Št. 14(941) L XIX NOVO MESTO, četrtek,
★ ★	4.	IV. 1968
DOLENJSKI LIST
20. OBLETNICA SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE
„Zdravje v svetu jutrišnjega dne"
Poslanica za Svetovni dan zdravja - 7. april 1968
S sedmim aprilom praznujemo letos dvajseto obletnico Svetovne zdravstvene organizacij (SZO). To nam daje priliko, da pregledamo in ocenimo delo v preteklosti in se pripravimo za prihodnost.
če se ozremo na delo SZO in njenih držav članic v minulih letih, nam vse njihovo prizadevanje izpričuje splošno zboljšanje zdravja v svetu, kar je brez dvoma v dobršni meri uspeh njihovih sku-nih naporov.
• Seveda to obdobje tudi ni bilo brez razočaranj, kajti še vedno so med razvitimi deželami in deželami v razvoju neenakosti in neskladja — vendar je namen SZO, da se te razlike postopoma kar se da zmanjšajo. Vsekakor pa že zaznavamo uspehe. Novejši znanstveni dosežki so pripomogli k tem uspehom, ki bodo v neposredni prihodnosti še vse bolj vidni. Zato je bil za 7. april in za vse jubilejno leto 1968 sprejet predlog, da se posvetimo' vprašanju: »ZDRAVJE V SVETU JUTRIŠNJEGA DNE«.
Svet jutrišnjega dne pomeni življenje naslednjih 10 ali 20 let. To je obdobje, v katerem bodo znanstvena odkritja preteklega desetletja postala bolj splošno uporabljiva, nova odkritja, ki nastajajo sedaj, pa bodo pokazala njihovo vrednost. Ta napre-
(Nadaljevanje na 5. str.)
joq«
MEBLO
NOVA GORICA
Problemi v odnosih s cerkvijo in naloge Socialistične zveze
Stališča predsedstva in izvršnega odbora RK SZDLS
Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL sta 29. marca 1968 v okviru razprav o vprašanjih naše stvarnosti razpravljala na skupni seji o religiji in delovanju cerkve s stališča vloge in nalog Socialistične zveze. V razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi:
Pred spomenikom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja na Cviblju nad Žužemberkom so vojaki-novin-ci iz enote polkovnika Ivana Slapnika iz garnizije Novo mesto v nedeljo dopoldne opravili slovesno zaobljubo. Slavja pri veličastnem spomeniku se je udeležilo veliko domačinov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iz Novega mesta. Vojakom je čestital tudi predsednik krajevnega odbora ZB Stane Gorinšek, šolarji so vojakom izročili šopke in jim pripravili kratek kulturni program. — (Foto: M. Vesel)
Načelna stališča Socialistične zveze do vere in vernosti ljudi in do razvoja odnosov med cerkvijo in državo karakterizira nepretrgana kontinuiteta. Definirala in v praksi izvajala jih je že od vsega svojega začetka OF slovenskega naroda. Stališča naše socialistične družbe do verske svobode kot stvari osebne svobode vsakega posameznika, do zlorabe vere in verske dejavnosti v politične namene, do ločitve cerkve od drla ve in šole so oblikovana
V soboto v krški galeriji
Za krško galerijo se začenja sezona razstav. V soboto, 6. aprila, bo ob 18. uri odprta razstava hrvatskega slikarja naivca Ivana Lackoviča. Uvodno besedo bo imel Ivan Gotthardi škiljan. Ivan Lac-ković — Croata bo razstavil v Krškem okoli 17 olj na steklo in 2 olji na platno. Vodstvo galerije se priporoča za obisk.
po lastnih izkušnjah in izkušnjah naprednih sil v svetu in so sestavni del svobode, pravice in dolžnosti človeka in državlja-
na v socialistični družti. Kot takšna imajo tudi svoje mesto v ustavi. Načelna politika političnih sil o zagotovitvi verske svobode za vsakogar se izraža v svobodi delovanja cerkve v verskih in cerkvenih stvareh in svobodi izražanja verskega prepri-
(Nadaljevanje na 5. str.)
»AVTOMONTAŽA« JE HOTELA »PLONKATI« PRIKOLICE IMV
Tat ne sme biti sentimentalen!
Vpričo uslužbencev UJV zbežal z dokumenti — Tuji dobavitelji so opozorili IMV, da se nekaj kuha — Za AVTOMONTAŽO je to nekaj povsem običajnega — Prizadeti bi bili tudi kooperanti IMV po vsej Dolenjski
Pretekli teden je vso slovensko javnost razvnela »avto špijonaža« na domačih tleh. Generalni direktor IMV iz Novega mesta je na sestanku z novinarji opisal prizadevanja konkurenčnega podjetja »Avto-montaža« iz Ljubljane, ki je po malenkostno popravljenih načrtih IMV hotelo začeti z izdelavo cam-ping prikolic »Adria«.
16. februarja dopoldne je v razvojni oddelek IMV na šmartinski cesti v Ljubljani prišla uradna komisija iz Novega mesta. Dveh inženirjev, ki sta bila tu zaposlena že več kot 5 let, takrat ni bilo v pisarni. Odšla sta v mesto po nekakšnih opravkih.
V predalih in na mizah teh dveh strokovnjakov je našla
OPOZORILO
Nevarnost gozdnih požarov!
Zaradi spomladanskega sušnega vremena, to je v času, preden rastlinstvo ozeleni, je velika nevarnost gozdnih požarov. Požar se v gozdu hitro širi in povzroči veliko škodo, ki ima lahko usodne posledice.,
Opozarjamo občane, da je prepovedano vsako netenje ognja v gozdovih in v njihovi bližini. Vsak. kdor opazi požar, ga je dolžan pogasiti, če pa tega ne zmore sam, mora o požaru obvestiti najbližjo gasilsko enoto, postajo ljudske milice ali najbližji gozdni obrat.
VARUJMO GOZDOVE, NAŠE NARAVNO BOGASTVO, PRED POŽARI!
JAVNOST TUDI NA TEM PODROČJU
Zaslužki funkcionarjev
komisija med načrti, ki jih je oddelek pripravljal za izdelavo prikolic v Novem mestu, tudi precej takih, brez običajne glave s podatki o lastniku načrta. Tu so bila tudi pisma tujim dobaviteljem za opremo, kakršno sicer naroča IMV v Novem
(Nadaljevanje na 7. str.)
Obvezno zamenjavo ljudi na vodilnih mestih v družbenopolitičnem življenju štejemo med pomembne pridobitve našega sistema, ki naj prepreči, da bi si lastili oblast le redki posamezniki. Za ta mesta pa je marsikje že težko dobiti najbolj sposobne ljudi, ki bi hoteli mesto v stroki za nekaj let zamenjati z mestom pri družbenopolitičnem delu.
Tudi zaslužki so del tistega, kar odbija; toda ponavadi ne zato, ker bi bili premajhni, temveč ker niso javno utrjeni in priznani, ker so »prineseni« ali kako drugače prilagojeni ljudem in razmeram, kar je poved za nezaupanje pri občanih, med katerimi se spletajo različne govorice in namigovanja.
Lažne govorice je najbolje pobijati z natančno informacijo, ki ji ljudje verjamejo in zaupajo.
Po zgledu republiške skupščine je trebanjska
občinska skupščina prejšnji teden prva na Dolenjskem sprejela sklep o povračilih funkcionarjem, ki jih ona izvoli ali imenuje. Tako je bilo določeno: predsedniku skupščine količnik 3,3 povprečnega os. dohodka v občini, podpredsedniku 2,7, tajniku 2,9, predsedniku občinskega sodišča 3,0 in sodnikom občinskega sodi šča 2,6. Lani je znašalo povprečje zaslužkov v občini nekaj nad 75.000 SD. Predsedniku občinske skupščine je priznano še
20.000 S D za materialne izdatke, podpredsedniku pa
15.000 SD.
Verjetno ne bi bilo odveč na ta način uskladiti tudi osebne dohodke funkcionarjev pri družbenopolitičnih organizacijah in še za nekatere druge javne funkcije, saj na primer v ZDA volivci vedo, kolikšno plačo ima predsednik vlade.
M. LEGAN
Nad 6000 nočitev
Do konca marca letos so v zdravilišču čateške Toplice našteli 6402 nočitev. Domači gostje so prenočevali 5700-krat, tujci pa 702-krat. Trenutno je zdravilišče polno in tudi april je že vnaprej zaseden.
Cesta Metlika - Ozalj zagotovljena
26. marca na seji občinske skupščine Ozalj so se odločili, da bodo letos modernizirali’ in asfaltirali cesto od Ozlja do Metlike in prispevali tudi za gradnjo mostu čez Kolpo. V kratkem bodo gradbena dela oddali na licitaciji, in če bo šlo vse posreči, bosta cesta in most še pred glavno turistično sezono odprta. Brez dvoma bo cesta za belokranjski turizem velikega pomena.
Več kot eno uro so novomeški in mimopeški gasilci v soboto, :?o. marca, gasui gozdni požar ob železnici nad Biško vasjo. V plamenih je bilo 1,5 ha gozda. Kaže, da je požar spet zanetila iskra iz lokomotive. Take požare so morali na tem področju gasiti žc prejšnja leta. (Foto: Polde Pungrčar)
od 4. do 14. aprila 1968
Okrog 5, aprila manjše ali prehodne padavine, okrog 9. in sredi aprila približno tridnevno deževje in občutna ohladitev. V ostalem bo suho s spremenljivo oblačnostjo.
Dr. V. M.
tedenski
mozaik
Ameriški dramatik Wil-liam Gibson je poslal ameriški javnosti tole poslanico: »Nudim 25.000 dolarjev vsakomur, ki si bo izmislil in uresničil načrt, da bi predsednika Johnsona poklica, i k vojakom, ga vtaknili v uniformo in poslali v Vietnam« ... Brošura z naslovom »Priročnik za priseljence v Kanado, ki so vojaški obvezniki« je doživela v ZDA velik uspeh. V brošuri je natanko popisano, kako se fantje lahko izognejo vojaški suknji strica Sama tako, da emigrirajo na sever... Med tistimi, ki so opazovali, kako so s Hradčanov spustili zastavo bivšega predsednika ČSSR Novotnega, je bil tudi pisatelj Pavel Kochout. Ta je zapisal: »Danes ob pol enih sem videl, kako so naposled spustili predsednikovo zastavo. Imel sem občutek, da bi morali zvoniti...« »Jaz sem Lomsky,« je zarenčal general. »In jaz sem Holovec,« je zarenčal vojak Holovec. Ta »konfrontacija« med generalom in vojakom se je zgodila pred pisarno prvega sekretarja KPČ Dubčka. Vojaku Holovcu se ni nič zgodilo. Prvič zato, ker je bil Lomsky človek Novotnega, in drugič zato, ker je bil Holovec sam majhna žrtev prejšnjega režima. Za kazen so ga bili vtaknili v vojaško uniformo in za nagrado ga bodo zdaj izpustili... Mađam Mao oziroma tovarišica čiang čing je spodnesla marsikaterega kitajskega funkcionarja. Dovolj je bilo, če ga je javno kritizirala in že so mu napadli stanovanje ali mu zagodli kako še bolj neprijetno. Z zatonom rdeče garde pa zahaja tudi zvezda ma-dam Mao. Premier Ču En Lat.■, ki je tudi proti njemu rovarila, je nedavno dejal: »Tovarišica čiang čing... je zelo utrujena. Naporno delo je škodovalo njenemu zdravju. Zaprosili smo jo, naj si dobro odpočije in okreva ...« Kako živijo nekateri sovjetski voditelji? Bivši premier Malenkov, ki ga je Nikita Ifruščov odstavil leta 1955, prejema veliko plačo kot direktor velike hidrocentrale v Kazakstanu. Ima dva avtomobila. Hruščov živi od trojne pokojnine v svoji dači blizu Moskve in se ukvarja s fotografijo. Kagano-vič ima baje samo 120 rubljev pokojnine na mesec, medtem ko Molotov še te nima. Izgubil jo je, ko so ga izključili iz partije.
Stvarna vloga zborov volivcev na proračune
Kako doseči vplivanje občanov na občinsko politiko, da bo stvarno, koristno in hkrati zares tudi privlačno za volivce?
Tudi letos volivci niso mogli kaj prida vplivati na občinske proračune ter	na
odloke o davkih in prispevkih občanov. Zvezni organi so namreč pozno sprejeli nekatere spremembe, ki vplivajo na republiške in občinske finance. Zato so nekatere občinske skupščine lahko dale te svoje akte v razpravo za zbore volivcev tik pred sprejetjem oziroma šele	po
sprejetju, le toliko, da	je
ime, da je zadoščeno predpisom.
To pa znova zbuja razprave o tem, kakšna je pravzaprav — ali pa naj bi bila — vloga zborov volivcev?
Dolgo vrsto let si že dopovedujemo, da prek teh zborov lahko vplivamo in	da
smo pravzaprav tudi dolžni vplivati na občinsko politiko. Kljub temu pa večina volivcev ne uporablja te možnosti, saj prenekateri zbor volivcev ni niti sklepčen. Zlasti to velja za zbore voliv-
TELEGRAMI
BAGDAD — Iraški obrambni minister je dejal, da »Arabci zavračajo politično rešitev palestinskega spora«. Po njegovem je možna samo vojaška rešitev.
MEXICO CITY — Podpredsednik ZDA Humphrey je v glavnem mestu Mehike podpisal dodatne protokole latinskoameriške pogodbe o prepovedi uvoza in proizvodnje atomskega orožja v Latinski Ameriki.
ANKARA — V Ankari so z zadovoljstvom sprejeli novico iz Nikozije na Cipru, da je ciprska vlada dovolila voditelju ciprskih Turkov Denktašu, da se vrne na otok.
VVASHINGTON — Predsednik Johnson je imenoval Henryja Ca-bota Lodgea, nekdanjega veleposlanika ZDA v Saigonu, za novega ameriškega veleposlanika v Bonnu.
NEW DELHI — Indijski minister za obrambo je povedal v parlamentu, da je Indija kupila podmornice v Sovjetski zvezi. V odgovor na vprašanje nekega poslanca je minister dejal, da je Indija izdala milijardo 353 milijonov dolarjev za nakup podmornic.
DETROIT — Kakih petdeset delegatov nacionalnega kongresa ameriških črncev je odobrilo »deklaracijo neodvisnosti« črnih držav. Ta država bi obsegala zvezne države ZDA:	Mississippi, Alabamo,
Georgijo, Louisiano in Južno Karolino.
KAIRO — Jordanski kralj Husein bo prav kmalu obiskal Kairo, kjer bo vodil pomembne pogovore s predsednikom ZAR Naserjem.
FORT LAMY — Predsedniki treh afriških držav — Čada, Centralno-afriške federacije in Konga-Kinša-se — so podpisali listino o »Združenih državah srednje Afrike«.
cev v mestih, manj na podeželju. Pogosto trdimo, da je tega krivo to, ker občinski organi podcenjujejo zbore volivcev, ne upoštevajo njihovih pripomb in ne odgovarjajo na njihove predloge. Nedvomno je posredi tudi to, vendar — ali res samo to?
V nekaterih občinah so se potrudili in na vse načine skušali poživeti zbore volivcev. Občanom že nekaj dni prej pošljejo gradivo in podobno. Toda tudi ti napori marsikje niso bogvedi kako hasnili. Spričo tega dandanes marsikdo razmišlja: ali ni morda stvar v tem, da od zborov volivcev preveč pričakujemo?
Med tistimi, ki o tem razmišljajo resno in dobronamerno, ni nikogar, ki bd zborom volivcev odrekal veljavo. Nasprotno! Nešteti primeri dokazujejo, da se občani po nekod na teh zborih zelo uspešno lotevajo raznih zadev. Toda to velja v primerih, ko gre za konkretne probleme, ki neposredno žulijo posamezno naselje, vas ali več sosednjih vasi skupaj (vodovod, vaške poti itd.)
Drugo vprašanje pa je, ali je smiselno, potrebno, da zbori volivcev obravnavajo, recimo, tudi občinski plan in proračun. Volivci namreč niso posebno zainteresirani za te razprave. Vzrok najbrž ni samo v tem, da nimajo dejanskih možnosti, da bi se res dodobra spoznali s to obširno problematiko. Ljudje se pač ravnajo po svojih konkretnih, neposrednih interesih. Kadar pa so problemi nekoliko bolj odmaknjeni od njihovega vsakdanjega življenja, se zmanjša tudi zanimanje zanje. Zato sodelujejo ljudje tudi v razpravah o občinskem planu in proračunu predvsem s kritiko, željami in predlogi, ki se nanašajo na njihove konkretne krajevne zadeve, druge pa bolj ali manj prepuščajo občinskim organom. Zato so razprave o tovrstnih občinskih aktih dostikrat dokaj formalne.
To pa seveda nikakor ne pove, da bi smeli zanemarjati stike oziroma izmenjavo mnenj med občinsko skupščino in volivci. Poiskati pa je treba ustreznejše poti. Pri tem postaja čedalje bolj po-
NEW YORK: Fotografi, časnikarji in televizijski snemalci so se takole nagnetli okrog senatorja Roberta F. Kennedyja, ko jim je v ponedeljek povedal, da bo nadaljeval predvolilni boj za demokratskega kandidata za predsednika ZDA. Za Johnsonovo izjavo, da ne bo vztrajal na ponovni izvolitvi za predsednika, je rekel senator Kennedy, da je »zares velikodušna«. — (Telefoto: UPI)
membna vloga tiska, radia, televizije, poljubnega gradiva o občinski problematiki in podobno. Zelo koristno bo razvijati sekcije in tribune Socialistične zveze, ki združujejo ljudi po njihovih interesih za posamezne zadeve. Izrednega pomena je, dalje, to, da bi odborniki, zlasti pa še predsedniki, podpredsedniki in drugi vodilni ljudje iz občinskih skupščin, pogosteje prihajali neposredno med volivce v posamezne kraje. V ta namen pa moramo priti do drugačnega sistema dela v občinskih organih, da bi se vodilni ljudje razbremenili drobnejših poslov in našli mnogo več časa za stike z odborniki, z ljudmi iz krajevnih skupnosti, delavskih svetov in tudi neposredno s prebivalci posameznih krajev.
Poleg teh pa kaže najbrže iskati še druge poti, ki naj zagotovijo učinkovito medsebojno obveščanje, izmenjavo mnenj in vplivanje volivcev na politiko občinske skupščine ter obratno.
MIRO ZAKRAJŠEK
Malo manj zaposlenih v februarju
Povprečno število zaposlenih v industriji v Sloveniji je bilo v prvih dveh letošnjih mesecih za 1,4 odst. nižje kot lani v istem času. Več delavcev kot pred letom dni so imeli v pridobivanju in predelavi nafte, v kemični industriji, v živilski in grafični industriji ter še v treh panogah.
1 tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ SZDL O ODNOSIH S CERKVIJO — Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL sta obravnavala nekatere probleme v odnosih z rimokatoliško cerkvijo in naloge SZDL v zvezi s tem. Pri tem je bilo med drugim poudarjeno, da se v času po II. koncilu cerkev prilagaja novim družbenim sistemom. V svetu zavzemajo taka gibanja v cerkvi čedalje širši razmah. Tu in tam pa ta gibanja zaostajajo, ker ne upoštevajo dovolj stvarnosti, v kateri cerkev živi.
