja, pridobljenega v 2. letniku pri predmetu klasična podržka in repertoar. Dijak izpopolnjuje znanje baletnih variacij, komornega ali ansambelskega plesa. Nabor variacij, ki jih dijak izvaja, postaja tehnično zahtevnejši. Poudarek pri solističnih variacijah je v pravilnem izboru dijaku primerne variacije, ki ga spodbuja k raziskovanju lika in razvijanju umetniškega izraza. Dijak napreduje v natančnosti izvedbe v daljših oz. zahtevnejših variacijah. Pri klasični podržki nadgrajuje znanje in izvede težje elemente klasične podržke. Dijak že izvaja lažje duetne odlomke iz klasičnih baletov.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Dijak v šolskem letu izvede najmanj tri variacije ali ansambelske dele iz klasičnih baletov (glede na spol, sposobnosti in znanje).



REPERTOAR



CILJI

Dijak:

O: dopolnjuje pri klasičnem baletu pridobljeno znanje;

O: se seznanja s klasičnim baletnim repertoarjem (solističnim, komornim in ansambelskim);

O: razvija tehnično in umetniško vsebino naučenega;

O: spoznava razne koreografske sloge klasičnega baleta;



(1.1.4.1)

O: se uči muzikalnosti in orientacije v prostoru;

O: spoznava in izvaja komorne in ansambelske dele iz klasičnih baletov po učiteljevem izboru;

O: spoznava in izvaja variacije iz klasičnih baletov (glede na spol, sposobnosti in znanje).



27

4

1

:

5

1

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak: 21.51 » izvede variacije iz klasičnih baletov;

» prepozna različne baletne stile in repertoarna obdobja;

» pri komornih in ansambelskih plesih (koreografijah) prikaže dosledno uporabo zakonitosti

skupinskega plesa in enotnost skupinske izvedbe koreografije;

» prikaže tehnično natančnost baletnih korakov skozi zanesljivo izvedbo variacije ali

ansambelskega plesa;

» prikaže dobro orientacijo v prostoru pri izvedbi plesa;

» prikaže muzikalno natančnost pri izvedbi plesa;

» prikaže sposobnost umetniškega izražanja in razumevanja likov.



TERMINI

◦ variacija ◦ koreografski slog ◦ orientacija v prostoru



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

» Dijak/-inja izvaja komorne in ansambelske dele iz klasičnih baletov po učiteljevem izboru

(npr. Les Sylphides, Giselle, Labodje jezero, Hrestač, Trnuljčica, Don Kihot, Bajadera).



» Dijak/-inja v šolskem letu izvede najmanj tri variacije iz klasičnih baletov (glede na spol,

sposobnosti in znanje).

Dekleta:

» variacija iz baleta Trnuljčica – plesi vil iz prologa, variacije dragih kamnov iz 3. dejanja,

variacija Aurore iz 3. dejanja (koreografija M. Petipa, glasba P. I. Čajkovski),

» variacija iz baleta Gusar – variacije Odalisk, Jardin Anime variacije (koreografija M. Petipa,

glasba A. Adam),

» variacija iz baleta Paquita (koreografija M. Petipa, glasba L. Minkus),

» variacija iz baleta Don Kihot – variacija Prijateljice, variacija Kitri iz 3. dejanja (koreografija M.

Petipa, glasba L. Minkus),

» variacija iz baleta Coppelia – variacija Swanilde (koreografija A. St. Leon, glasba L. Delibes),

» variacije iz baleta Bajadera – variacije senc, variacija Gamzatti (koreografija M. Petipa,

glasba L. Minkus),



28

4

1

:

5

1

/

/

/



» variacije iz baleta Faraonova hči (koreografija M. Petipa, glasba C. Pugni), 5202.2 » variacije iz baleta Vila lutk (koreografija N. in S. Legat, glasba J. Bayer), 1.51 » variacije iz baleta Giselle, variacija iz 1. dejanja (koreografija J. Perrot, J. Coralli, glasba A.