Del katoliške duhovščine se ne odreka političnim težnjam in skuša cerkveno dejavnost izkoriščati v politične namene. Na to kažejo poseganja te duhovščine na razna družbena področja, ki nimajo značaja verske dejavnosti. To pa je v nasprotju z našo ustavo in zakonom, pa tudi s protokolom, podpisanim med našo državo in Vatikanom.
■ OSNOVA ZA BORČEVSKI DODATEK — 99.300 Sdin — Republiški izvršni svet je sklenil, da bo letos znašala osnova za priznavanje 'republiškega dodatka zaposlenim udeležencem NOV 99.300 Sdin (lani 92.000 Sdin).
■ MODERNEJŠE CESTE — Re publiški izvršni svet je razpravljal
o tem, kako bi financirali modernizacijo avtomobilske ceste Maribor
— Gorica na odsekih Slivnica — Levec (na štajerskem) in Vrhnika
— Postojna. Za teh 83 kilometrov modernizirane ceste bi potrebovali kakih 107 milijard starih dinarjev.
■ S 65. LETI OBVEZNO V POKOJ? — Zvezna skupščina bo raz-
Ne iz verskih okvirov!
pravi jala o predlogu za spremembo zakona o delovnih organizacijah. Novi zakon naj bi bolj odprl vrata podjetij mladim strokovnjakom. Honorarno delo naj bi omejili. — Vsakdo, ki izpolnjuje pogoje za polno pokojnino, naj bi bil obvezno upokojen. Isto bi veljalo za vsakogar, ki bi dopolnil 65 let starosti in 20 let delovne dobe-■ VEČJI POTROŠNIŠKI KREDITI? — V Beogradu razpravljajo o tem, ali ne bi sprejeli novih pred-
pisov, s katerimi bi povečali potrošniška posojila.
■ ZAŠČITA DOMAČE ŽIVINOREJE — Zvezni izvršni svet je sklenil, da bodo odslej za uvoz klavne živine in mesa potrebna uvozna dovoljenja.
■ DRAŽJE AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE? — Po predlogu združenja jugoslovanskih zavarovalnic naj bi od maja dalje podražili zavarovanje motornih vozil. V združenju namreč trdijo, da izplačujejo zavarovalnice, v celoti vzeto, več zavarovalnin kot pa znašajo vplačila. Seveda morajo ta primanjkljaj kriti potemtakem iz drugih zavarovani.
■ MILAN KUČAN — PREDSED-NIK CK ZMS — Centralni komite zveze mladine Slovenije je za svojega novega predsednika izvolil Milana Kučana. Za Dolenjce bo zanimivo, če mimogrede omenimo, da je bil Milan Kučan pred desetimi leti, ko je bil star komaj 17 let, komandant III. prekmurske mladinske delovne brigade na gradnji avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb.
Dosedanji predsednik CK ZMS Janez Kocijančič je bil pred nedavnim izvoljen za predsednika jugoslovanske mladine.
tedenski zunanjepolitični pregled
V nedeljo zvečer je predsednik Johnson imel v Wa-shingtonu govor, ki je vzbudil velikansko zanimanje in povzročil najraznovrstnejše odmeve po vsem svetu. V tem govoru je med drugim dejal, da bodo ZDA ustavile bombardiranje Severnega Vietnama, razen ozkega pasu ob demilitarizirani coni ob 17. vzporedniku, ponudil Severnemu Vietnamu pogajanja in na koncu sporočil, da »se ne bo kandidiral za predsednika ZDA na novembrskih volitvah in da tudi ne bo sprejel kandidature, če bi mu jo demokratska stranka ponudila.«
Tako vsebuje njegov govor vsaj dve »bombi«: prva je vsaj na videz ponujena roka sprave Severnemu Vietnamu, druga pa umik od kandidature. Toda natančno branje Johnsonovega govora vzbudi pomisleke, ki so jih že takoj naslednjega dne izrazili nekateri ameriški časopisi, med njimi »New York Times« in »Wall Street Journal«, in osebnosti in tisk drugod po svetu.
Predsednik Johnson ni nikjer dejal, da se ZDA odpovedujejo svojim vojaškim ciljem v Vietnamu in Jugovzhodni Aziji. Nasprotno, dejal je, da ZDA še naprej podpirajo sai-gonski režim in da bodo v kratkem poslale na to bojišče še kakih 15.000 ameriških vojakov.
Ko to pišemo, še ni prišel odgovor iz Hanoia. Znano je le, da tam »resno proučujejo« Johnsonovo pobudo.
Kar zadeva Johnsonov umik iz volilne tekme, je zadeva prav tako sumljiva. »New York Times« naravnost ugiba, ali ni to samo predsednikov politični manever, da bi spodnesel tla svojima tekmecema, senatorjema Robertu Kennedyju in McCarthyju.
Johnson je res dejal, da se odpoveduje kandidaturi, toda to je izjavil že marsikdo pred njim. Ali ni s to potezo in s sklepom o ustavitvi bombardiranja skušal dokazati ameriški javnosti, da je za mir? Če bodo v Hanoiu dejali, naj ustavi bombardiranje tudi ob 17. vzporedniku, preden se lahko začno pogajanja, bi utegnil s prstom pokazati na Ho ši Minha in dejati, da Hanoi noče pogajanj. Z odpovedjo kandidaturi pa računa, da se bo v demokratski stranki dvignil nov val sim-
RIO DE JANEIRO — Po hudih uličnih spopadih med študenti in policijo v Rio de Janeiru so ulice največjega brazilskega mesta zasedli vojaki. Opazili so tudi tanke na ulicah.
M3LVVAUKEE — Demokratski kandidat za predsednika na volitvah Eugene McCarthy je spet zavrnil vsako misel, da bi združil sile z Robertom Kennedyjem, zdaj ko je predsednik Johnson izjavil, da ne bo kandidiral.
patij do njega in da ga bo stranka poklicala »nazaj«. Prišel bo milostno kakor človek, ki se ni vdinjal stranki, ampak kot človek, ki ga rotijo, naj reši položaj. S tem bi ubil dve muhi na en mah: predstavil bi se svetu kakor mi-rotvorec in zagotovil bi si kandidaturo v stranki.
To je ena teorija o njegovem govoru. Vsekakor je dovolj verjetna, da jo je »New York Times« objavil. Johnson je namreč že tolikokrat
Johnsonova
.,bomba“
krivo obvestil domačo in tujo javnost — politični nasprotniki pravijo »lagal« — da mu ljudje prav ne verjamejo. Počakati bo treba vsaj nekaj dni ali tednov, da bo položaj postal jasnejši.
V ČSSR so naposled dobili novega predsednika. Že njegovo ime je spodbudno za ljudstvo, ki si hoče zagotoviti predvsem to, da se ne bi ponovili nekdanji časi državne samovolje in birokratskega zatiranja. Novi predsednik se piše Ludvik Svoboda.
Dolga leta je bB v nemilosti in nekaj časa se je preživljal kot knjigovodja v neki kmečki zadrugi. Po izvolitvi je stopil na balkon na Hrad-čanili,. kjer je spregovoril ogromni množici.
V poenedeljek pa je imel prvi sekretar KPČ Dubček velik govor, v katerem je predlagal reorganizacijo državne strukture. Odkrito je govoril o »novi vladi«, o preosnovi posameznih ministrstev in o spremembah, ki bodo dale vladi polno izvršilno oblast na temelju ustave.
Cilj in smisel procesa demokratizacije je jasen — je dejal Dubček: v češkoslovaških razmerah je treba ustvariti ustrezen in izpopolnjen tip socialistične demokracije. Odgovornost za razvoj družbe in države je skupna in zanj morajo biti odgovorni vsi, komunisti in nekomunisti. Bo pa to težko za mnoge komuniste, ki so navajeni na stare metode, je dejal Dubček.
Vse kaže, da se je zdaj proces v ČSSR usmeril na nadrobno, dolgotrajno in naporno delo osnove skoraj na vseh popriščih javnega življenja. V prvem dejanju tega procesa so Čehi in Slovaki pokazali dosti zrelosti in izkustva. Tudi v prihodnosti ju bodo potrebovali.
Kmetijski nasveti
Nove oblike organiziranja sindikatov
Kako globoko orati
Težjo zemljo preorje vsak dober poljedelec v naših razmerah že jeseni. Zakaj ne bi izkoristil dobrega vpliva zimskega mraza, ki težke brazde tako dobro razdrobi, zemlja pa zadrži več vlage. Peščeno zemljo je mnogo lažje obdelati kot težko, glinasto, če težko zemljo spomladi na hitro obrnemo in prepustimo brazde soncu in vetru smo naredili največjo napako, ki jo bomo s slabšim pridelkom dobro občutili.
■ Kako globoko orati, je že staro poljedelčevo vprašanje. Ko se je pred 90 leti pojavil parni plug, ki je omogočil globoko oranje, so mnogi že mislili, da bo s tem človeštvo rešeno lakote. Tudi pri nas so se po drugi svetovni vojni pojavile enostranske trditve, da je samo preplitvo oranje vzrok slabših donosov.
Medtem ko širina brazde bistveno ne vpliva na pridelek, je globina zelo pomembna. Vse mogoče so že poskušali poljedelci, da bi ugotovili, kakšna globina je najboljša. Nekateri so v dobri nadi, da bodo koristili zemlji, naenkrat segli s plugom globlje, globoko pokopali živico, na površje pa spravili mrtvico, v kateri rastlina ne more dobro uspevati. Prvi dež jo je zapral, sončna pripeka pa razpokala
■ Za rastline je tem bolje, čim bolj debela je plast ornice, vendar je tudi pri tem spodnja meja. Najpomembnejše spoznanje pa je, da ornice ni mogoče poglobiti naenkrat, marveč je to dolgotrajno delo, ki napreduje le centimeter za centimetrom. Znanstveni poskusi so pokazali, da je meja nekako pri 30 cm. Za naše razmere je ugotovljeno, da je najbolj smotrno orati za okopavine na srednji in težki zemlji okoli 25 cm globoko, za koruzo, stročnice in industrijske rastline okoli 20 cm, za žita in jare posevke pa 15 do 18 cm.
V naših hribovskih krajih zaradi strmih leg in slabe vleke orjejo njive tako plitvo, da se omica prej ali slej izčrpa. Tu jo je treba poglobiti, vendar počasi in postopoma. Razen pluga nam pomagajo doseči debelejšo omico tudi rastline, ki jim zaradi vpliva na ugodnost zemlje pravimo ugodivke. Pri tem nam pomaga hlevski gnoj, velika pridobitev pa so tudi plugi podbrazdniki, ki rahljajo zemljo tudi pod lemežem.	Inž.	M.	L.
Pred šestim kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije — Pričakujemo lahko prožnejše oblike organiziranja — Ali mlada generacija delavskega razreda dovolj pozna osnovne naloge svoje borbene organizacije?
Glede organizacijskih oblik razvoj sidikatov ni zmeraj spremljal družbene in proizvajalne procese, temveč sta se čvrsto ohranili dve osnovni obliki organiziranja članstva
—	proizvajalni in teritorialni. Obe morata ostati tudi poslej, toda z novim statutom, ki naj bi bil sprejet na šestem kongresu, so predvidene prožnejše oblike organiziranje.
Znanstveniki in delavci v enem sindikatu
Namen novih oblik sindikata je, da pospešujejo in krepijo povezavo proizvajalnih in drugih dejavnosti, že sedaj je veliko proizvajalnih skupin, v katere so vključene delovne organizacije z najširših področij — industrijskih, znanstvenih, prosvetnih, zdravstvenih, in to iz različnih krajev države. V okviru teh velikih proizvajalnih, ekonomskih, znanstvenih in podobnih celot se je začelo razvijati tudi samoupravljanje, kar terja od sidikata, da najde ustrezne oblike svojega organiziranja.
V	takih skupinah delovnih organizacij je vsak pripadal svoji posebni »veji« sindikata, kar je večkrat nelogično, saj je v takih primerih osnovno materialno stališče delavcev, znanstvenikov in profesorjev na istem mestu in njihovi interesi so najneposredneje povezani. Enoten sidikat v združenih delovnih organizacijah različnih dejavnostih bo tudi prispevaj k povezarvi proizvajalnega in drugih vrst družbenega dela.
Zveza sidikatov nima lasne-
ga programa, temveč sprejema program ZKJ. Toda sidi-kati so samostojna organizacija, ki v razliko od drugih vključuje ves delavski razred, posebno pa se trudi za njegove osnovne interese, saj brez teh osnovnih, elementarnih interesov ni mogoče uresničiti druge, dolgoročne, zgodovinske.
Komunisti lahko veliko pomagajo sindikatom, da se uspešneje borijo za svoje namene. Praksa kaže, da najslabše delajo tiste sidikalne podružnice, ki so jih komunisti zanemarili. Idejno-politična akcija komunistov je torej sidikatom nujna, ker se celotna aktivnost sindikatov programsko opira na načela Zveze komunistov.
Odnosi sindikati — Sociali-
stična zveza niso dovolj proučeni, kar lahko samo škoduje koristim delavcev, ker ne gre samo za delovno organizacijo, ampak je nujno, da delavski razred postane odločilen faktor v družbi, kot celota. Zato je važna naloga sindikata, da svoje člane usmeri v družbeno aktivnost, ki jo Socialistična zveza razvija v komuni in sploh v vsej državi.
Za uresničevanje svojih nalog morajo sindikati bolj kot doslej vključiti novo generacijo delavskega razreda. Mlada generacija, ki postopoma prevzema breme zgodovinskega učvrščevanja samoupravnega socializma, predstavlja 2a akcijo sindikatov vir velikih možnosti.
ŠIME VUČKOVIČ
Letos že dražje investicije
Obvezno posojilo za gradnjo elektroenergetskih objektov se povečuje letos na 5 odst., vrnjeno pa bo v 15 letih in obrestovano po 6 odst.
Le nekaj več denarja za borce
Samo z republiškimi predpisi perečih vprašanj borcev ne bomo mogli v celoti rešiti, potrebni so tudi ukrepi občin, ki najbolje vedo za resnične težave - Letos bodo občine dobile nekaj več republiških sredstev za
priznavalnine
Med vsemi republikami smo v Sloveniji doslej še največ storili za borce. Republiški dodatek za zaposlene borce, ki imajo majhen zaslužek, pod republiškim po vprečjem, je uveden samo pri nas, za borce kmete pa je veliko vredno, ker imajo pravico do tako obsežnega zdravstvenega zavarovanja kot delavci. Cene pa tako hitro rastejo, da je za mnoge borce prav težko dohajati dvig življenjskih stroškov.
Prav o teh stvareh so veliko razpravljali zadnje mesece v skupščinskih in drugih republiških organih, da bi se dogovorili, kako bi hitreje urejali predvsem socialne in zdravstvene zadeve udeležencev NOV. Vsi so bili takega mnenja, da je treba kar največ vprašanj urediti v okviru zakonskih predpisov, tako da bi zvezni zakoni predpisali osnovna načela, republike pa naj bi imele čim več pooblastil in pristojnosti za razvijanje in izpopolnjevanje sistema družbenega varstva borcev in to tako kot najbolj ustreza potrebam in razmeram.
Seveda pa s samimi predpisi ne bomo dosegli želenih sadov, če se za varstvo borcev ne bodo zavzele občine, ki so najbolj blizu ljudem in njihovim različnim problemom in tudi za borce najbolj vedo, katere teažve jih tarejo, komu je treba pomagati in kako. Dodeljevanje priznavalnin se je že dosedaj v praksi izkazalo kot pomem bna pomoč. Res pa Je, da denarja primanjkuje najbolj prav v tistih občinah, kjer imajo največ borcev, pa se je potem tako zgodilo, da so občine s priznavalninami od 3000 Sdin naprej bolj gasile kot pa dejansko pomagale k boljšemu življenju ljudi. In zaradi tega so bila tudi merila, komu in koliko se da. kaj različna.
Ali bo letos kaj bolje s financami? Republiški prorar čun predvideva za celotno varstvo borcev blizu 49 milijonov novih dinarjev, kar je za okrog 19 odst. več, kot smo porabili lani. Med temi sredstvi je mišljenih okrog 2 milijona novih dinarjev za dotacijo občinskim skupščinam, da jih bodo lahko upo rabile za nekaj večje priznavalnine in da bi tako dali borcem vsaj 10.000 Sdin mesečno in bi tako v praksi vsaj delno uresničili tisto, kar piše v priporočilu republiške skupščine.
Med nujnimi problemi, ki jih bomo letos urejali, pa so tudi pokojnine. Povečali naj bi jih že proti koncu leta, da ne bi zaostajale za rastjo življenjskih stroškov, kajti prav to se sedaj dogaja, ko so s prevedbo bile pokojnine sicer povečane, sorazmerno pa je bil zmanjšan borčevski dodatek. Obetajo pa se tudi precejšnje spremembe v invalidskem dodatku, ki naj bi bil dvignjen na vrhnjo mejo
35.000	Sdin, hkrati pa bi orni-lili dosedanje ostre omejitve pri uveljavljanju pravice do tega dodatka.
MARIJA NAMORS
Po zakonu, ki ga je republiška skupščina sprejela ob koncu marca, bodo morale od 15. aprila naprej vse delovne organizacije plačati od vsakega investicijskega izplačila po 5 odst. za gradnjo elektroenergetskih objektov. Doslej so v ta namen plačevale po 2,5 odst., leta 1970 pa bo ta odstotek znižan na 3. To ni nov davek, temveč obvezno posojilo, ki bo vrnjeno v 15 letih in ki se obrestuje po 6 odst.
Denar potrebujejo za dokončanje elektroenergetskih objektov, izgradnjo daljnovo-vodov in racionalizacijo rudnikov, kar stane skupaj 150 milijard starih dinarjev. Z dosedanjimi predpisi je zagotovljenih 128,5 milijarde, manjka še 22 milijard, ki bi jih pokrili s sredstvi, ki se bodo na tekala po tem zakonu, dve milijardi pa bi pokrila banka, ker se bo po sprejetem zakonu nabralo le okrog 20 milijard.
Republiška skupščina pa je hkrati sprejela tudi priporočilo vsem delovnim organizacijam, naj se dogovore z organizacijami elektro gospodarstva, da bi obvezno posojilo spremenile v združena sredstva ter sklenile tudi ustrezne pogodbe, v katerih bi določili medsebojne obveznosti. Gre namreč za to, da gospodarstvo, ki denar daje, mora imeti tudi vpliv na to, kaj v elektro go
spodarstvu delajo, kakšne objekte grade, kje jih grade, s kakšnimi zmogljivostmi in kako sploh z družbenim denarjem razpolagajo in gospo darijo. Prav glede tega je bi-
lo	v skupščini veliko pripomb, ker so si v elektro gospodarstvu razdelili sorazmerno visoke osebne dohodke ter so v zgornjem delu razpredelnice povprečnih o sebnih dohodkov. Leta 1965 so imeli v elektro gospodarstvu za 35 odst. večje osebne dohodke kot v industriji, lani pa že kar za 50 odst.
Zato se je razvila v skupščini burna razprava o tem, da gospodarstvo, ki denar daje, mora imeti tudi vpliv na gospodarjenje v elektro gospodarstvu. Skupščina je sprejela priporočilo, v katerem je jasno rečeno, da je za enotno podjetje v elektro gospodarstvu, ki je zdaj razdrobljeno na več podjetij. Novo enotno podjetje naj bi začelo poslovati že z novim letom. Torej bo treba vse priprave na integracijo opra-
viti že precej prej.