Adam),

» variacije iz baleta Prebujenje Flore (koreografija M. Petipa, glasba R. Drigo)

» variacije iz baleta Bajadera – variacije senc (koreografija M. Petipa, glasba L. Minkus),

» variacije iz balet La Sylphide (koreografija A. Bournonville, glasba H. S. Løvenskiold),

» variacija iz baleta Raymonda (koreografija M. Petipa, glasba A. Glazunov),

» druge variacije po učiteljevem izboru.

Fantje:

» variacija iz baleta Gusar – variacija sužnja (koreografija M. Petipa, glasba A. Adam),

» variacija iz baleta Paquita (koreografija M. Petipa, glasba L. Minkus),

» variacija iz baleta Trnuljčica (koreografija M. Petipa, glasba P. I. Čajkovski),

» variacija iz baleta Don Kihot (koreografija M. Petipa, glasba L. Minkus),

» variacija iz baleta Coppelia (koreografija A. St. Leon, glasba L. Delibes),

» variacije iz baleta Bajadera – variacija Zlatega idola (koreografija M. Petipa, glasba L.

Minkus),

» variacije iz balet La Sylphide (koreografija A. Bournonville, glasba H. S. Løvenskiold),

» variacija iz baleta Raymonda (koreografija M. Petipa, glasba A. Glazunov),

» druge variacije po učiteljevem izboru.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Na nastopih

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Natančnost izvedbe

» Doslednost izvedbe koreografije



29

4

1

:

5

1

/

/

/



» Ustrezna muzikalna izvedba 5202.2 » Ustreznost izraza in interpretacije določene variacije ali ansambelskega plesa 1.51 » Dobra prostorska orientacija



30





4


1

:

5

1

/

/

/



KLASIČNA PODRŽKA 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: uporablja elemente iz 2. letnika;



(1.1.2.2)

O: spoznava in uporablja elemente klasične podržke:

- obrati en dehors in en dedans iz raznih položajev in pozicij - iz poze croisée naprej, arabesque en dehors in en dedans, iz položaja à la seconde na 90 stopinj (partnerja sta obrnjena z obrazom drug proti drugemu),

- promenade v vseh velikih pozah en dehors in en dedans s prijemom za pas ali obe roki, - développé, grand rond de jambe, développé – passé v poljubno pozo naprej in nazaj s prijemom za pas ali obe roki,

- zračna podržka (iz poze na rami v poisson, obrat v zraku v V. poziciji s končanjem na demi plié in s prijemom obeh rok za pas, assemblé en tournant (let okoli partnerja), cabriole – fouetté, grand jeté entrelacé, mali dvig v pozi I. arabesque s spustom v poisson, grand jeté en tournant v pozi attitude s prijemom obeh rok za pas);

O: spoznava in izvaja odlomke duetov iz klasičnih baletov po učiteljevem izboru (npr.: Labodje jezero – pas de trois iz 1. dejanja, Giselle – kmečki pas de deux iz 1. dejanja);

O: razvija tehnični in umetniški odnos do soplesalca/soplesalcev.



(2.1.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede etudo, ki vsebuje elemente klasične podržke, ali odlomek iz duetov klasičnega

baleta;

» prikaže tehnično natančnost posameznih elementov;

» prikaže muzikalno interpretacijo;

» prikaže usklajeno gibanje s soplesalcem in medsebojno odzivnost (skozi gib komunicira);

» prikaže umetniško interpretacijo odplesane etude ali odlomka iz duetov klasičnega baleta.



TERMINI

◦ zračna podržka ◦ odlomki duetov



31

4

1

:

5

1

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku 21.51 » Na nastopih

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Tehnična natančnost izvedbe

» Doslednost izvedbe koreografije

» Prikaz dobre komunikacije, zaupanja in sodelovanja v izvedbi duetnih etud

» Prikaz dobre prostorske orientacije

» Prikaz dobre umetniške interpretacije



32





4


1

:

5

1

/

/



4. LETNIK /

5

2

0

2

.