Takšno priporočilo je bilo potrebno, saj delujejo v e-lektro gospodarstvu močne sredobežne sile, ki niso za enotno podjetje. Govore o tem, da bi organizacijo pustili nespremenjeno in naj bi ustanovili le združeno podjetje. Nekateri pa tudi za takega niso ter se sklicujejo na naravne prednosti, ki jim omogočajo, da lahko žive sami zase. Pri tem pa seveda pozabijo, da je sredstva za elektro energetske objekte zbrala družba in kolektivi, ki z njimi upravljajo, nimajo zanje prav nikakršne zasluge-
Seveda se pa bodo morale
zdaj gospodarske organizacije v okviru svoje zbornica dogovoriti, kako bodo uredile svoje odnose z elektro gospodarstvom in kakšne pogodbe bodo podpisali, če bodo obvezna posojila preoblikovali v združena sredstva, kot soudeležbo gospodarske organizacije pri gradnji določene elektrarne.	V.	J.
Več blaga na potrošniška posojila!
Te dni smo ponovno brali in slišali, da proučuje 7-vez-na uprava predloge novih predpisov, ki naj olajšajo prodajo industrijskega blaga. Razširiti bi kazalo krog blaga, ki ga je mogoče kupiti na potrošniško posojilo, hkra-
V vinogradih smo vse predolgo odlašali
Vinska trta dobro uspeva tudi v gospodarsko pasivnih krajih - Mala zemljišča lahko dajejo velike dohodke - Pospešiti je treba tudi obnavljanje
zasebnih vinogradov
V	Sloveniji vinogradništvo nazaduje tudi v izrazitih vi-norodniških okoliših, kot v Halozah, na Dolenjskem, v Beli krajini, Bizeljskem in v Slovenskih goricah. V teh krajih pa ni moči vinske trte nadomestiti z nobeno enako donosno kmetijsko rastlino. Torej nazaduje tudi gospodarstvo teh kmetijskih območij.
Naše vinogradništvo ne nazaduje zaradi tega, ker bi imeli v Sloveniji preveč groz. dja in vina. Nasprotno, obojega moramo uvažati iz drugih republik in držav vsako leto več. V zadnjih letih celo že dve petini pri nas porabljenega vina in grozdja, čeprav bi ga lahko pridelali tudi sami.
Družbenih vinogradov je v naši republiki le okrog 3000 hektarov, zasebnih pa 17.000. Toda kakšni so zasebni vino.
gradi? Po poročilih inž. Mirana Veseliča, profesorja biotehniške fakultete v Ljubljani, na lanskem zboru slovenskih vinogradnikov povzema, mo, da je med zasebnimi vinogradi le še okrog 3500 ha produktivnih, torej tako donosnih, da zaslužijo svoje ime. Drugi so že prestari in izrojeni ter dajejo premalo pridelka. Bilo bi jih treba čimprej obnoviti.
Družbena posestva še nekako obnavljajo svoje vino grade s krediti, za zasebne vinograde pa se že precej let ni zmenil tako rekoč nihče, razen njihovih lastnikov. Kmetje pa niso imeli sredstev, da bi jih obnavljali, še zdaj jih nimajo, vsaj ne toliko, kot bi jih nujno potrebovali. Potrebne pomoči pa no najdejo nikjer.
Nekatere kmetijske organizacije sicer poskušajo poma-
gati zasebnim vinogradnikom. Dosedanja pomoč pa ni dovolj izdatna. Kmetijska zadruga Črnomelj je priskrbela za rigolanje zasebnih zemljišč rigolni plug. Naročila je tudi trtne cepljenke. Kmetijski kombinat Gornja Radgona pa je z obnavljanjem svojih vinogradov povezal tudi nekaj sosednjih zasebnih parcel. To pa so le kapljice
v	morju. Za obnavljanje zasebnih vinogradov je potrebne veliko več gmotne pomoči. Le redki kmetje imajo toliko denarja, da lahko takoj plačajo strojno rigolanje, cepljenke, gnojila in drugo za obnovo večjega vinograda. Tudi male vinograde obnavljajo postopoma več let, kupujejo najcenejše, slabe cepljenko in varčujejo pri gnojenju. Pri takih obnovah so strojna dela dražja kot na velikih zemljiščih. Tudi ob-
delovalni stroški bodo višji kot v večjih, sodobnih vinogradih. Novi vinograd bo manj donosen, kot bi moral biti v primerjavi z vloženimi sredstvi. Obnavljanje starih vinogradov bodo še odlašali.
Za obnavljanje zasebnih vinogradov bodo potrebne skupne akcije, če želijo nadoknaditi zamujeno. Obnavljali naj bi jih v sodelovanju s kmetijsko organizacijo in hkrati v medsebojnem sodelovanju lasntikov sosednjih parcel. Seveda bodo potrebni tudi krediti, pri katerih naj ne bi delali razlik, kadar gre za načrtno večjo obnovo, čeprav na zasebnih zemljiščih. Le tako bo moči doseči, da pridelki v obnovljenih zaseb-nih vinogradih ne bodo mnogo zaostajali za družbenimi. Zdaj namreč dobijo zasebni vinogradniki v Sloveniji za prodano vino komaj četrtino toliko dohodkov kot kmetijske organizacije za svoj pridelek, čeprav imajo skoraj šestkrat toliko vinogradov, kot je družbenih.
J. PETEK
ti pa bi morali pripraviti banke do tega, da bi dajale poslej več sredstev za kreditiranje potrošnikov.
Na skoraj vseh ■ področjih opažamo, da se skupna zadolžitev prek potrošniških posojil hitro zmanjšuje, hkrati pa vedno hitreje naraščajo, hranilne vloge, o čemer smo poročali na tej strani že pretekli četrtek. Zdaj razmišljajo, da bi bilo treba dovoliti prodajo skoraj vsega industrijskega blaga na potrošniška posojila, ker je sedanja izbira dokaj skromna.
Poročali smo tudi že o tem, da so novi predpisi omogoči-
li	bankam, da uporabijo vse hranilne vloge za potrošniška posojila, toda banke imajo drugačne načrte. Banke ne dajejo niti polovico zbranih hranilnih vlog za taka posojila, pač pa uporabljajo tu zbrani denar za druge namene. Potrebno bi bilo, da bi banke namenile vse vloge za potrošniška posojila, s čimer bi lahko močno oživili trg in spraznili ponekod nabita skladišča.
Tudi Angleži ‘ se jezijo ...
čez takse in davke radi rečemo kakšno grenko, krepko pa robantijo te dni v Veliki Britaniji, kjer so jim čez noč zvišali takse na alkohol, tobak in stave. Tudi cestne takse so se povečale, predpisali pa so tudi nov davek na investicije. Ta naj bi udaril po mošnjičkih premožnih Angležev.
ii š* ' <* i .a r
*
^:^:>-:;:::‘:$-'/>>.-;v:;x-:- #S>^5fcžŽ£3
' '' "'■ d '%
Ž^S&S:
1 •$■:. <V .>.?•: f
M
■žž£<-r> ■ >£0ji
lli«!* '
MEJNIKI V ZGODOVINI PLANICE
n
■ lamica, nekdaj le do-
■ Jr mač zemljepisni po-
jem, si je po zaslugi junakov smučarskega
■ skakalnega športa, ki so pokazali na njeni velikanki brezmejen pogum, ter domačih smučarskih delavcev In kostruktorjev utrla pot v svet ter postala v svetovnem smučarskem skakalnem športu nepogrešljivo ime.
ROJSTVO PLANICE
Prvo smučarsko skakalnico v Jugoslaviji so sicer zgradili že 1921 v Bohinju. Naš prvi državni prvak v skokih je bil Ljubljančan Jože Pogačar, ki je takrat zmagal z 9 metrov dolgim skokom. To je bil začetek! Nato so kaj hitro arasde nove skakalnice še v Mojstrani, Kranjski gori, na Bledu in drugod. Planica je prišla na vrsto šele v zimi 1933/34. Tedaj je namreč jugoslovansko zim-
Olimpijski zmagovalec na srednji skakalnici Ceh Jiri Raška je bil v Planici zmagovalec tako na 90- kakor tudi na 120 metrski skakalnici. Ni mu bilo težko zmagati, saj je prišel v Planico odlično pripravljen.
120-metrska skakalnica v Planici, velikanka pod Pon-cami le še do zime 1969. Skakalnica, na kateri je človek prvič poletel na smučeh prek 100 metrov. Skakalnica je mojstrovina pokojnega inž. Stanka Bloudka.
skošportna zveza zaprosila inž. Stanka Bloudka, da bi zgradili v Planici večjo skakalnico, na kateri bi lahko prirejali tudi mednarodne tekme.
Osojne strmine pod Ponča, mi so bile za gradnjo skakalnice primerne. Ko pa je Stanko Bloudek vse izmeril, je ugotovil, da je ta svet kot nalašč za gradnjo 100-metr-ske skakalnice.
»Toda takrat nisem vedel, če je sploh mogoče skakati tako daleč, kajti svetovni rekord je znašal le 86 metrov,« je pripovedoval graditelj Planice inž. Bloudek.
Misel je bila zapeljiva: 100-metrska skakalnica na slovenskih tleh! Bloudek je študiral, risal in preizkušal dan in noč. Svojih načrtov ni zaupal nikomur. Znanje,-ki si ga je pridobil v mladosti kot letalski konstruktor, mu je bilo pri študiju načrtov za tedaj fantastično skakalnico nemalo v prid.
V Planici so zapele lopate. Dela je bilo ogromno. Toda vse te težave so bile kmalu premagane. V Planici je bila zgrajena — največja skakalnica na svetu! Začudenje je bilo nepopisno. »Kako? V Jugoslaviji da so zgradili največjo skakalnico na svetu?« so se čudili učitelji smučarskih skokov daljni Norvežani.
25. MAREC 1934
Slovenski časopisi so bili v marcu 1934 polni reklame za prve velike skakalne tekme v Planici. Tudi Norvežani
so prihiteli, ker jim je šlo za rekord, ki ga je imel do tedaj s 86 metri sloviti Sigmund Ruud. Brata Rtrud sta bila navdušena nad mojstro-
Jeseničan Ludvik Zajc je vsekakor zadovoljen z letošnjo sezono, saj mu je prinesla največje športne zmage: bil je 9. na oUmpiadi, osvojil pa je tudi odlično tret-je mesto v Holmenkolmu, na letošnji planiški prireditvi pa je bil tudi najuspešnejši Jugoslovan.^ Ludvik Zajc se je ob priliki letošnje turneje po Norveškem sredi marca poročil s prikupno Norvežanko Lise.
Rainhold Bachler, svetovni rekorder v smučarskih poletih (154 metrov), je bil tudi letos med udeleženci planiške prireditve in se na obeh skakalnicah dokaj solidno uvrstil. Njegov rekord bo nedvomno veljal samo še do otvoritve nove planiške velikanke — 160-metrske skakalnice.
vino. Birger Ruud pa je tedaj skočil 92 metrov, kar je predstavljajo prvi svetovni rekord na slovenskih tleh. Kako ponosni smo bili! To je bila premiera v Planici, ki je priče ne bodo zlepa pozabile.
LETA 1936 — PRVIČ PREK 100 M
V olimpijskem letu 1936 so skakalnico v Planici nekoliko preuredili, tako da je dopuščala še večje razdalje. Teda je mladi Avstrijec Sepp Bradi kot prvi človek na smučeh poletel več kot 100 metrov (101 m).
RECKNAGEL
NAJUSPEŠNEJŠI
Po vojni so marali skakalnico obnoviti. Leta 1950 so začeli. Ob proslavi 20-letnice Planice po so bili v dolin!
pod Poncami že spet poleti. Helmut Recknagel je nedvomno doslej najuspešnejši zastopnik planiških prireditev, saj je bil kar 6 let rekorder planiške skakalnice, dvakratni zmagovalec, v zadnji prireditvi, ko je še tekmoval v letu 1963, pa je bil četrti.
JIRI RAŠKA — REKORDER S 130 METRI
Zadnja planiška prireditev pred dvema letoma na 120-metrski skakalnici je prinesla zasluženo zmago Cehu Raški ,ki je dosegel nov rekord s 130 metri v prekrasnem slogu. Tudi letos je bil v Planici prvi.
100-LETNICA PRVEGA REKORDA
ji
Letos poteka Natanko 100 let, odkar mednarodna organizacija FIS vodi svetovne rekorde v smučarskih skokih. Leta 1868 je bila uradno prvič zabeležena kot rekord dolžina 19 metrov. V stoletju razvoja smučarskih skokov in poletov pa se je ta znam ka močno dvignila, tako da smo lani zabeležili 154 metrov. Novi svetovni rekorder je še vedno Avstrijec Bachler, ki je postavil svetovni rekord lani v Vikersundu na Norveškem. Torej je bil v sto letih napredek za 135 m.
Medtem pa v Planici raste nova velikanka — 160-metr-ska skakalnica. Pri tem se marsikdo upravičeno vpraša, kje je meja človekove zmožnosti v letenju na smučeh, na katerem metru se bo ustavila rekordna dolžina v smučarskih poletih?
ZAKAJ NOVA VELIKANKA?
V razvoju mednarodnih tekmovanj v smučarskih poletih je Planica, ki je bila pred 35 leti začetnica in dolgo časa edina voditeljica te športne discipline, začela zaostajati. Planici sta se čez leta pridružili še dve velikanki: v Oberstdorfu (Zahodna Nemčija) in na Kulmu (Avstrija). Na teh treh velikankah so izmenoma vsake tri leta velike mednarodne prireditve v smučarskih poletih. Pred dvema letoma je zrasla v Evropi ge četrta velikanka v Vikersundu na Norveškem.
Medtem ko so v Oberstdorfu in na Kulmu skakalnici v zadnjih letih obnovili in bistveno povečali, je mogla Planica le malo povečati svo jo skakalnico, tako da sedaj močno zaostaja za navedenimi tremi skakalnicami v svetu. Skakalci svetovnega razreda zato nimajo več velikega interesa nastopati v Planici,
kjer ne morejo doseči niti državnega niti osebnega, kaj šele svetovni rekord v smučarskih poletih.
Tako je bila Planica postavljena pred odločitev, ali zgraditi skakalnico, ki bo enakovredna navedenim trem skakalnicam, ali pa se sprijazniti z dejstvom, da je Pia. niča opravila svojo zgodovin, sko nalogo, sedaj pa ne more iti več v korak v drugimi skakalnicami in se zato odreka organizaciji bodočih mednarodnih tekmovanj v navedenem triletnem ciklusu.
V tej dilemi je organizacij, ski komite Planica napravil več svojevrstnih anket med slovensko in jugoslovansko javnostjo, ki je na demonstrativen način pokazala voljo, da se zgradi nova velika skakalnica, ki naj se vsaj enakovredno uvrsti med druge tri svetovne stakalnice.
Nova velikanka — 160-me-trska skakalnica je zdaj v končni fazi gradnje in bo v letu 1969 prestala krst. Naslednjo zimo je namreč po triletnem ciklusu spet na vrsti naša Planica. Prihodnje leto, najbrž prve dni v marcu, bo v Planici dostojna proslava 35-ietnice prvih poletov na svetu. Tedaj bo najbrž zabeležen tudi nov svetovni rekord.
Letošnja planiška prireditev ni bila v znamenju novih rekordnih daljav, ker je tekmovanje na velikanki mednarodna FIS organizacija dovolila s pogojem, da bodo skoki le do 120 metrov. Ker je bil letos okrnjen teden smu-
Legendami Janez Polda, do letos najuspešnejši Jugoslovan. Na svetovnih prvenstvih še vedno ni šel v pozabo. Vsako leto se ga najboljši tekmovalci sveta spomnijo z dostojno prireditvijo na planiških skakalnicah.
čarskih poletov na Kulmu, v Vikersundu na Norveškem pa je celotna prireditev zaradi vetra odpadla, so se zbrali v Planici skoraj vsi najpogumnejši skakalci sveta, se pomerili na naši velikanki in tako končali sezono z velikim mednarodnim tekmovanjem v zibelki smučarskih poletov — Planici.	J.	J.
V NOVI ŠTEVILKI VAŠE REVIJE BOSTE BRALI
BEGUNEC IZ PEKLA
Beograjčan T. Momirovič je dezertiral iz ameriške vojske
PANORAMA VAM PREDSTAVLJA:
Bena Quicka in Claro Vamer, Rogerja Moora, Harry-ja Belafontea, Julie Driscol, novo ploščo z najboljšimi popevkami »otrok cvetja« ...
NADALJEVANJE ROMANA - DOLINA LUTK
IN TEST? - TOKRAT JE BILA NA VRSTI HRANA ZA DIABETIKE
POSLEDNJI POSNETEK PRED SMRTJO
Matija Oman je posnel svoje tovariše tik pred usodno smuko v smrt
SKOK, DOLG ZA VSE ŽIVLJENJE
Reportaža o našem najuspešnejšem skakalcu Ludviku Zajcu
Problemi v odnosih s cerkvijo in naloge Socialistične zveze
(Nadaljevanje s 1. strani) Čanja. Taka politika odpravlja vsakršne pridržke in omogoča najširše vključevanje religioznih ljudi v SZDL, omogoča pa tudi sami SZDL širino delovanja in večjo množičnost članstva, vernim državljanom pa nudi možnost za enakopravno ure sničevanje pravic in dolžnosti pri graditvi socializma. Današnji čas in bodoči razvoj terjata nadaljevanje omenjene politike in spoštovanja verske svobode kot ene temeljnih pridobitev slovenskega naroda.
SZDL ugotavlja veliko zanimanje delovnih ljudi za preosnovo rimskokatoliške cerkve po n. vatikanskem koncilu. Izredno prizadeto spremljanje prilagajanja cerkve novi stvarnosti v svetu in doma temelji na posledicah težkih izkušenj protikomunizma in klerikalizma kot osnovne cerkvene aktivnosti v preteklosti. Protokol, podpisan med SFRJ in Vatikanom, potrjuje vse tiste pravice katoliške vere in cerkve, ki jih je stalno poudarjala SZDL in so uzakonjene tudi v ustavi, katoliška cerkev pa se je s protokolom odrekla politični aktivnosti, pa tudi drugim dejavnostim, ki niso verska vzgoja. Ta dokument predstavlja uveljavitev tistih načel v odnosih med socialistično družbo in cerkvijo, ki so jih progresivne sile naše družbe vselej zagovarjale in uveljavljale.
Zgodovina nam dokazuje, da se je cerkve vedno morala prilagajati novim družbenim sistemom in političnim stanjem. Tudi sedanji pokoncilski čas označuje proces prilagajanja katoliške cerkve. Iz tega izhaja spremenjen odnos do nove družbene ureditve v svetu in priznavanje obstoječega stanja. Kljub temu, da taka gibanja v cerkvi zavzemajo čedalje širši razmah v svetu, pa je treba tu in tam ugotoviti zaostajanje teh gibanj v katoliški cerkvi pri nas, ker ne upoštevajo dovolj stvarnosti, v kateri živi. Ne gre seveda niti za precenjevanje tega pojava n-ti za podcenjevanje njego vega pomena. Dejstvo je, da se del katoliške duhovščine ne odreka političnim ambicijam, da poskuša izkoriščati cerkveno dejavnost v politične namene v novih okoliščinah in z novimi političnimi stališči. To je mogoče razbrati v
hotenjih cerkve, da posega na razna področja družbenega življenja, ki nimajo značaja verske dejavnosti, kar je v nasprotju s protokolom. To prihaja do izraza tudi v pisanju verskega tiska.
SZDL se bori proti kakršnemukoli izkoriščanju in zlorabi verskih čustev. Izkušnje našega ljudstva iz bližnje preteklosti in druge svetovne vojne opozarjajo, kakšne posledice rodi zloraba verskih čustev. Socialistična družba zagotavlja verskim skupnostim neovirano opravljanje verskih obredov in spoštovanje običajev ter terja od cerkve spoštovanje obstoječega stanja.
Pri tem ne gre prezreti dejstva, da so bili že pred II. vatikanskim koncilom pri nas duhovniki, ki so v interesu vernikov in cerkve zastopali načela depolitizacije cerkve, sodelovanje s pripadniki drugih veroizpovedi in z ljudsko oblastjo. Kakor svoj čas OP, tudi SZDL z razumevanjem spremlja delo teh duhovnikov, ker vidi v njem iskren napor za tvorno vključevanje v socialistično preobrazbo, utrditev in razvijanje koncilskih idej, odločen obračun s preteklostjo in uveljavljanje cerkve kot duhovne, verske organizacije.
Naša samoupravna družba z neposredno demokracijo vključuje vsakega delovnega človeka, da v delu za osebni in družbeni napredek, ne glede na nazorsko pripadnost, doživlja osebno in družbeno priznanje. Dolžnost in pravica članov SZDL — na temelju njenega programa — je vsestranska družbena dejavnost. Vsak poskus vzpostavljanja vzporednih struktur v. našem družbenopolitičnem sistemu je vračanje na staro, v revolucionarnem boju odpravljeno stanje. Nevarnost klerikalizma obstaja vse dotlej, dokler se v kakršnikoli obliki javljajo težnje po posebnem organiziranju vernikov za zadeve splošno človeškega pomena izven religioznega področja, v propagiranju katoliških nazorov izven področja vere, v postavljanju katoliške socialnopolitične, kulturne in ekonomske doktrine kot edi ne možnosti pravične družbene ureditve.
Naša družba ne dopušča vnašanja verske nestrpnosti med ljudi, še posebej, če se le ta poskuša vsajati v zavest otrok ter mladi-
ena
M
TRIK O N
TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • KOČEVJE*
ZA NASO PLANICO
SAMOSTOJNI KONCERT
ANSAMBLA BRATOV AVSENIK
V SOBOTO, 6. APRILA, OB 20. URI
V LJUBLJANI, V HALI TIVOLI
Prodaja vstopnic v vseh poslovalnicah KOMPASA, SAPA in TRANSTURISTA
ZA NAŠO PLANICO
ne. V nekaterih cerkvenih dejavnostih se vse češče javlja podcenjevanje ravnanja neverujočih državljanov v javnem in zasebnem življenju ter odnosih med ljudmi. SZDL se dosledno bori zoper posamična sektaška naziranja v lastnih vrstah, da bi verne ljudi glede enakopravnosti v čemerkoli omejevali. Zato SZDL poudarja, da mora tudi cerkev spoštovati svobodo vesti neverujočih ter v lastnih vrstah odstranjevati nestrpnost, omalovažujoč in ponižujoč odnos do ljudi drugačnih nazorov in druge ostanke preteklega borbenega protikomunizma.
Ves naš razvoj je namenjen urejanju življenjskega standarda in humanih odnosov med ljudmi. Doseženi gmotni in moralno-etični uspehi so izraz socialističnega humanizma naših ljudi. Res pa je, da problemi, ki jih tudi današnji čas še ni odpravil, zahtevajo trajno vzgojno in drugo družbeno pomoč. Zato je v samoupravni družbi neprecenljiva vloga cele vrste družbenih dejavnikov. V družbenih organizacijah je na načelih neposredne demokracije široko polje dela za vse zavzete ljudi, zato niso dopustne posebne, na verski osnovi organizirane ustanove in akcije, ki so v nasprotju z ustavnim redom in zakoni ter z uveljavljeno dolgoletno prakso in ki uvajajo pritisk na človekovo vest.
SZDL si bo z vsemi močmi prizadevala doseči vedno višjo raven šole, vzgojnih, varstvenih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih in drugih ustanov splošnega pomena.
Živimo v svetu, ko so za odpravo izkoriščanja množic, posledic ekonomske zaostalosti, revščine in lakote, rasne in verske mržnje, oboroževalne tekme, zapostavljanja malih narodov in držav, potrebni napori vseh ljudi. Ves čas našega boja za narodno svobodo in socialistično preobrazbo smo se zavedali, da smo del tega sveta in si zato aktivno prizadevamo za razreševanje sodobnih protislovij. SFRJ že ves čas svojega obstoja v okviru svojih možnosti moralno in drugače podpira vsa prizadevanja za mir, za spoštovanje človeškega dostojanstva in enakopravno mednarodno sodelovanje. S svojo politiko aktivne koeksistence si je ustvarila nesporen mednarodni ugled in moralni kapital. Zato je politika aktivne koeksistence naša politična orientacija tudi za bodoče. In s tega vidika je bilo mednarodno angažiranje vodstva rimskokatoliške cerkve za mir in spoštovanje človeka tudi pri nas sprejeto z razumevanjem in željo, da postane trajna usmeritev, ker nedvomno utrjuje in širi prizadevanja za miroljubno sožitje sodobnega sveta.
„Zdravje v svetu jutrišnjega dne'
(Nadaljevanje s 1. strani)
dek bo vplival na zdravje prebivalstva po vsem svetu.
Kakšen bo učinek tega napredka? Po pravici lahko domnevamo, da bomo doživeli splošen napredek delovnega in življenjskega okolja, v zatiranju in preprečevanju nalezljivih bolezni, v prehrani in v bolj pristopnem zdravstvenem varstvu. To bo brez dvoma pridobitev. Toda vloga novih odkritij bo zelo dramatična.
Nikakor ni nerealno, če od obsežnih raziskav, ki so v teku, pričakujemo, da bomo premagali raka, si podobno priborili natančnejše znanje o nekaterih splošnih boleznih srca in ožilja in njihovih odnosov do biokemije telesa. Torej se nam odpirajo možnosti, da bomo obvladali te velike morilke današnjega časa.
Biokemične raziskave naših tkiv in organov nam bodo osvetlile proces staranja in nas približale možnosti, da ostarelost odložimo na poznejšo dobo. Več se bomo naučili o ve rokih duševnih' motenj, in če jih bomo znali bolje klasificirati, bo tudi njih zdravljenje vse bolj specifično in učinkovito. Droge in antibiotike, s katerimi bomo premagovali doslej ne-obviadovasne viruse, bomo lahko nemara dodali še nepopolnemu, dasi že dokaj obsežnemu seznamu.
Toda človeštvo bo še vedno izpostavljeno številnim vplivom, ki lahko, če jih ne kontroliramo, uničijo pričakovani napredek. Nekateri so stari, nekateri so novi, toda vsi so potencialni, če ne že nevarni. Njih seznam vključuje razne kemikalije, s katerimi živimo — pesticide,' dodatke živilom, radiaktivne ostanke, onesnaženo ozračje, zemljišče in vodo, urbanizacijo z vso možno nesnago, boleznimi in socialnimi neprilagodljivostmi. V mnogih deželah bo rast prebivalstva povzročala podobne probleme. Dodajmo vsemu temu še pogubno zlo v obliki drog in naš seznam dobi dokaj mrač-čno podobo.
Toda če pretehtamo učinke vplivov in če se spomnimo dejavnosti, ki se danes razvijajo in nam obetajo zdrav je, potem se vsekakor tehtnica nagiblje nam v prid. Naj bi to bilo pač slehernemu v korist. Tako bo posameznik bolj zdrav in se bo veselil prostega časa in daljšega življenja, ki nam ga,obeta bodočnost.
In kakšna je pri vsem tem vloga SZO? Ni nova! Mnogi od njenih tekočih programov so že predvidevali takšen razvoj. Prav zares so k temu marsikdaj pripomogle že mnoge od njenih raziskovalnih dejavnosti. SZO bo podpirala in razvijala vse te interese, spodbujala k napredku v znanju in hrabrila uporabo tega za blaginjo vseh. Za SZO je to izraz žive vere v bodočnost.
Dr. M. G. Caudau
generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiluiijlijilii'HiliiiiiiiiiiiiiiuiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiliiiiiiiiuiiiiiiiiniiiM
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski	|j
postaji: Pavel Golob in Jože Zupančič, člana kolektiva Iskra	=
Novo mesto; Kristina Vidmar, gospodinja iz Grabrovca;	g
Anton Zore, član kolektiva Obnova, Ljubljana; Anton Novak, in Marjan Kolenc, člana kolektiva poklicne šole Novo mesto;	j}
Marjan Renko, Alojz Podobnik, Anton Maver, Franc Božič,	g
Jože Bajuk, Ivan Lovše in Stanko Fink, učenci poklicne	§§
šole Novo mesto; Anton Vidmar, član kolektiva IMV Novo	g
mesto; Angela Kocjan, šivilja iz Šmarjete; Marija Jerman,	=
gospodinja iz šmarjete; Franc Glavan, učitelj iz šmarjete;	g
Jožefa Šafar, delavka iz Brezovice; Amalija Mlakar in Ana	g
Lindič, gospodinji z Vinice; Antonija Udovč, gospodinja z	=
Vinice; Rezka Lindič, članica kolektiva KZ Krka, Novo mesto;	=
Alojz Poljane, kmet z Vinice.	A	g
lllliltlllilllHNIUillMIIIUIIIIIIIIIimtllHimillllllHIIttlttltlliititHffHfiHKItMmimi«
NA ROB RAZPRAV O PREDLAGANI REORGANIZACIJI
Kaj je boljše: majhne ali velike zadruge?
Ob razpravah, kaj storiti v kmetijskem zadružništvu, da bi pospešili razvoj, je slišati dvoje mnenj: eni trdijo, da so sedanje zadruge prevelike in da so od kmeta preveč oddaljene ter da zato ni pravšnih uspehov. Zagovorniki te trditve ugotavljajo, da zasebna kmečki proizvajalec kooperant težko soodloča v samoupravnem mehanizmu velike zadruge in da bi to laže delal v majhni zadrugi. Zagovorniki velikih zadrug pa spet naštevajo svoje dokaze, in po njiho-vem mnenju težko ustvarjenih velikih zadrug ne bi smeli drobiti. — Tokrat posredujemo iz razgovora z direktorjem kmetijske zadruge »Krka« v Novem mestu, inž. Jožetom Tankom, njegove misli o tem, kaj je prav in kaj ni.
Preden začnemo naštevati argumente za ali proti, ne bo odveč, kar se da na kratko opisati razvoj našega povojnega kmetijskega zadružništva. V obdobju od 1946 do 1950 smo snovali kmetijske obdelovalne zadruge kot pr-
vi	zametek podružbljanja zasebnega kmetijstva. Glavne naloge teh zadrug so bile (tržišče je bilo zelo osiromašeno, oskrba z živili pa garantirana): odkup kmetijskih in gozdarskih presežkov v obvezni oddaji, neposredno pospeševanje proizvodnje, oskrba kmetijstva z reprodukcijskim blagom in v manjši meri strojne storitve.
Po letu 1950, ko je bilo na trgu že več blaga in je bila ukinjena obvezna oddaja, so se kmetijske zadruge odrekle neposrednemu vplivu na zasebno kmečko proizvodnjo in se usmerile predvsem v trgovino. Odkupovale so presežke in oskrbovale kmeta z reprodukcijskim blagom (nova sortna semena visckorod-nih vrst, umetna gnojila in zaščitna sredstva) ter mu opravljale strojne storitve. Takšna dejavnost zadrug ni zahtevala večje materialne osnove, zato je bilo zelo veliko majhnih zadrug (na Dolenjskem jih je bilo 73!).
Kooperacija in podružbljanje dve novi nalogi
1958 je bila zadrugam kot nova naloga naložena kooperacija z zasebnim kmetom. Kmalu nato so začele občinske skupščine sprejemati odloke o agrominimumu, da bi zasebnega kmeta tudi po oblastni poti prisilili v sodobnejšo obdelavo. Kooperacija je zahtevala od kmetijskih zadrug večjo strokovnost, strojni park in večje zaloge izbranega reprodukcijskega blaga.
Kmalu nato se je že 1960 začelo podružbljanje zasebnih kmetijskih zemljišč tudi v okviru kmetijskih zadrug. Družbena posest zadrug naj bi prerasla v zgledno obdelane površine, ki bi dajale več tržnih presežkov in prepričale kmeta o prednostih sodobne obdelave. Za vse to pa je bila potrebna večja material-
r • *vv
jejm/sca
Novomeško sejmišče
Dne 1. aprila je bil na novomeškem sejmišču precejšen promet s prašiči, medtem ko je bilo goveje živine malo. Naprodaj je bilo 711 pujskov (od teh so jih 621 prodali) ter 117 glav govedi (prodanih je bilo 38 glav). Prašički so veljala 12.000 do 32.000 S din, voli 440 do 480 S din kilogram, krave 200 do 250 S din in mlada živina 440 do 490 starih dinarjev kilogram.
Na brežiškem sejmu
V	soboto, 30. marca, so pripeljali kmetovalci na tedenski sejem v Brežice 880 prašičkov, prodali pa so jih 540. Manjši so šli v denar po 720 do 750 S din, večji pa po 540 do 560 S din.
na osnova kmetijskih zadrug. Praksa je kmalu pokazala, da sta kooperacija in podružbljanje napredovali najpočasneje v majhnih zadrugah, ki so bile odmaknjene od centrov in so bile kadrovsko šibke.
Le velika kmetijska organizacija je lahko kos nalogam
Ločitev gozdarstva od kmetijstva je v razdobju 1963/64 še bolj poostrila zahtevo po večji materialni osnovi kmetijskih zadrug, saj je bil takrat konec prelivanja sredstev iz panoge v panogo in je bila ustvarjena jasna slika o gospodarskem stanju v kmetijstvu. Po reorganizaciji, ki je sledila, smo dobili na Dolenjskem nato v nekaj letih namesto dotedanjih 73 samo 5 kmetijskih zadrug.
Materialna osnova teh zadrug je veliko večja kot poprejšnjih majhnih, razen tega pa razpolagajo z daleč boljšim in številnejšim strokovnim kadrom. Do konca 1964 je bilo v kmetijski zadružni politiki še vedno več poudarka na podružbljanju zemljišč, kot pa na kooperacijskih odnosih. Družba je v te namene dajala precejšnja sredstva.
Gospodarska reforma pa je ustavila tudi zelo razbohoteno podružbljanje zemljišč. Tudi v kmetijstvu se je začela stabilizacija, in kooperacija z zasebnim kmetom postaja nujno dopolnilo proizvodnje na podružbljenih zemljiščih. Začenja se obdobje urejanja obstoječega stanja in odpravljanja napak, ki so bile storjene z nekaterimi zelo hitrimi, pa premalo premišljenimi posegi.
Zelo široka zamisel o razvoju kmetijskega zadružništva in proizvodnje je že sama po sebi terjala daljše obdobje, v katerem je bila v boju z vsakdanjo prakso ustvarjena materialna osnova za to zamisel. Šele v obdobju 1967/68 je zamisel o razvoju kmetijskega zadružništva začela kazati prve sadove. Zdaj pa je spet slišati glasove o novi reorganizaciji in spet bo potrebno novo desetletje, da bi se novi koncept utrdil in začel dajati sadove.
Pobudniki teorij o majhnih zadrugah začenjajo razprave z ugotovitvijo, da so sedanje velike zadruge preveč oddaljene od kmeta, in da se je treba kmetu približati. Tega naj bi bile po njihovem mišljenju sposobne samo majhne zadruge.
Mar ne bi bilo razum-neje popravljati napake v dosedanji zamisli?
Priznati moramo, da se je z reorganizacijo kmetijskih zadrug v kombinate v posameznih primerih zadruga res spremenila v kombinat in od kmeta oddaljila. Padajo tudi očitki, da veliki kombinati ne zagotavljajo zasebnim kmetom strojnih storitev v potrebni meri in da jih slabo oskrbujejo z repromaterialom. Brez dvoma so takšni očitki v posameznih primerih upra-
vičeni, vendar bi bilo narobe začeti graditi spet nekaj novega (še boljše: povračati se na staro) na osnovi skrajnostnih ugotovitev. Najbrž bi bilo veliko boljše ugotoviti osnovne slabosti v današnjih organizacijskih oblikah kmetijskih zadrug in vztrajati pri tem, da te slabosti odpravimo, kot pa začeti z novo reorganizacijo, ki bi v veliki meri privedla nazaj na staro.
Ne smemo pozabljati, da smo po reformi tudi v kmetijstvu doživeli marsikaj hudega in se morali prilagoditi marsičemu neprijetnemu. Tržišče je danes veliko bolj sproščeno, kot je bilo včasih, zahteva vedno večjo kvaliteto proizvodov, razen tega pa je trg s kmetijskimi izdelki že zasičen in prodaja se zato slabo odvija.
Pomanjkanje denarja celo spodbuja k združevanju
Vse to povzroča manjšo akumulativnost v kmetijstvu ob hkratnem naraščanju stroškov. Cene repromaterialov so se znatno povečale, prav tako družbene dajatve, medtem ko zasebni kmetovalec kooperant vedno bolj zahteva od zadruge garantirane cene in odklanja kooperacijo na osnovi tržnih cen.
Takšno stanje je spodbujalo in še vedno spodbuja k integraciji, žal pa tudi k razvijanju raznovrstne dejavnosti, ki v nekaterih zadrugah nima nobene povezave s kmetijsko proizvodnjo in z vključevanjem kmeta v tržno proizvodnjo (gostinstvo, trgovina s kmetijskimi proizvodi zaradi skrajšanja poti prodajalec — potrošnik). Prav gotovo pa prav sedanje ekonomsko stanje v kmetijstvu in stanje na tržišču niti najmanj ne spodbujata k dezintegraciji, torej, k drobljenju sorazmerno velikih zadrug, ki so
nastale zaradi razvojne nujnosti.
Zasebni kmet se je že močno osamosvojil
Na sedanji razvojni stopnji bi bile manjše zadruge upravičene samo, če bi se razbila tudi servisna in storitvena dejavnost zadrug, vendar ta v majhnih zadrugah ne bi imela materialne osnove. Kmetje so se namreč v zadnjih letih glede strojne opremljenosti in strokovnosti že močno osamosvojili.
Da bodo te trditve bolj prepričljive, bomo postregli z nekaj podatki, zbranimi na območju KZ Novo mesto. Tu obstaja okoli 6000 kmečkih gospodarstev, v čvrsto kooperacijo je vključenih 1100 gospodarstev, najmanj toliko pa jih poleg teh sodeluje s klasičnimi pogodbami z zadrugo (kontrahaža). Zadruga je do leta 1966 opravljala razne strojne storitve kmetom z najmanj 15 traktorji, v letu 1967 in 1968 pa se je povpraševanje po strojnih storitvah močno zmanjšalo. Kmetom smo v teh dveh letih dobavili okoli 200 kosilnic, 10 traktorjev, sami pa so si nakupili tako ali drugače še okoli 50 traktorjev in okoli 150 raznih priključkov.
Povpraševanje po strojnih storitvah je iz leta v leto manjše, ob letošnji spomladanski setvi pa ga skoroda ni bilo več. Zadruga je bila zavoljo tega primorana zmanjšati svoj strojni park za 20 traktorjev in zdaj ji že celo zasebniki ponujajo ob konicah svoje strojne storitve. Nezmanjšano je ostalo edino povpraševanje po kombaj-niranju, ker so kombajni zaenkrat za kmeta še predragi. Zadruga jih bo zaradi tega še naprej obdržala in opravljala to strojno storitev kmetu.