2

1

.

5

OBVEZNO 1



OPIS TEME

V 4. letniku je pri predmetu klasična podržka in repertoar poudarek na utrjevanju znanja klasičnega baleta in znanja, pridobljenega v 3. letniku pri predmetu klasična podržka in repertoar. Dijak izpopolnjuje znanje baletnih variacij, komornega ali ansambelskega plesa. Izvaja tehnično najzahtevnejše variacije iz klasičnih baletov. Poudarek je tako na tehnični natančnosti kot tudi na umetniški interpretaciji klasične baletne vloge. Skozi ples dijak prikaže različna čustvena stanja in izkaže občutljivost za glasbo. Pri klasični podržki nadgrajuje znanje in izvaja težje duetne odlomke iz klasičnih baletov.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Dijak v šolskem letu izvede najmanj tri variacije iz klasičnih baletov (glede na spol, sposobnosti in znanje).



REPERTOAR



CILJI

Dijak:

O: dopolnjuje pri klasičnem baletu pridobljeno znanje;

O: se seznanja s klasičnim baletnim repertoarjem (solističnim, komornim in ansambelskim);

O: razvija tehnično in umetniško vsebino naučenega;

O: spoznava razne koreografske sloge klasičnega baleta;

O: razvija muzikalnost in orientacijo v prostoru;



(3.1.1.1)

O: spoznava in izvaja variacije iz klasičnih baletov (glede na spol, sposobnosti in znanje);

I: uporablja digitalno tehnologijo pri ustvarjanju in deljenju vsebin z drugimi ter upravlja svojo digitalno identiteto.



(4.2.2.1 | 4.3.1.1)



33

4

1

:

5

1

/

/

/



STANDARDI ZNANJA 5202. Dijak: 21.51 » izvede variacije iz klasičnih baletov;

» prepozna različne baletne stile in repertoarna obdobja;

» izkaže tehnično natančnost baletnih korakov skozi zanesljivo izvedbo variacije ali

ansambelskega plesa;

» prikaže dobro orientacijo v prostoru pri izvedbi plesa;

» prikaže muzikalno natančnost pri izvedbi plesa;

» prikaže sposobnost umetniškega izražanja in razumevanja likov.



TERMINI

◦ variacija ◦ koreografski slog ◦ muzikalna natančnost ◦ umetniško izražanje



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak/-inja v šolskem letu izvede najmanj tri variacije iz klasičnih baletov (glede na spol, sposobnosti in znanje):

» variacije iz baleta Giselle (koreografija J. Perrot, J. Coralli, glasba A. Adam),

» variacije iz baleta Labodje jezero (koreografija M. Petipa, L. Ivanov, glasba P. I. Čajkovski),

» variacije iz baleta Hrestač (koreografija M. Petipa, glasba P. I. Čajkovski),

» variacije iz baleta Trnuljčica (koreografija M. Petipa, glasba P. I. Čajkovski),

» variacije iz baleta Gusar (koreografija M. Petipa, glasba A. Adam),

» variacije iz baleta Paquita (koreografija M. Petipa, glasba L. Minkus),

» variacije iz baleta Don Kihot (koreografija M. Petipa, glasba L. Minkus),

» variacije iz baleta Coppelia (koreografija A. St. Leon, glasba L. Delibes),

» variacije iz baleta Bajadera (koreografija M. Petipa, glasba L. Minkus),

» variacije iz baleta La Sylphide (koreografija A. Bournonville, glasba H. S. Løvenskiold),

» variacije iz baleta Raymonda (koreografija M. Petipa, glasba A. Glazunov),

» variacije iz baleta Plamen Pariza (koreografija V. Vainonen, glasba B. Asafyev),

» variacije iz baleta Esmeralda (koreografija J. Perrot, glasba C. Pugni)

» druge variacije po učiteljevem izboru.