Zavestno smo vzgajali razgledanega in sodobnega kooperanta
Tudi strokovnost zasebnega kmečkega proizvodajalca se je v tem obdobju, kot smo že omenili, močno povečala. K temu so pripomogle razne strokovne storitve, ki jih je organizirala zadruga, saj smo vsako zimo prirejali kmetijska predavanja po panogah (za mlekarstvo, prašičerejo, govedorejo, rejo piščancev itd.) in z neposrednimi stiki naših strokovnjakov s posameznimi kmeti vzgajali razgledanega kmečkega proizvajalca. Poudariti moramo, da bo k dosedanji strokovnosti zasebnih proizvajalcev veliko pripomogla tudi zimska šola za mlade kmetovalce, ki jo je v pretekli zimi začela prirejati kmetijska šola Grm.
Veliko milijonov za kreditiranje in napredek kooperacije
Kako je zasebni kmetovalec navezan na kmetijsko zadrugo, nam bodo dokazale tudi številke o reprodukcijskem materialu in kreditiranju vzete iz statistik KZ Novo mesto. Zasebnim kmetovalcem proda kmetijska zadruga Novo mesto na leto od 1600 do 2000 ton umetnih gnojil, raznih škropiv pa 55 ton. Te količine niso tako majhne,'pri majhnih zadrugah pa bi se stroški razvoza prodaje in skladiščenja precej povečali. Občasna pomanjkanja umetnih gnojil in zaščitnih sredstev zahtevajo razen tega skupen- nastop kmetijskih organizacij - na tržišču, saj se dobavitelji veliko raje pogovarjajo o naročilih z velikimi naročniki kot pa z malimi. Oskrba s kritičnimi proizvodi iz vrst repromateria-
m
CIGANSKA KRI SE MEŠA S KRANJSKO! Tako nekako bi lahko imenovali ta posnetek iz Šentjerneja, ki kaže družino Valentina Hudorovca, kako pridno sadi krompir. »Da pozimi ne bomo lačni,« so povedali Cigančki, ki jim iskre tabornih ognjev v očeh že ugašajo, otožni napevi ciganskih melodij v srcih pa zamirajo. Krompir in romantika gresta res bolj slabo skupaj... (Foto: Polde Miklič — druga nagrada za fotografijo tedna)
Tudi kmečki fantje so željni znanja
V šoli za kmetovalce se bodo kmetje naučili sodobnega gospodarjenja
Kmetijska šola Grm v Novem mestu je na pobudo občinske skupščine organizirala posebno šolo za kmetovalce, ki bo trajala dvakrat po štiri mesece v zimskem času.
Letos se je za šolo prijavilo 22 fantov iz novomeške, metliške, črnomaljske, sevni-ške, trebanjske in brežiške občine, nekateri pa so tudi iz bolj oddaljenih krajev. Gojenci Kmetijske šole bodo po dveletnem šolanju dobili posebna spričevala. Anketa, ki so jo izvedli, je pokazala, da so se v to šolo prijavili
kmečki fantje, ki bodo nekoč prevzeli domače kmetije.
Program šole za kmetovalce je zelo pester. Poleg splošnoizobraževalnih predmetov obsega učni program še nekatere strokovne predmete. Gojenci se bodo v šoli seznanili s sadjarstvom, vinogradništvom, kletarstvom, kmetijskim strojništvom, ekonomiko gospodarjenja, varstvom živine in varstvom rastlin, s temeljnimi osnovami gozdarstva in turizmom na vasi. V obeh letnikih imajo na programu poleg praktičnega de-
la tudi 960 šolskih ur. Na šoli predavajo predavatelji kmetijske šole in nekateri zunanji sodelavci.
Pod vodstvom kmetijske šole Grm sta letos začeli s šolo za kmetovalce tudi kmetijski šoli v Celju in Ptuju. Kmetje se zalo zanimajo za tako vrsto šolanja kljub temu, da še vedno ni urejeno vprašanje financiranja te šole in so morali letošnji gojenci plačati šolnino. V prihodnjem letu bo sredstva za tako obliko šolanja prispevala temeljna izobraževalna skupnost.
lov bi bila zato v primeru majhnih zadrug še toliko bolj kritična.
Za čvrsto kooperacijo je KZ Novo mesto izplačala lani kmetom za dosežene prirastke ali rejo 215 milijonov S din. Hkrati je čez leto kreditirala kooperacijsko proizvodnjo s 400 milijoni S din, za reprodukcijski material, namenjen zasebnim kmetovalcem, pa je namenila 150 milijonov svojih obratnih sredstev.
Kooperant se noče odpovedati garantiranim cenam
Poglavje zase • so cene, ker zasebni kmečki proizvajalec zahteva garantiranje odkupnih cen po vnaprej sklenjenih pogodbah. Kmet je odvisen od vremena in od tržnih gibanj in je popolnoma razumljivo, da je za zdaj še nezaupljiv do tržnih gibanj, ker še vedno gleda kratkoročno. Kmetijske zadruge so sicer bolj naklonjene obračunu po tržnih cenah v kooperaciji, torej obojestranskemu riziku, vendar kmet to zaenkrat odklanja. Velike kmetijske zadruge imajo toliko denarja, da ob garantiranju cen kooperantu pokrivajo morebitne primanjkljaje, majhne zadruge pa tega najbrž ne bi zmogle.
Takšna dejavnost je v kmetijski zadrugi Novo mesto zahtevala prilagoditev organizacijskih oblik. V zadrugi delujejo enota za kooperacijo (ukvarja se samo s problemi kooperacije in vključevanjem zasebnih kmetov v kooperacijo), enota za lastno proizvodnjo (ukvarja se s proizvodnjo na družbenih površinah)., enota za trgovsko dejavnost (skrbi za nabavo in prodajo) in enota za servisne storitve.
Izpopolnjujmo in iz-Doljšujmo organizacijo zato, da bi zadrugo približali kmetu
V enoti za kooperacijo so posamezni proizvodni okoliši, ki delujejo na sedežih bivših zadrug, tako da nekdanji stik manjših kmetijskih zadrug ni prekinjen, pač pa se organizacijsko in proizvodno izpopolnjuje. Proizvodni okoliši organizirajo proizvodnjo pri zasebnih kmetovalcih, jih oskrbujejo z reprodukcijskimi materiali ter v dogovoru z enoto za trgovsko dejavnost na sedežu zadruge (v tej enoti je zaposlen samo en uslužbenec) odkupujejo in prodajajo presežke ter nabavljajo reprodukcijske materiale.
V enoti za kooperacijo delujejo agronom, veterinar in vodja enote, v. proizvodnih okoliših pa so po eden ali dva kmetijska tehnika in po ena administrativna moč.
Smatramo, da je takšna organizacijska oblika dobra, ker povezuje dejavnosti, pa tudi zasebnega kmečkega proizvajalca z zadrugo. Osnova za nadanjnji razvoj tako zasnovanih organizacijskih oblik je težnja zadrugo še bolj približati k zasebnemu kmečkemu proizvajalcu in prav to bi moralo biti osnovno vodilo v razvoju vseh kmetijskih organizacij. Takšna pot bi imela gotovo precej večje uspehe kot pa kakršna koli reorganizacija, zamišljena kje v Ljubljani ali v Beogradu. Vsekakor je bolj razumno izpopolniti obstoječe organizacijske oblike in odpraviti napake v njih, kot pa spet začeti nekaj novega, kar bo spet terjalo deset ali petnajst let časa, preden bo pokazalo sadove!
NADALJEVANJE
Govedoreja - proizvodna panoga številka 1
Pitanje goveda že od leta 1958 dalje ni donosno, od oktobra lani pa peha kmetijske organizacije v vedno večje zadolžitve - Pristojni državni organi bi morali spremeniti svoj odnos do te proizvodnje
Pitanje goveda od 200 kg žive teže dalje označujemo kot tretjo fazo proizvodnje. Ta je tehnološko, posebej pa še ekonomsko zelo zahtevna. Zahtevnost reje se kaže v tem, ker moramo v tem obdobju rasti goveda doseči visoko klavno kvaliteto ob krmi, ki mora biti hkrati kakovostna in cenena. Zato predstavlja v strukturi stroškov krma v tej fazi pitanja do 80 odstotkov vseh stroškov, medtem ko sta delo in režija zajeta le v manjšem delu polne lastne cene.
Od 1958 dalje smo največ zaradi zahtev tujega trga pričeli z organiziranim pitanjem goveje živine. Ne le znatni strokovni napori, temveč tudi velika sredstva so bila vložena v tem obdobju v pitanje goveda. Od te dejavnosti je imelo naše gospodarstvo nekaj koristi. V letu 1967 je znašla tržna proizvodnja pitanega goveda v Sloveniji že 80.000 ton, kar je za 35.000 ton več kot v letu 1958. Pretežen del te proizvodnje je šel v izvoz, za kar smo lani prejeli 26 milijonov dolarjev. To pa predstavlja kar 74 odstotkov celotnega kmetijskega izvoza Slovenije. Prav zato pomeni ta panoga v nacionalnem gospodarstvu veliko več kot v kmetijstvu.
če ocenjujemo pitanje goveda posameznih kmetijskih organizacij, vidimo, da z redkimi izjemami vse od leta 1958 dalje ni bilo donosno. Nesmisel pa je v tem, da predstavlja govedoreja kot prevladujoča kmetijska panoga (gledano s stališča prirodnih pogojev) že ves čas večje ali manjše breme v poslovanju kmetijskih organizacij. Smatramo jo kot nujno zlo, ki sicer ustvarja določen devizni priliv za širšo družbo, organizacijo pa peha v vedno večje zadolžitve. Ne le da so se ob prelevmanih v Italiji zmanjšale možnosti za izvoz goveda, tudi domači trg je zmanjšal potrošnjo mesa.
V	tem razmeroma kratkem časovnom obdobju, pa so bili najmanj prizadeti predelovalci na čelu z manjšimi
klavnicami in zasebnimi mesarji, ki kupujejo na. račun proizvajalca še vedno lep dohodek. Ne moti jih niti to, da se obseg njihovega dela zmanjšuje.
Zato je dokaj razumljivo sicer kratkovidno početje velikega števila kmetijskih organizacij, da zmanjšujejo sta-
INŽ. RADO DVORŠAK
lež pitancev, nekatere pa to dejavnost v celoti opuščajo. Vsi tega ne morejo storiti, posebno pa ne tam, kjer imajo na lastnih obratih v posesti velike površine travnega sveta, ki ga prav govedo najbolj smotrno izkorišča. Konji, žrebeta, kunci itd. lahko dopolnjujejo osnovno dejavnost, lahko predstavljajo v začetku »konjuktumo disciplino, vendar problema ne rešujejo.
V	pitanju mladega goveda se je v letu 1967 cena za 1 kg prireje na raznih obratih v Sloveniji gibala med 7 in 9 N din, odvisno od tehnologije, organizacije, krme in živine. Zelo lahko je reči, da je takšna proizvodnja predraga, toda moramo vedeti, da bi bila ta cena 13 N din, če proizvajalci medtem reje ne bi izboljšali.
Tako ugotavljamo, da se je proces pitanja tehnološko izpopolnil, da je kvaliteta pitancev zelo napredovala, da se je izpopolnil proces proizvodnje osnovne krme in da je produktivnost dela v tej dejavnosti dosegla evropsko raven. Za vse to pa je bilo treba vložiti sredstva pridobljena s krediti, ki jih je treba varčevati. Donosnost družbenih obratov je ~ zato problematična pri polnih, pa tudi pri praznih hlevih, saj je treba v vsakem primeru plačevati anuitete od posoji.
Pitanci z belokranjskih steijnikov
Na obratih kmetijske zadruge Črnomelj se ukvarjamo s pitanjem goveda že 7 let, lahko rečemo 7 suhih let.
Vso površino za proizvodnjo osnovne krme, sena in silaže dajejo kočevske košenice in travišča, ki smo jih pridobili s krčenjem steijnikov. Večino telet pa dobimo iz kmečke reje na našem področju. Vsi objekti, ki služijo pitanju živine, so zgrajeni s pomočjo kreditov. Zadruga ima najete kredite tudi za melioracije steijnikov in za odkup steijnikov od nekdanjih lastnikov.
Ob navednem ni prav nič čudno, da v vseh sedmih letih v tej dejavnosti niso prišli na zeleno vejo.
Do leta 1963 smo izgubo
v	pitanju pokrivali s presežkom gozdarske dejavnosti, ko pa se je ta odcepila od zadruge, smo praznili rezervne sklade podjetja. V letih 1965 do 1967 pokrivamo del izgube iz donosnih dejavnosti zadruge (prevozi, trgovina, remont, restlinska proizvodnja), za del izgube, ki ostane po bilanci nepokrit pa najemamo sanacijska posojila. Vse to iz leta v leto občutno vpliva na dohodek organizacije ter na osebne dohodke kolektiva, ki so na
koncu lestvice v naši občini.
Ni čudno, da je racionalizacija živega dela na razmeroma visoki stopnji, pa tudi produktivnost merjena z neto produktom na zaposlenega) stalno narašča. Zal se vsi ti uspehi izgubljajo v prodajni ceni goveda.
Lani nam je uspelo v pitanju goveda znižati proizvodne stroške za 1,02 din pri kilogramu, a kaj pomaga, ko se je prodajna cena v povprečju zmanjšala za 1 N din ali celo za 2 N din. Povprečna cena v prvih treh mesecih letošnjega leta ne dosega niti 5,80 N din za kilogram, kar je za 1,20 Ndin manj, kot smo dobili za enako kvaliteto živine lani v tem času. Doslej smo izvozili v Italijo že več kot 6000 glav pitancev in menim, da predstavlja to najbrž zadostno nadomestilo za praprot in breze, ki so nekoč predstavljale edini proizvod na steljnikih.
Vsi naši sodelavci pri tem poslu so prišli na svoj račun: izvozniki, predelovalci, posredniki itd., in če je kdo zastonj delal, smo delali mi. Davek za svojo »nesposobnost« bomo odplačevali v obliki anuitet za vse najete kredite.
Od goveda do mesa
Nimam namena razglabljati o mesnopredelovalni stro-
ki, navedel bi le nekaj podatkov. Mlado pitano govedo v težah od tristo osemdeset do štiristo dvajset kg žive teže prodajamo že vse prvo četrtletje 1968 po 10,5 do 10,8 S din za en odstotek klav-nosti. Pri 55 odstotnem izple-nu mesa, pomeni to 5,75 do-
5,90 din za 1 kg žive teža. Naši kupci pa povedo, da je to cena za izvozno govedo. Na domačem trgu nam ponujajo 9,5 S din. Naj mi bo dovoljeno predočiti kratko kalkulacijo. Kot primer navajam 400 kg težko govedo, ki ga prodamo na domači trg:
bik 400 kg (55 odst. radman) po cena 9,5Sdin za	1	odst. da ceno 522,5 Sdin:	400 x 5,23 =	2.092,00	Sdin
Izplen:	prednje četrti	120 kg	x 7,50 Sdin	=	800,00 Sdni
zadnje četrti	100 kg	x 12,50 Sdin	=	1.250,00 Sd'in
drobovina, loj,	koža, obreznine	270,00	Sdin
skupaj
Tako ostane pri eni živali razlika 228,00 din ali 1,04 din za 1 kg mesa. Ker znašajo stroški klavnine na 1 kg povprečno 0,45 din, stroški kala 0,18 din, ostane še vedno 0,41 din akumulacije. Pri tem so cene obračunane na veliko maloprodajne cene pa so precej višje, saj morajo pokrivati še prodajno režijo. Seveda pa je možno akumulirati še več, če kupiš živino na sejmu ceneje, kar v današnjem času ni prav nič težko. Ponudba je večja od povpraševanja, zaloge krme so pri kraju. V nasprotju s tem je v pitališčih krme sicer dovolj, pa kljub temu organiza-
2.320,00	Sdin
cija mora prodajati, sicer bi živali prezorele in izgubile na kvaliteti, stroški reje pa pri večji teži močno narastejo.
Proizvajajmo dalje, \ a bolj organizirano
Po vsem, kar je bilo po* vedano z namenom, da tudi manj poučeni bralec dobi vpogled v položaj govedoreje in njeno problematiko, bi za zaključek povedal le še to: puške v koruzo ne gre metati! Proizvajajmo dalje, vei> dar z več medsebojnega sodelovanja in bolj organizirano, kar je v tem, kritičnem obdobju še posebno pomembno.
Tat ne sme biti sentimentalen!
Nadaljevanje s 1. str.
mestu za izdelavo svojih prikolic vrste »Adria«.
Komisija je vse te papirje zbrala in v prisotnosti dveh uslužbencev uprave javne varnosti sestavila zapisnik o sumljivi najdbi ter čakala, kdaj se bosta inženirja vrnila.
Ko sta prišla nazaj, je prvi po kratki razpravi podpisal zapisnik, nato, »ker je bila ura dve«, odšel domov.
Kmalu pa se je vrnil s svojo ženo, ki se je ostro potegnila za »moževe pravice«:
»Jaz sem pravnica! Vi od javne varnosti se v to nimate kaj mešati!«
Vnel se je spor in prisotni
i&
VOHUNSKA FOTOGRAFIJA? Tako nekako so obsodili uslužbenci ljubljanske AVTOMONTAŽE študenta elektrotehnike Darka Pavlina iz Novega mesta, ki je v prizadevanju za čim bolj izvirno »fotografijo tedna« posnel pročelje in dvorišče tega podjetja v Ljubljani. Odvedli so ga v pisarno, kjer je moral podpisati zapisnik, da je to fotografijo posnel po lastni zamisli! Menda se ne boje, da bi kdo začel izdelovati prav takšna dvorišča, kot je njihovo? Zgornja slika prikazuje prikolice »Adria« na novomeški postaji. (Foto: Darko Pavlin).
so imeli z novo osebo na prizorišču dovolj dela.
Ta trenutek je izkoristil inženir K. H. in iztrgal iz rok predsedniku delavskega sveta zaplenjeno dokumentacijo in skočil proti izhodu.
»Načrte je ukradel.«
Vrata je tako silovito zaloputnil za seboj, da se je zaskočila ključavnica. Zasledovalci so se pognali proti drugemu izhodu — ta pa je bil zaklenjen.
Preden so pritekli na ulico, je inženir že pobegnil z avtomobilom. Pričel se je divji lov po ljubljanskih cestah: kdo bo prej prišel do inženirjevega stanovanja?
K. H. je pridobil zaradi ključavnice toliko dragocenih trenutkov, da je bil doma pred nasledovalci.
Za preiskavo stanovanja so morali dobiti uradni nalog in so končno našli načrte. Ko jih je Ki H. predal, je na zaslišanju tudi priznal, da je to samo del dokumentacije za izdelavo prikolic. Drugi del je bil ta čas še v avtomobilu inženirja E. G. ali pa morda že v rokah tehničnega direktorja AVTOMONTAŽE. Pri njem so načrte po nočnem zaslišanju E. G. tudi našli.
E. G. je rekel:
»Že dopoldne, ko sva bila na obisku v AVTOMONTAŽI, so nama rekli, da za najino delo ne sme nihče zvedeti. Pomočnik tehničnega vodje mi je naročil, naj izdelani načrt, ki naj bi bil preizkus mojega znanja!«
Oba inženirja in še tretjega konstruktorja E. P., ki je bil pri IMV zaposlen že 9 let, so namreč pri AVTO-MONTAŽI nameravali sprejeti v službo. Prvi je dal odpoved pri IMV 1. januarja, drugi 1. marca, tretji pa je še ni mogel dati, ker svoje »domače naloge« preizkusa za sprejem v AVTOMONTA-ŽO, še ni mogel dokončati. Med drugim so na zaslišanju ugotovili, da so omenjenim kostruktorjem obljubili za kopiranje prikolic nagrade od 300.000 do 400.000 Sdin!
V pogovoru z novinarji je direktor IMV Jurij Levičnik povedal, da se novomeška tovarna s svojimi prikolicami uvršča med največje tovrstne proizvajalce v Evropi. Letos bodo naredili blizu 3500 prikolic, prihodnje leto pa že več kot 5000. Pot od prvih načrtov do osvozitve zahtevnega evropskega tržišča je trajala nekaj let in stala kolektiv več kot milijardo starih dinarjev. Ta mpor in uspeh ljudi izpod Gorjancev, ki je prav zaradi večne zaostalosti naše pokrajine še več vreden, so hoteli prodati za tako piškavo podkupnino? Direktor Levičnik je prav povedal:
»Vsa afera je dokaz, da so naše prikolice izvirne in odlične, sicer nam jih ne bi krtdli!«
»Afera« se namreč ni začela in končala pri dramatičnem lovu 16. februarja letos.
V Novem mestu so ugotovili, da je tudi neki novomeški inženir z izgovorom, da se bo preselil v Maribor, zdaj zaposlen v AVTOMON-TA2I. Hkrati so zmanjkali vsi rokopisi tehnološkega postopka, izdelave prikolic s kosovnico, seznam materiala po delovnih mestih in en izvod načrtov za podvozje prikolice. V IMV trdijo, da je ta inženir pred tedni celo vtihotapil tehničnega direktorja AVTOMONTAŽE v proizvodno dvorano in mu razkazal izdelavo prikolic tudi na mestu samem:
Na vso zadevo pa je vodstvo IMV opozoril tuji dobavitelj iz Nemčije, ki ga je zanimalo, zakaj neznana firma iz Slovenije naroča pri njem prav tako opremo, kot jo on dobavlja Novemu mestu za prikolice »Adria«.
S prikolicami si je umazalo roke tudi zagrebško izvozno podjetje AUTOCENTAR, ki je še v času, ko je imelo pogodbo z IMV, nudilo ta posel tudi drugim možnim izdelovalcem, čeprav je IMV sposobna po pravočasnih naročilih izdelati trikrat več prikolic, kot bi jih AUTOCENTAR lahko prodal!
Med drugim se je na nem-škega dobavitelja v pismu ? balkanski nemščini obrnilo tudi podjetje GOŠA iz Smederevske Palanke. Po odgovoru iz Nemčije so se jim pobesili nosovi:
»Za sestavne dede, ki jih potrebujete pri proizvodnji vaših prikolic, se obrnite na Novo mesto. Med drugim je orodje, s katerim izdelujemo te dele, last IMV!«
Ta odgovor, spričevalo iskrenega poslovnega sodelovanja, bi lahko naučil mnogo naših »velepodjetij« kjje ja slfcrit uspeh in ugled finne. V tem pa je tudi vse bistvo »afere prikolic«. Kraja naćr* tov in vohunjenje na tako umazan način, kot so to naredili K. H., E. G. in E. P. jo pri nas skoraj vsakdanja pre* ksa. Lahko reče direktor AW TOMONTAŽE France Borštnik:
»Nisem sentimentalen. ČO hočeš kako nalogo rešiti hi^ tro, je tak način boljši in ca* nejši, kot če bi imeli te ljudi v službi!«
Tako mislijo tudi tatovi — hitreje in ceneje je ukrasti, kot pa pridelati!
Delavci v IMV v Novem mestu in Brežicah ter njiho-
vi	kooperanti v LEPISU na Suhorju, v ZORI in BELTU v Črnomlju, v mizarstvu na Dvoru, v tovarni šivalnih, strojev na Mimi in drugje pa tudi zatrjujejo, da ne bodo sentimentalni, vsaj kar zahteva njihovo lastnino, ne!
»Zaradi dobro premišljene in vnaprej pripravljene izdaje poslovnih skrivnosti, kraje dokumentacije, nelojalne konkurence in gospodarskega pa-razitstva smo vso zadevo izročili okrožnemu javnemu tožilcu v Ljubljani in častnemu razsodišču pri republiški gospodarski zbornici. V podjetju pa smo uvedli proti osebam, zapletenim v tatvino, disciplinski postopek,« je dejal Jurij Levičnik. Predlagali so med drugim tudi izrek začasne odredbe o prepovedi izdelave camping prikolic pri AVTOMONTAŽI.
MARJAN MOŠKON
Kdor zdravje ljubi ne pije veliko. | Če pa pije,	V
piie Hermeliko {
PISMA UREDNIŠTVU
tc veliko
zelenik in innogotej1 rož po zenM
Hcrmclikj
najimcnitncn
rastlinskih iPEČiHiTtTfl
Pišite mu!
Tovariš urednik!
V železniški nesreči 23. januarja letos se 'je v Franciji ponesrečilo 25 jugoslovanskih državljanov, ki so šli na delo v tujino. Med ponesrečenci je bil tudi Marjan Simončič iz Loke pri Zidanem, mostu. Pri nesreči je Marjan izgubil desno roko in nogo. Zaradi težkih poškodb bo moral ostati v bolnišnici do konca julija. Bolniško osebje je prijazno, z njim, toda Marjan ne razume francoščine in močno pogreša domače kraje.
Marjan zelo rad prebira Tovariša, zato sem mu ga naročil. Tudi Dolenjski list mu bom naroči, saj ga bo nedvomno zelo vesel zaradi domačih novic, ki mu jih bo prinašal. Te dni se mi je Marjan oglasil iz Francije in mi napisal toplo zahvalo — z levo roko.
Prav bo, če se mu bodo oglasili tudi bralci Dolenjskega lista in ga z razglednico ali pismom razveselili. Njegov naslov je: Marjan SIMONČIČ, HOSPITAL DE CHAMPAGNOLE, JURA, FRANCE.
Stanko Skočir Loka pri Zidanem mostu
FOTOGRAFIJA TEDNA
Ta teden smo prejeli za »Fotografijo tedna« 11 posnetkov. Vztrajni sodelavci te naše rubrike so spet dokumentirali nekaj izvirnih in zanimivih tem. Nagrade so prejeli:
10.000 Sdin, Polde Pungerčar iz Mirne peči za »Požar«
5.000 Sdin, Darko Pavlin za »Vohunsko fotografijo«
5.000 Sdin, Polde Miklič za »Cigansko kri«
3.000 Sdin, Darko Pavlin za »Mucke pa ne!« Fotografije za nagrado tedna z naslovom avtorja
na hrbtni strani in podatki na posebnem listu papirja pošljite do ponedeljka, 8. aprila, do 12. ure, uredništvu Dolenjskega lista.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
ZAVODA ZA POŽARNO VARNOST — • NOVO MESTO
razpisuje mesto
DIREKTORJA
POGOJI:
— visoka ali višja šolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v upravni, požarnovarnostni službi ali v komunalnih delovnih organizacijah;
— srednja strokovna izobrazba z najmanj 10 leti delovnih izkušenj, od tega 8 let na vodilnih delovnih mestih v upravni, požarnovarnostni službi ali v komunalnih delovnih organizacijah.
Kandidati morajo izpolnjevati delovne pogoje, morajo pa tudi biti splošno družbeno-politično razgledani ter imeti organizacijske sposobnosti za vodenje delovne organizacije.
Ponudbe je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa s kratkim življenjepisom ter z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah.
V prodajalni
SAMOPOSTREŽBA
v Novem mestu - pri mostu
odslej prodaja mesa na klasičen način
- GOVEDINA, TELETINA, SVINJINA in DROBOVINA vseh kvalitet
- VSE VRSTE SUHOMESNIH IZDELKOV
Obiščite SAMOPOSTREŽBO -prodajalno trgovskega podjetja
DOLENJKA
Novo mesto
Še o Valanti-čevem
Rad bi odgovoril na zapis »Oskrunjeno Valanti-čevo«, ki je bil objavljen v predzadnji številki Dolenjskega lista. To bi storil iz dveh razlogov: prvič, ker sem lastnik nekdanje Valentičeve hiše, in drugič, ker me nekatere reči v članku kot aktivnega borca NOV prizadenejo.
Ne trdim, da nisem bistveno spremenil okolja pred tisto stranjo hiše, na kateri je vzidana spominska plošča Valantičevi družini. Predvsem moram povedati, da sem očistil prostor ojcoli hiše in odstranil kamenje, ki je bilo bolj navlaka kot okras. Kot povedo ljudje, je včasih tam rasla cipresa, toda jaz nisem našel nič drugega kot vejo, ki je pognala iz cipresinega strelja. Pripominjam tudi, da me ni nihče opozoril, kaj smem in česa ne, zlasti pa me ni opozoril nihče iz ZB.
\ V soglasju s pristojnimi organi, sem pred hišo postavil žično ograjo na betonskem podstavku in tako — o tem sem prepričan — olepšal podobo vsega hišnega okolja. Do zdaj sem tudi z betonom ogradil vrt pred hišo in ga zasadil z rožami in okrasnimi drevesi. Kasneje bom opravil še druga dela. Zabetoniral bom stezo med hišo in vrtom in zatem uredil tudi samo hišo. Vse bom napravil tako, da bo pristop do spominske plošče prost vedno in vsakomur, ki bi si ■hotel ploščo pobliže ogledati.
Preden končam, naj vprašam organizacijo ZB in druge, ki so zaskrbljeni za Valentičevo, kako so mogli dovoliti, da je Valentičeva hiša propadala toliko časa, ne da bi propadanje preprečili. Enako vprašanje zastavljam za samo ploščo in prostor pred njo.
TONE ANCELJ,
šmihelska cesta 2, Novo mesto
MARMOR
GRADAC
tel. 76-177, tok. 8
Po konkurenčnih cenah Izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskih obeležij in vsa teracerska dela hitro ln kvalitetno.
J
 *.v.
Lafeto s pokojnikom je spremila vojaška častna straža. — (Foto: P. Miklič)
Generalovo slovo pod Gorjanci
Velikega tovariša, pogumnega partizanskega komandanta, kremenitega rodoljuba in sposobnega graditelja naše socialistične države generala Karla Levičnika ni več med nami. Pretekli teden je nenadoma omahnil v hitro, lahko bi- rekli vojaško smrt, kot da se poklicnemu vojaku kaj drugega ne bi spodobilo. 27. marca popoldne pa ga je množica ljudstva, znancev in bojnih tovarišev spremila na veličastni zadnji poti iz domače Drče na pokopališče v Šmarju pri Šentjerneju.
Tovariš Karel Levičnik je živel bogato, plodno in plemenito življenje, v katerem je dal svoji družini in svojemu ljudstvu več, kot zmore dati povprečen človek v 68 letih skupnosti. Kot mladenič
se je odločil za vojaški poklic in se mu posvetil z vso potrebno vnemo, pri tem pa ga je vse življenje najbolj zanimala tehnika. Bil je eden izmed rekih in resničnih tehničnih strokovnjakov v stari jugoslovanski vojski, v kateri je postal kapetan korvete.
V vzdušju partizanskega Podgorja ga je našlo 1941. leto v okolju, v katerem je vse ljudstvo sledilo naukom svoje Partije in OF, saj se je pod Gorjanci kot en mož dvignilo v boj za svoje stare narodnostne in socialne pravice. Pri tastu, pokojnem admiralu Vučerju v Drči pod Gorjanci, se je Karel Levičnik seznanil z dolenjskimi revolucionarji in začel z ženo Vero in mladim sinom Jurijem sodelovati za osvobo-
Sožalje Staneta Kavčiča tovarišici Veri Levičnik
SPOŠTOVANA TOVARIŠICA VERA!
Ob pretresljivi vesti, da smo nenadoma izgubili zvestega prijatelja in partizanskega komandanta, kot je bil Vaš soprog in življenski tovariš Karel, sprejmite, draga tovarišica Vera, v imenu izvršnega sveta SR Slovenije in osebno moje izraze najglobljega sočustvovanja in sožalja.
V takšnih bridkih življenjskih preizkušnjah je često vsak izraz utehe neustrezen. Vendar Vam lahko zagotovim, da bo pokojni Karel živel naprej v našem spominu, kot tudi to, da takšnih mož, patriotov in borcev naš mali slovenski narod nikoli ne pozablja.
STANE KAVČIČ predsednik izvršnega sveta SR Slovenije
Sožalje Franca Leskoška-Luke
DRAGA VERA!f
Globoko nas je pretresla žalostna vest o nenadni smrti dragega tovariša in prijatelja.
Generala Levičnika se bodo še dolgo spominjali borci NOV in vsi, ki so ga poznali kot pogumnega moža in človeka, sposobnega komandanta in rodoljuba.
Dovoli, da Ti ob težki izgubi moža v imenu republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije in v svojem imenu izrazim najglobje sožalje.
Predsednik: FRANC LESKOŠEK-LUKA
Trgovsko podjetje na veliko in malo
KRKA
BREŽICE
ima v svojem sestavu 18 poslovalnic, ki so v Brežicah, šentlenartu, Trebežu, Dečnih selih, Sromljah, Globokem, Pišecah, Bizeljskem, Stari vasi, župelev-cih, Dobovi, Jesenicah in Veliki dolini.
V vseh poslovalnicah lahko nabavite vse vrste blaga, živila, galanterijo, tekstil, železnino, gradbeni material itd.
V poslovalnici POSTREŽBA
v Brežicah pa si lahko izberete sodobno pohištvo v novi izvedbi po dostopnih cenah.
Za nakup v naših prodajalnah se priporoča kolektiv.
ditev. Z razumnim tveganjem in pogumom vojaka se je vključil v delo OF, kar mu je
preprečila internacija, v kateri je ostal do jeseni 1943. Takrat je aktivno vstopil v NOV in še isto jesen odšel v Vrhovni štab, kjer so razpravljali o ustanovitvi partizanske mornarice. Čakale pa so ga nove naloge :prevzel je poveljstvo nad topništvom v obrambi Visa, kjer je bil takrat sedež vrhovnega poveljstva. V letu 1944 je tovariš Levičnik ustanavljal topništvo VIII. kor pusa; s slovenskimi Primorci, borci prekomorskih brigad, je prispeval izredno pomemben delež v zmagovitem pohodu tega korpusa od Korčule prek Splita, Knina, Reke, Ilirske Bistrice vse do Trsta. S svojimi bogatimi izkušnjami je ustvaril udrano topniško pest, v kateri sta izredno gibčnost, izurjenost in srčnost nadomeščali večje število orožij.
Po vojni je njegov osebni delež pri rasti in modernizaciji topništva v vrstah JLA samo še narastel. Bil je na najbolj odgovornih položajih kot komandant artilerije IV. atma^te in V. armadne oblasti, bil pa je tudi načelnik štaba artilerije JLA. Do upokojitve je delal v tehnični upravi JLA, kjer so njegovo vsestransko široko znanje nadvse cenili, zaradi neugnanega tempa dela in vzdržljivosti pa so ga sodelavci povsod še posebej spoštovali.
Delo Karla Levičnika je bilo plodno tudi na drugih področjih, saj je bil dolga leta poslanec slovenske ljudske skupščine, aktiven delavec v raznih organizacijah in strokovnih društvih. Zlasti je gojil stike s svojimi »prekmor-ci«, dostikrat pa smo ga v povojnih letih srečavali tudi na Dolenjskem, kjer je v Drči pod Gorjanci vedno našel priložnost za resničen oddih in zbiranje novih moči za aktivno družbeno delo.
Ko se klanjamo spominu pogumnega komandanta iz NOB in srčno dobrega tovariša, se hkrati zavedamo, da bo njegov lik živel dalje tudi v srcih dolenjskih delovnih ljudi, ki so vedeli, kaj nam pomeni življenje in delo tovariša Karla Levičnika.
Slava njegovemu nepozabnemu spominu, njegovim dragim pa naše iskreno sožalje!
S. K.
Mizarsko podjetje »PODGORJE« ŠENTJERNEJ
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo:
debelinskega stroja z elektromotorjem,
cena 4.000,00 Ndin;
stroj TAM-2000, cena 1.500,00 Ndin.
Licitacija bo dne 6. aprila 1968 od 10. do 11. ure za družbeni sektor, od 11. do 12. ure za zasebni sektor.
Vsi interesenti morajo položiti 10-odstotno kavcijo, družbeni sektor pa pooblastilo.
sM!
OBISK V AVTOSERVISU SGP PIONIR
Zdaj ste lahko brez skrbi za svoj avto!
Vodje oddelkov v najsodobneje opremljenem avtoservisu na Dolenjskem govore o svojem delu — Sodobne naprave nadomeščajo delo po občutku in ga seveda opravljajo veliko hitreje in natančneje
Sodobne naprave — kvalitetna popravila
' Jože Strugar je šef mehan-sko-kovinskega obrata SGP »PI-NIR«. Pri podjetju je že 21 leto in ga Novomeščani dobro poznajo, saj vsa leta živi in dela z avtomobilizmom.
»Pod kozolcem« se ne da
»Začeli smo v skromni nemški baraki s 15 nemškimi ujetniki. Napredek je zahteval nove delavnice in domač kader. Nekaj sto vajencev smo izučili v tem obdobju. Veliko ljudi je odšlo, toda dobili smo nove, sposobnejše. Danes obsega naš obrat kar 10 strok: avtomehanično, avtokleparsko, avtoličar-sko, ključavničarsko, strugar-sko, avtoelektričarsko itd. Vse te dejavnosti se dopolnjujejo pri popravilih vseh vrst vozil in
ALOJZ ZORAN
strojev, ki jih dobimo v delavnico.
Današnji časi ne dopuščajo popravljanja »pod kozolcem«. Modemi avtomobili zahtevajo poleg strokovnjaka tudi veliko tehničnih naprav in pripomočkov. Naše delavnice so sodobno opremljene, zato smo lahko kos vsem okvaram.
Imamo tudi dobro založeno skladišče rezervnih delov — za 80 milijonov Sdin. če je potrebno, je takoj na mestu tudi naša nabavna služba. Prav bi bilo, da se lastniki avtomobilov pogosteje oglasijo v avtoservisu zaradi pregleda vozila. Pregled in kontrola na modernih napravah ne staneta veliko, škoda, ki jo lahko povzroči za promet nesposobno vozilo, pa je lahko ogromna.
Strankam priporočam, naj se za vsa pojasnila obrnejo na mojstra, ne pa na mehanika, ki na vozilu dela. še tole: vsem, ki bodo pri nas opravili tehnični pregled, bomo nudili enkra-
Mehanika v avtoservisu pri delu
ten brezplačen pregled, kadar koli si bo stranka želela.«
Vsak dan večje zahteve
Tehnik Alojz Zoran je vodja celotne avtomehanske dejavnosti. Takole prinoveduje: »V svoje zadovoljstvo in z izrednim-veseljem delam v PIONIRJEVI delavnici že šesto leto. Tu sem prvič začel spoznavati umetnost praktičnega dela in zahtevnost vodenja zares občutljive panoge strojništva, ki že od nekdaj z vsem srcem z njo živim. Delo v avtoservisu, kjerkoli že, zahteva celega človeka.