34

4

1

:

5

1

/

/

/



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA 5202. » Pri pouku 21.51 » Na nastopih

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Natančnost izvedbe

» Doslednost izvedbe koreografije

» Ustrezna muzikalna izvedba

» Ustreznost izraza in interpretacije določene variacije

» Dobra prostorska orientacija



35





4


1

:

5

1

/

/

/



KLASIČNA PODRŽKA 5202.21.51 CILJI

Dijak:

O: uporablja elemente iz 3. letnika;



(1.1.2.2)

O: spoznava in izvaja odlomke duetov iz klasičnih baletov po učiteljevem izboru;

O: razvija tehnični in umetniški odnos do soplesalca/soplesalcev;

I: presoja uspešnost doseganja zastavljenih ciljev in pri tem prepoznava priložnosti za nadaljnje učenje.



(5.3.5.2)



STANDARDI ZNANJA

Dijak:

» izvede odlomek dueta iz klasičnega baleta;

» prikaže tehnično natančnost posameznih elementov;

» izkaže muzikalno interpretacijo;

» prikaže usklajeno gibanje s soplesalcem in medsebojno odzivnost (skozi gib komunicira);

» prikaže dobro umetniško interpretacijo.



TERMINI

◦ pas de deux ◦ klasični balet ◦ umetniška interpretacija



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA SKUPINO CILJEV

Dijak/-inja izvaja odlomke duetov iz klasičnih baletov po učiteljevem izboru:

» pas de deux iz baleta Giselle (koreografija J. Perrot, J. Coralli, glasba A. Adam),

» pas de deux iz baleta Labodje jezero (koreografija M. Petipa, L. Ivanov, glasba P. I.

Čajkovski),

» pas de deux iz baleta Hrestač (koreografija M. Petipa, glasba P. I. Čajkovski),

» pas de deux iz baleta Trnuljčica (koreografija M. Petipa, glasba P. I. Čajkovski),



36

4

1

:

5

1

/

/

/



» pas de deux iz baleta Gusar (koreografija M. Petipa, glasba A. Adam), 5202.2 » pas de deux iz baleta Paquita (koreografija M. Petipa, glasba L. Minkus), 1.51 » pas de deux iz baleta Don Kihot (koreografija M. Petipa, glasba L. Minkus),

» pas de deux iz baleta Coppelia (koreografija A. St. Leon, glasba L. Delibes),

» pas de deux iz baleta Bajadera (koreografija M. Petipa, glasba L. Minkus),

» drugi pas de deux po učiteljevem izboru.



PRIPOROČENI NAČINI IZKAZOVANJA ZNANJA

» Pri pouku

» Na nastopih

» S polletnim ocenjevanjem znanja



OPISNI KRITERIJI

» Tehnična natančnost izvedbe

» Doslednost izvedbe koreografije

» Prikaz dobre komunikacije, zaupanja in sodelovanja v izvedbi duetnih etud

» Prikaz dobre prostorske orientacije

» Prikaz umetniške interpretacije



37





4


1

:

5

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 5



POGLAVJIH



OPREDELITEV PREDMETA

Kostrovitskaya, V., Pisarev, A. (1995). School of classical dance. Dance Books.

Cook, S., Joffrey, R., in Warren, G. W. (1998). Classical Ballet Technique. University of South Florida Press.

Balanchine G., Mason, F. (1989). 101 Stories od the Great Ballets. Anchor books, Doubleday, New York.

Au, S., Cohen, S. J. (1988). Ballet & modern dance. Thames and Hudson.



DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Kostrovitskaya, V., Pisarev, A. (1995). School of classical dance. Dance Books.

Cook, S., Joffrey, R., in Warren, G. W. (1998). Classical Ballet Technique. University of South Florida Press.

Balanchine G., Mason, F. (1989). 101 Stories od the Great Ballets. Anchor books, Doubleday, New York.

Au, S., Cohen, S. J. (1988). Ballet & modern dance. Thames and Hudson.



38





4


1

:

5

1

/

/

/

5

2

0

2

.

2

1

.

1



PRILOGE 5



39