Zahteve strank so vsak dan večje in vedno bolj usmerjene v ceneno, hitro in kvalitetno delo. Nobena avtoservisna delavnica se temu ne more izogniti. Vsakdanja dinamičnost nudi še posebno zadovoljstvo nam vsem, ki želimo in hočemo urediti v centru Dolenjske res dobro in sodobno opremljeno delavnico. Prepričan sem, da nam bo uspelo, saj ima matično podjetje do nas veliko razumevanje, še posebno pa glavni direktor tovariš Ivan Kočevar.
Obisk strank v servisu je vsak dan večji. Izredno hiter porast motorizacije nas ni uspaval. Lotili smo se nove organizacije in jo sproti izpopolnjujemo. Strankam smo omogočili, da so pri popravilu navzoči, in nas ne moti, če pride kar ce-
la družina in spoznava zapleten mehanizem jeklenega konjička. Tovarne, ki so nam zaupale,, da jih s servisom zastopamo, zahtevajo mehanike-strokovnjake. Imamo posebno izučeno skupino mehanikov za servis vozil »ZASTAVA«, za vozila »RENAULT« in povsem ločeno za vozila »TAM«. Tudi vodje teh servisov so specializirani za posamezna dela in so prvi morali obiskovati tečaje v omenjenih tovarnah.
Sodobni stroji in naprave, modema lakirnica za osebna
ne imamo pri nas, pregled ne stane veliko, vendar zanesljivo ugotovi vse okvare podvozja, motorja in ostalega. Optični pregled podvozja vozila bi morali opraviti na vseh vozilih, ki so bila karambolirana ali kakorkoli poškodovana. V kratkem bomo dobili naj novejšo elektronsko napravo »motote* star«. Kaj hočemo? Vsako leto je kaj novega v avtoindustriji in to moramo spremljati teoretično in praktično.«
Popraviti kamion je užitek
Vodja servisa TAM in delavnice za popravila tovornih avtomobilov in gradbenih strojev je Jože Jurečič ali kar Jon že, kakor ga vsi kličejo.
»že 11. leto delam na poprar vilih najtežjih vozil. Tovornjaka ni težje popraviti, čeprav je večji, prav gotovo pa je zadovoljstvo večje, saj ima človek občutek, da je opravil s poprar vilom tovornjaka večjo korist kot s popravilom osebnega avtomobila. Biti moramo pravi »taužentkinstlerji«, ker popravljamo tovornjake 'vseh mogočih znamk. Za rezervne dele je težje, toda nekako jih le dobimo. V Novem mestu imajo slabo založeno trgovino. Veliko dobimo v Brežicah. Tam je poslo-vodnja mehanik in dober trgovec, pa že kar ve, kaj potrebujem. V popravila prihajajo tovornjaki iz vse Dolenjske, vedno več pa jih je iz sosednje Hrvaške. Največ je sprotnih popravil, veliko pa tudi generalnih. Za slednje opravljamo tudi redne servise in preglede. Tudi gradbene stroje in težjo meha<-nizacijo popravljamo v naši de-
JOŽE STRUGAR
vozila, veliko področje dejavnosti avtoservisa za popravila vseh vrst osebnih in tovornih vozil. in predvsem kvaliteten mlad kader — vse to nam omogoča, da različnim željam strank lahko ustrežemo. Nezmotljivih ljudi v našem servisu ni, zato vsaki upravičeni reklamaciji z veseljem ustrežemo. Vsem lastnikom motornih vozil hočemo biti v pomoč, kadar nas potrebujejo, hočemo biti njihovi znanci in dobri prijatelji.«
RUDI KRALJ
Tudi zahtevni so vozniki vedno bolj, kar je pri takem napredku avtomobilizma razumljivo, šušmarji in neopremljene delavnice niso več kos strokovnim popravilom. Naša delavnica je moderno opremljena, prav tako pa imamo tudi usposobljen kader. Vozniki, čeprav vedo, da z vozilom nekaj ni v redu, odlašajo s pregledom toliko časa, dokler kje ne obtičijo ali ne povzroče nesreče.
Na sodobnih napravah, kakrš-
JOŽE JUREČIČ
lavnici. Največ tega je za potrebe našega podjetja, ki ima že številna gradbišča po Sloveniji in drugih republikah.«
M. VESEL
Kontrola žarometov pri tehničnem pregledu vozila
Rudi Kralj vodi servis »ZASTAVA« in RENAULT« ter delavnico za popravilo osebnih avtomobilov.
»Pri »PIONIRJU« sem že od
Optična naprava za kontrolo podvozja osebnih avtomobilov
1954, servis pa vodim od 1962. Strank imam vedno več, posebno veliko jih prihaja iz Zagreba in drugih krajev Hrvaške.
Anton Dolenc: »DELO«, (olje, 1966)
Anton Dolenc razstavlja
(6—20. APRILA 1968)
Mednarodni dan otroške knjige 1968
Poslanica otrokom vsega sveta
Pred mednarodnim dnem otroške knjige, ki si prizadeva, da bi se čim več otrok širom po svetu naučilo branja in dobilo lepo knjigo v roke, je naneslo, da sem prejel prijazno pismo učencev neke občine v moji ožji domovini5 Pismo se glasi:	»Dragi pisatelj, prijatelj
mladine! Lepo Te prosimo, da nas obiščeš. To zimo smo prebrali že na stotine knjig in bi se radi 'o njih s Teboj pomenili. Tvoj obisk nam bo plačilo za naš sladki trud.«
Tako pismo. Bil sem prijetno presenečen. Morda je na svetu kaka skupina otrok, ki je v zimskih mesecih prebrala še več knjig. Toda bil sem ponosen na svoje male rojake, ki so si naložili »sladek trud«, da so pod vodstvom svojih vzgojiteljev za skromno priznanje tekmovali pri branju knjig. Ali sem kot mladinski pisatelj smel odreči ganljivi prošnji, da bi jih obiskal? Nisem smel in nisem jim odrekel. Kljub snegu in mrazu in kljub visokim letom sem pohitel na pot.
Zaradi zornih obrazov, ki so bili radovedno uprti vame, bi se mi nobena pot ne zdela ne pretežka ne predolga. Vprašanja so deževala name, med njimi eno neizogibno, ki sem ga kot mladinski pisatelj povsod srečaval: ali so junaki, ki sem jih opisoval, res živeli ali so sam j plod moje domišljije? Ta skrh bralcev, ki sicer ne zametajo bujne domišljije pripovedk, če jim pisatelj v svojih zgodbah reže kruh čiste resnice, me zmeraj gane. Prav tako, kot me gane nagonski odpor mladih duš proti krivici in vroča želja, naj življenju botrujeta pravica in dobrota. Resnica, pravica in do-
brota — to je jezik, ki ga razumejo vsi otroci. In ko sem mlade rojake vprašal, česa najbolj želijo otrokom vsega sveta, sem prejel odgovor: veliko novih lepih knjig, da jim bo življenje bogatejše in lepše. In mir na svetu, brez vojn in sovraštva, da bi otroci lahko živeli brez strahu pred prihodnostjo.
Tako sem se kot mladinski pisatelj pomenil z mladimi bralci. In lepo mi je bilo pri srcu. Za mednarodni dan otroške knjige sem čutil potrebo, da vam to povem. Prepričan sem, da bi se z vami prav tako pomenil iz srca do srca. Zal mi je samo, da vsi otroci na svetu niso tako srečni kot vi ali kot moji mladi rojaki. Nimajo lepih knjig, saj mnogi še kruha nimajo. Na te otroke moramo stalno misliti, pa naj živijo v zadnjem kotičku sveta in naj govorijo katerikoli jezik. Tudi nje moramo naučiti brati in jim dati knjig, da se bodo veselili življenja.
Ob mednarodnem dnevu otroške knjige še prav posebej mislimo na to. Mednarodna zveza za mladinsko književnost si prizadeva, da bi bile najboljše mladinske knjige raznih narodov presajene v tuje jezike, čim več knjig v čim več jezikov. Želim, da bi otroci čimbolj spoznali življenje drugih otrok, se učili spoštovati se in se ljubiti, če se bodo med seboj spoznali, se spoštovali in ljubili, se bodo spoštovali in ljubili, tudi ko bodo odrasli, in bo tako ohranjen mir na svetu. In sreča vseh ljudi.
Otroci, sodelujte v našem plemenitem stremljenju! Naj bo dan otroške knjige kot sonce) ki razsiplje žarke na ves svet in osreči slehernega otroka!
Ljubljana, februarja 1968
France Bevk
Arheološka pomlad v Novem mestu
Ali bodo delovne organizacije v Novem mestu priskočile na pomoč Dolenjskemu muzeju, ki se je pred dnevi lotil doslej najobsežnejšega arheološkega izkopavanja v dolenjski metropoli? - Kaj skriva halštatska gomila na Znančevih njivah, bodo pokazale najdbe in ugotovitve znanstvenikov -Arheološka karta naših krajev bo spet bogatejša za nova odkritja, pri čemer lahko delovne organizacije krepko podprejo prizadevanja domačega muzeja
Rado Dernač znova predsednik
V sredo, 27. marca, se je zbralo na prvi seji predsedstvo novega občinskega sveta Zveze kultumo-prosvetnih organizacij. Za predsednika je bil znova izvoljen Rado Der-nač. Prisotni so imenovali tudi vodje odborov za vse oblike kulturne dejavnosti. Na novo so imenovali odbore za turizem, odbor za muzejsko dejavnost, za klubsko delo, za lutkarstvo in odbor za film.
Na uvodnem sestanku so določneje spregovorili o nalogah, ki čakajo amaterska društva. Delo bodo programirali novi odbori. V prihodnje bodo namenili več pozornosti šolskim društvom, saj bo sedanji podmladek čez leta lahko nadaljeval delo v prosvetnih društvih v mestu in na vasi.
Občinski svet ZKPOS namerava posvetiti posebno pozornost novi obliki financiranja kulturnih akcij, pri če mer naj bi sodelovale tudi delovne organizacije.
Pred predstavo je vedno še tisoč težav
Denarne težave tarejo tudi ansambel »Odra mladih«, ki si ne more za svoje predstave privoščiti scenografa ne dragih kostumov in ne posebnih kulis. Mladi igralci in mjdhova režiserka, ki je včasih igralka, včasih pa tudi scenograf, se resda aiajdejo in pri vsaki predstavi uporabljajo stare in predelane kulise, vendar pa to ne more biti večna rešitev.
Vse preradi pozabljamo, v kakšnih pogojih delajo. V garderobi vadijo, se pripravljajo in le dvakrat ali trikrat pred predstavo nastopajo na odru. Dvorana je zvečer pogosto zasedena in le težko pridejo na vrsto za vajo. Z novim delavnikom bo odpadla tudi možnost, da bi imeli elani ansambla vaje za predstavo v popoldanskih urah. Nekateri člani ansambla bodo delali po novem, nekateri pa še po starem.
Folklora v Novem mestu ne zna oživeti
Na zadnji šolski proslavi je gledalce močno navdušila majhna šolska folklorna skupina, ki je zaplesala partizansko kolo, Seljančico in Izidor ovčice pase. Folklorna skupinica, ki jo sestavlja 12 novomeških šolarjev iz 4. in 5. razreda, vodi razredna učiteljica Jožica Kristan.
Šolski otroci so že od nekdaj navdušeni za folkloro, ritmiko in ples. Na osnovni šoli v Novem mestu so se tega zavedali že pred leti, ko je njihova folklorna skupina požela celo vrsto priznanj in pohval, škoda je, da je kasneje delo te skupine zamrlo, še bolj škoda pa je, da vsaka folklorna skupina preneha z delom takoj, ko njeni člani končajo obvezno šolanje, ali pa še prej. Vredno bi bilo razmisliti, če bi v Novem mestu res ne kazalo osnovati in razviti te kulturne dejavnosti.
Preločani so gostovali v Adlešičih
Pred kratkim je polna dvorana adlešiških gledalcev z navdušenjem gledala uprizoritev igre »Moje dete«, s katero so gostovali igralci s Preloke. Igralska skupina s Preloke je to delo zelo dobro naštudirala in je zanj žela priznanje. Po predstavi so Adlešičani izjavili, da sp Preločanom vrata na njihov oder zmeraj odprta.	V.	R.
Dolenčev opus na tej razstavi je sestavljen iz treh delov. Prvi je značilna in ne koliko starejša figuralika, drugi del predstavlja krajino in tretji obravnava sicer tudi krajino, vendar drugače formalno zajeto ter po prostoru in naslovu nekako ločeno od celotne razstave. Te študije so mikavne tako zaradi svojega formata, ki se približuje ljudskemu slikarstvu panjskih končnic, kakor tudi zaradi formalnega pristopa k obravnavanemu predmetu. Dvojnost, ki jo slikar nakazuje med barvnim fauvizmomin poenostavljeno ter abstrahirano umetnostjo ter ljudskim slikarstvom, poudarja z zlato podosnovo, kar daje vtis tople patine ali pa, kakor se to čudno sliši, hladi predivjo barvitost.
Te študije so v bistvu opus, zaokrožen v sebi a navezan na ostala dela na razstavi, toda kljub vsemu so zveze in medsebojni odnosi vendar rahlejši, kakor bi pričakovali. Krajina, predvsem mediteranska, je služila kot objekt
28. marca je poteklo 100 let, odkar se je rodil veliki ruski pisatelj Maksim Gorki, čigar dela Mati in Artamonovi imajo za vzor socialističnega realizma v književnosti. Maksim Gorki je z neposrednim,
POSTANI IN OSTANI ČLAN
PREŠERNOVE
DRUŽBE!
slikarju samo do določene meje. Poenostavljanje v okviru realizma in tonski odnosi ter neke vrste fauvizem v barvi, to so glavni elementi Dolenčevega krajinarstva. Vtis neke svinčeno ožarjene, s soparo nabite atmosfere se sklada tudi s svinčeno težkim modrim in zelenim tonskim obravnavanjem figuralike. In prav pri figuralnem delu celotnega razstavnega opusa smo prišli do izhodišča Dolenčevega slikarstva. Tu je še ves hladen, ekspresivno leden in v barvah ujet v ozek register, ki ga variira samo s tonskim reševanjem. V krajinah in še posebej v študijah pa ga že bolj mika barvitost in kakor da hoče uiti tonski hladnosti, se vedno utaplja v fauvistični svet barvitosti. Priče smo prelomnici v slikarjevem razvoju in bodočnost bo pokazala, kaj bo prevladalo: ali trezni in hladni razum ali ognjeviti temperament.
ANDREJ PAVLOVEC ravnatelj škofjeloškega muzeja
s skrbnim slogom podajal življenje mladih ljudi, provincialno zaspanost, meščansko pridobitnost, vsakdanje krivice in socialne stike v brezupnem ozračju cesarske Rusije. Gorki (pravo ime Aleksej Maksimovič Peskov) je odrasel v težkih razmerah, menjaval je poklice (bil je ladijski kuhar, pek, itd).), potoval po Rusiji in se po letu 1905 angažiral v političnem delu. Kasneje je emigriral na Capri, spoznal Lenina in se po vrnitvi v domovino predal organiziranju kulturnega življenja v duhu revolucionarnih pridobitev. Vpliv dela tega ruskega pisatelja je bil zlasti v obdobju med obema vojnama prav velik.
Novomeška gimnazija je ob tem spominskem dnevu povabila bežigrajske gimnazijce, ki so imeli v Dolenjski galeriji recital iz del Maksima Gorkega. Recita4 je bil v soboto, 30. marca. To je bila zelo lepa in hkrati edina proslava v spomin M. Gorkega v Novem mestu. Beži-grajčani so ruske tekste naštudirali pod vodstvom prof. Francke Tomšič.
(pb)
25. marca se je v Kandiji pričelo najobsežnejše arheološko izkopavanje v Novem mestu: Dolenjski muzej se je lotil sistematičnega odkopavanja velike halštatske gomile na Znančevih njivah, ki bo trajalo predvidoma vso pomlad in poletje. Izkopavanje vodi Tone Knez, arheolog dolenjskega muzeja, ob pomoči študentov arheološkega seminarja ljubljanske univerze in drugih slovenskih arheologov, ki bodo kasneje, ko se bodo najdbe namnožile, tudi priskočili na pomoč. Delo ne bo lahko, bo dolgotrajno, saj se čvrsto zbita in popolnoma sterilna ilovica v notranjosti gomile trdovratno upira še tako nabrušenim kralpi-cam. Upajmo, da bodo naši napori poplačani z lepimi in pomembnimi najdbami, ki nam bodo spet razkrile delček davne novomeške zgodovine, kako so ponosni Iliri pred dobrimi dva tisoč petsto leti polagali k večnemu počitku svoje rajne in nanje sčasoma nasipavali veličastne gomile. Iz lega in položaja njihovih grobov, iz pridatkov v njih,
Delavci glasovali za sliko
Dandanes srečujemo vedno več primerov neposrednega povezovanja gospodarstva s kulturo. Vedno pogostejši so v Jugoslaviji primeri, ko posamezne delovne organizacije včlanjajo svoje delavce v mestne knjižnice ali' pa jim kupujejo abonentske vstopnice za gledališče in druge kulturne ustanove. Neko zagrebško podjetje je kupilo 500 vstopnic za razstavo ULUH in jih razdelilo svojim delavcem, pri čemer pa so jih zadolžili, da vsakdo izmed njih določi sliko, ki mu najbolj ugaja. Podjetje je nato sliko, ki je dobila največje število glasov, odkupilo.
iz oblik posodja in okrasnih predmetov ter orožja, bolo skušali doumeti njihov način življenja in — mišljenja.
Izkopavanje bo terjalo precej finančnih sredstev, ki pa jih muzej sam še zdaleč ne premore. Na prošnjo muzeja je prvo priskočilo na pomoč gradbeno podjetje PIONIR, ki je omogočilo začetek izkopavanja. Arheološko raziskovanje v Novem mestu, ki bo letos med največjimi v Sloveniji, bosta podprla tudi Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti in Sklad Borisa Kidriča. Vendar tudi ta dragocena »republiška« pomoč ne bo docela rešila muzeja iz finančnih zadreg pri njegovi raziskovalni dejavnost ki ee tokrat nadvse nujna in prioritetna. Zato olenjski muzej upa še na pomoč raznih novomeških gospodarskih or-
V PRENOVLJENI AVLI ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE M. JARCA
v Novem mestu je te dni razstava knjižnih del v letu 1967 umrlih znanstvenikov, umetnikov, pisateljev in javnih delavcev. Studijska knjižnica bo letos pripravila še vrsto zanimivih razstav.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE bo ob mednarodnem sla-vinističnem kongresu v Pragi organiziralo potovanje v ČSSR. V dneh kongresa se bodo člani udeleževali posameznih kongresnih predavanj, predvidena pa sta tudi dva popoldanska izleta v bližino Prage. Čeprav je datum kongresa razmeroma še daleč, mora društvo zbrati podatke o številu udeležencev čimprej. Potovanje bo trajalo od 6. do 14. avgusta, cena pa je 950 Ndin.
VELIK USPEH TISNIKARJEVE RAZSTAVE V ZR NEMČIJI. Jože Tisnikar, slovenjegraški slikar-sa-mouk, je od 25. februarja do 17. marca razstavljal svoja dela v Wittnu v ZR Nemčiji. Razstavil je 45 slik in vzbudil s svojim načinom izražanja veliko zanimanje, tako da so v dogovoru s slikarjem sklenili, da bo iz mestnega muzeja v Wittnu razstava obšla še vrste mest ter se šele po enem letu vrnila v Slovenj Gradec. V prostorih, kjer je Tisnikarjeva samostojna razstava, razstavlja tudi 14 drugih jugoslovanskih grafikov. Tisnikarja poznamo na Dolenj-
ganizacij, kajti edino s to pomočjo bi lahko zaključili to nujno raziskovanje. Bila bi to lepa mecenatska gesta, za katero bi v tem primeru veljalo: dvakrat da, kdor hitro da! _
Ne pozabimo, da so tudi bogati in lepi arheološki predmeti, izkopani v Novem mestu (ki so prav tako del naše kulturne dediščine!) ponesli sloves tega kraja čez meje naše domovine! Zato si bodimo že enkrat na jasnem, da arheološko izkopavanje ni hobby nekaterih prismuknjencev ali pa zanesenjakov, temveč resno raziskovalno delo v okviru zgodovinskih raziskovanj naše preteklosti, ki v svoji končni fazi reprezentira moč- in ugled določenega kraja v določenem času.
T. K.
skem z dveh njegovih razstav: svoja dela je razstavlja že v Dolenjski galeriji, lansko jesen pa v kostanjeviškem Lamutovem likovnem salonu. Kot smo izvedeli, bo Tisnikar zaprosil galerijo v Krškem, da bi mu dovolila razstavljati v njej olia in slike na lesu.
XI. SREČANJE DRAMSKIH SKUPIN SLOVENIJE. Odbor za gledališko dejavnost pri republiškem svetu Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije je razpisal XI. srečanje dramskih skupin. Zaključna prireditev — lani je bila v Murski Soboti — bo na Jesenicah od 3. do 8. junija. Novomeški Oder mladih bo za XI. srečanje dramskih skupin pripravil delo. Lepa čevljarka (F. G. Lorca) V letošnji ocenjevalni komisiji so: Miloš Mikeln, Marjan Belina, Marjan Brezovar, Polde Dežman, Sonja Gašperšič, Milan Malnar, Vasja Predan, Dušan Tomše in Jože Vozny.
DELA SLIKARJA B. BORČIČA IN ZDENKE GOLOB - BORCICE-VE V NOVOMEŠKI MLADINSKI KNJIGI. V Novem mestu imajo v Mladinski knjigi naprodaj več del slikarskega para Borčič. Bogdan Borčič, ki se je v letih, ko je odšel iz Novega mesta, uveljavil zlasti kot grafik, je v Mladinski knjigi razstavil dvoje grafik ter olje, Zdenka Golob - Borčičeva pa znano delo Novomeški trg.
100 let rojstva Gorkega
Mali kulturni barometer
Kdaj, kje in kdo?
V nedeljo bo v Novem mestu derbi srečanje dolenjskih nogometašev. Srečali se bosta Bela krajina in Novo mesto. V celjski oonski nogometni ligi bodo naslednja srečanja: Ljubno : Senovo, Šentjur : Brežice, Celulozar : Boč.
V	mladinski okrajni ligi bo Rog iz Kočevja imel v »ostih ljubljansko Ilirijo, Novo mesto pa bo gostovalo v Ljubljani pri Slovanu.
V republiški rokometni ligi bodo Ribničani gostovali v Piranu, Brežičani pa v Ajdovščini. V conski rokometni ligi bodo Grosuplje gostovale v Radečah, v Krmelju Duplje, N o v »meščani bodo šli v Hrastnik, Krčani pa bodo imeli srečanje z vodilnimi Medvodami.
Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem!
V jesenskem delu republiškega tekmovanja so bili rokometaši Brežic solidni. V spomladanskem delu tekmovanja pa navijači pričakujejo, da se bodo še bolje uvrstili.
NAŠ RAZGOVOR
Rokometu se obetajo boljši časi
Vodja brežiških rokometašev Darko Šetinc meni, da bodo Brežičani dosegali še boljše uspehe — Zato so potrebni le nekateri minimalni pogoji, ki jih bodo prav gotovo v Brežicah kmalu imeli
Z vodjo brežiških rokometašev Darkom Šetincem smo imeli razgovor o možnostih še hitrejšega razvoja tega športa v brežiški občini.
Kakšno mesto zaseda rokomet na prioritetni lestvici športov v Brežicah?
Igra z žogo je bila in je še vedno ena najbolj priljubljenih zabav mladine. V brežiški občini je posebno priljubljen rokomet. Ni kraja, kjer ne bi imeli rokometne ekipe. Tudi mladinski aktivi so že ustanovili svoja moštva. Če k temu dodamo še Partizana Cerklje, Partizana Brežice s tremi ekipami in obe gimnazijski ekipi, vidimo, da je rokometna osnova dana. Zaradi tako široke osnove je uspelo Partizanu v Brežicah v zadnjih petih letih izboljšati igro.
Ob upoštevanju zgoraj navedenih činiteljev lahko ugotovimo, da je rokomet v naši občini šport številka 1.
Kakšne so nadaljnje možnosti za razvoj rokometa, ki je že zdaj dosegel visoko kvaliteto?
Možnosti so velike. Imamo tri asfaltirana rokometna igrišča. Mladina je navdušena. Potrebno je malo več načrtnega dela, več strokovnih kadrov in tekmovanj.
Bi morda lahko dosegli še večje uspehe?
Prav lahko. Vendar je za to potrebno naslednje: osvetlitev igrišča, tribune in večja materialna ji finančna podpora, če bomo to dosegli, sem prepričan, da bomo igrali v Sloveniji vidno vlogo.
Kdo sestavlja ekipi (moško in žensko)? Bodo morda kakšne posebne spremembe v ekipah?
Moško ekipo sestavljajo naslednji igralci: Vlado Berglez, Marjan Marc, Drago Žerjav, Leopold Rovan, Rudi Pavlič, Tomislav Sva-žič, Slavko Bosina, Slavko Živič, Srboljub Strajković, Viktor Lipej in Zvonko Novak; žensko pa: Marjanca Božičnik, Irena in Zdenka Zorko, Irena Bobnar, Vladka Bužančič, Stana Molan, Marija
V Starem trgu so delavni
Pred kratkim se je končalo ekipno šahovsko prvenstvo osnovne šole Stari trg Ob Kolpi. Zmagala je ekipa 8. razreda, pred 6., in 5. razredom.
Najuspešnejša igralka je bila Kranjčeva, pri fantih pa Maurin.
Na moškem turnirju na tukajšnji osnovni šoli je zmagal Viljem Volf s sedmimi točkami, pred Mihaličem, M. Kobetom, P. Volfom itd.	-ob-
Novo mesto osmo
Na 14. hitropoteznem šahovskem rvenstvu slovenskih mest, ki je ilo preteklo nedeljo v Ljutomeru, je nastopila vrsta mestnih šahovskih reprezentanc iz Dolenjske. Zal nam je, da med nastopajočimi ni bilo odličnih šahistov iz Kočevja, ki bi gotovo posegli po boljših mestih. Največji uspeh so dosegli Novomeščani, ki so se uvrstili v finale in z 31,5 točke dosegli 8. mesto. V drugi skupini so bili zelo uspešni šahisti iz Krškega, ki so zasedli 2. mesto s 55,5, Brežice so bile pete s 40,5, Sevnica pa 11. s 34 točakimi.
•o
Kapš je zmagal
Po petih mesecih se je končalo šahovsko prvenstvo novomeške gimnazije. Zmagal je Kapš s 14 točkami, sledijo Drnovšek 13,5, Lamut 12, Djurašević 10,5, Oven 9,5 itd.	M.	D.
Les, Vlasta Mišič, Marinka Zorko, Alenka Mišič, Branka Engel, Katica Kolar in Cvetka Slak.
Kako si razlagate slabe uspehe ženske rokometne lige na republiškem zimskem rokometnem prvenstvu?
Večji del navijačev in pristašev naših dekleit, pa tudi sami funkcionarji napačno sodijo, da naša ženska ekipa ni bila uspešna. Enakega mnenja so tudi igralke. Sam pa sem popolnoma drugačnega mnenja in trdim, da je ekipa dosegla slab uspeh samo v tem primeru, če gledamo rezultat.
V	glavnem pa so se dekleta sa-
mo ogrevala pred zahtevnimi tekmovanji v ligi.
Kakšne načrte imate v prihodnje?
Veliko želja in načrtov mi roji po glavi. Zadovoljen bom, če bomo v tem letu dobili osveMitev in tribuno na igrišču. Kajti pri nas želi gostovati vrsta kvaiuetnih ekip, pa jim žal ne moremo nuditi ustreznih pogojev. Ob tej priliki želim dati nasvet našim navijačem: »Kadar nam ne bo šlo, nas bodrite in nam ostanite zvesti! Ob koncu republiške lige vas ne bomo razočarali.«
—ol
ROKOMET
Srečanje, polno pričakovanj
Nedeljska srečanja v drugi republiški ligi so prinesla poraz No-vomeščanom ter dokaj prepričljivo zmago Belokranjcev. S tem si je Bela krajina utrdila položaj v sredini lestvice. Na tekmi, ki je potekala v naelektrenem vzdušju, smo poleg brcanja po nogah (ne po žogi), slišali prav izbran register folklornih izrazov, žal iz ust najmlajših gorečnežev. Celulozar je tokrat opravičil svoje mesto na nogometnem Olimpu in krepko obračunal z Bratstvom iz Rogatca. Brežice so tokrat naredile uslugo vodilnim Krčanom, ko so Osan-karici odščipnile točko. Rudarji s Senovega dobro nadaljujejo, saj so tokrat premagali Polzelo kar s štirimi zadetki. Tudi mladinci iz Kočevja se dobro uveljavljajo, saj so porazili ljubljansko Svobodo s prepričljivim rezultatom.
Grosuplje : Medvode 9:11
Oslabljeni rokometaši Grosupljega so dolgo časa držali v kleščah favorizirane goste iz Medvod. Gostje so priigrali zmago šele v zadnjih minutah In tako obdržali prednost treh točk pred drugoplasiranim Kranjem.
Pri domačih je bil najboljši vratar Podobnik, vsi drugi pa zaslužijo pohvalo.
Grosuplje so nastopile v postavi: Podobnik, Košak 3, Zgonc 3, Hribar 2, Lesjak 1, šušterič in Kamnikar.	A.	ŠUŠTERIČ
Brežice : Ormož 15:17
Brežičani so v prvem kolu spomladanskega dela republiške lige doživeli nepričakovan poraz. Srečanje je imelo dva povsem različna dela. V prvem so domačini z urejeno obrambo in hitrimi napadi popolnoma zmedli goste iz Ormoža. Ze v prvih minutah drugega dela igre pa so igralci Ormoža dosegli pet zadetkov in tako zmagali z dvema zadetkoma razlike. Brežičani, ki so dobro pripravljeni, so zasluženo ob dve dragoceni točki, saj so v drugem polčasu očitno podcenjevali nasprotnike.
Za Brežičane so igrali: Berglez, Rovan, Šetinc 3, Štengelj 2, Avsec 2, Pavlič 6, Živič, Svažič, Novak, Žerjav in Bosina 2.
Pred tekmo so se Brežičani poslovili od najboljšega strelca Slavka Bosine, ki ne bo več igral rokometa.	V.	P.
Brežice : Steklar (Hrastnik) 11:6
V	prijateljski rokometni ženski tekmi sta se pomerili dve ekipi, ki igrata v republiški ligi. Domačinke so kljub odsotnosti Bu-zančičeve zasluženo zmagale.
V. P.
Novo mesto : Krško 17:22
Na rokometnem igrišču na Loki v Novem mestu sta se v okviru ljubljanske conske lige srečali ekipi rokometašev Novega mesta in
Krškega. V prvem delu so vodili Novomeščani s 6:4, da bi kasneje boljši gostje prevzeli igro v svoje roke in zasluženo zmagali.
Za Krško so igrali: Kovačič 1, Koman 2, Humar 2, Šulg 3, Iskra 6 in Slamnik 8, za Novo mesto pa: šetina 1, Jožef 1, Jaklič 6 in Lozar 9. Objavili smo imena igralcev, ki so dosegli zadetke.
M. D.
Kranj : Krmelj 29:16
V	prvem kolu spomladanskega rokometnega prvenstva so Krmelj-čani potovali v Kranj. Drugouvrščena ekipa jih je premagala s 13 goli razlike. Pri domačih sta se odlikovala Kramelj in Bašar, ki sta dosegla 18 zadetkov, pri gostih pa Zaman (4), M. Papež, R. Papež in Metelko, ki so dosegli vsak po tri zadetke.
Kljub porazu lahko pohvalimo Igro vratarja Vilija Logarja.
B. D.
Strelsko tekmovanje v Črnomlju
V ligaškem, strelskem tekmovanju v Črnomlju so nastopile štiri ekipe. Vrstni red:	1. Črnomelj
404 krogi, 2. Begrad 376, 3. Kanižarica 372 in Elektro 313. Najboljša strelca sta bila Vojko Kvas mlajši in starejši, ki sta dosegla po 86 krogov.	D. PAVLIN
Šport na šoli
Atleti ŠŠD »SROBOTNIK« Cz Vavte vasi so se v' nedeljo zbrali na stadionu v Novem mestu, kjer so imeli skupni trening. Udeležilo se ga je 23 učencev, atletov osnovne šole Vavta vas. V domačem kraju nimajo ustreznih vadbenih možnosti, zato so sklenili, da bodo vadili v Novem mestu. Najboljše rezultate so dosegli pionirka Ivica Jakše te«r pionirja Slavko Špelko in Herman Krakov.
V torek so košarkarji gostovali v Žužemberku in premagali pionirje ŠŠD »ŽUŽEMBERK« z rezultatom 41:19. Dekleta pa so srečanje izgubile z 8:5. Najboljša sta bila Slavko špelko (19) in Ivica Jakše (4).	J.	P.
NOGOMET
Krčani so bili boljši
Nogometaši Bele krajine so si z nedeljsko zmago nekoliko popravili svoj položaj na lestvici. V nedeljo jih čaka težko srečanje z nogometaši Novega mesta. To srečanje je prestižnega pomena, saj se bodo Novomeščani skušali revanžirati gostom za poraz v jesenskem delu tekmovanja, ko so jih Belokranjci porazili z 1:0.
(Foto: S- Dokl)
Krčani so z zmago v Novem mestu dokazali, da njihove napovedi za kandidaturo prvaka lige niso iz trte zvite. Če bodo to nedeljo doma porazili vodilne Medvode, jim ne manjka dosti do vodilnega mesta. Oba dolenjska predstavnika v republiški ligi, Brežice in Ribnica, sta bila to nedeljo premagana. Poraz Ribničanov smo na tiho pričakovali, nikakor pa razočaranja, ki so nam ga pripravili Brežičani. Sicer pa poraza ne gre jemati preveč tragično, saj se bodo gotovo »pravočasno ogreli«. Krmeljčani so gostovali v Kranju in bili krepko premagani. Grosupeljčani so dobro pestili vodilne Medvode, kasneje pa jim je pošla sapa.
Vinica : Bosiljevo 1:7
Pionirji iz Vinice so podlegli z visokim rezultatom mladincem Bosiljevega. V prvem delu so gostje z lahkoto dosegli pet zadetkov, v drugem delu pa je bil rezultat 2:1 za doraslejše mladince.	R.	V.
Brežice : Osankarica (Slov. Bistrica) 1:1
V	drugem kolu pomladanskega dela celjske nogometne podzveze sta se moštvi Brežic in Osankarice razšli z neodločenim rezultatom, čeprav bi domači igralci lahko zmagali. V opravičilo jim je šteti, da niso nastopih v polni postavi. Srečanje je bilo ves čas ostro in dinamično. Za Brežičane je zadetek dosegel Zvone Lapuh.
Okrog 100 gledalcev je z zanimanjem spremljalo dvoboj enakovrednih moštev, žal pa je sodnik dovoljeval preostro igro.
V. P.
Celulozar : Bratstvo (Rogatec) 11:0
Domači igralci so tokrat odigrali že drugo prvenstveno srečanje na domačem igrišču in zmagali z dvoštevilčnim rezultatom. Igra je bila slaba, ker gostujoče moštvo ni bilo dorasel naprotnik razigranim domačim nogometašem. Maloštevilni gledalci z igro niso bili zadovoljni, saj so domači igrali vse preveč vsak zase in premalo kolektivno igro, kakršno so gojili do sedaj. Če bi moštvo Celulozarja ne zanemarilo skupne igre, bi bil rezultat lahko še precej višji.	V. N.
Rog : Svoboda (Ljubljana) 4:1
Bred okoli 500 gledalci so mladinci Roga v prvenstveni nogometni tekmi premagali svoje vrstnike iz Ljubljane kar z rezultatom 4:1. Mladinci iz Kočevja so v prvem delu tekme dosegli dva zadetka, v drugem delu pa še dva; gostje so dosegli častni zadetek.
Pri Rogu sta se najbolj odlikovala razpoloženi Zertuž, ki je dosegel vse štiri zadetke, in Cilenšek.	J.	BRUNER
Zagorje : Novo mesto 2:0
Novomeški nogometaši so preteklo nedeljo gostovah v Zagorju in izgubili srečanje z rezultatom 2:0. Rezultat odgovarja igri, saj so nogometaši Zagorja v samem vrhu nogometne razpredelnice. Doseženi rezultat je za Novome-ščane uspeh, kajti minimalni poraz jim daje vsaj nekaj upov pred nedeljskim odločilnim srečanjem z nogometaši iz Bele krajine. Morda pa bomo doživeli spomladansko prebujenje?	-v
Bela krajina : Kamnik
3:1
Okrog 200 gledalcev se je v nedeljo zbralo na stadionu Bele krajine, da bi videlo tekmo med Belo krajino in Kamnikom.
Črnomaljci so se gostom oddolžili za jesenski poraz s 3:1. V prvem delu igr« so domači ves čas napadali vrata gostov, vendar dolgo niso potresli mreže. Končno so le povedli iz prostega
strela, gostje pa so čez nekaj minut izenačili.
Kamničani so igrali grobo. Ko so v drugem delu zaigrali še ostreje, se Je tekma izrodila. Pred koncem tekme je prišlo do neljubih prizorov, ko je gostujoči vratar vrgel žogo v glavo napadalcu Graniču, ta pa je vratarja brcnil. Sodnik je oba vročekrvneža izključil. Najboljši igralec je bil Ivan Žunič, ki je dosegel 3 zadetke.	-LAN-
Mirna : Induplati (Jarše) 2:7
V prvi spomladanski tekmi je nogometna enajsterica Mirne v nedeljo izgubila srečanje na domačih tleh z drugouvrščeno ekipo Induplati (Jarše). Prvi polčas se je končal z rezultatom 0:4. Za Mirno sta dosegla gol Kramar in Avsec.
Rudar (Senovo) : Polzela 4:0
V tipični prvenstveni nogometni tekmi je Rudar s Senovega z lahkoto premagal Polzelo. Ze v prvem delu so si Senovčani zagotovili zmago, saj so vodili s 3:0. Najprej je načel mrežo gostov šibila, nekoliko kasneje pa je najboljši strelec lige Gaser kar dvakrat premagal sicer odličnega vratarja gostov. V drugem delu se stanje ni bistveno spremenilo. Domačin Brezovšek je 20 minut pred koncem tekme dosegel zadetek in postavil končni rezultat 4:0.
J. KODELJA
Športni dan v Semiču
V	Semiču so priredili za prvi spomladanski športni dan tekmovanje v krosu in rokometu. Pri starejših pionirjih sta zmagala Lipar in Pavliha, pri pionirkah pa Hančičeva. V rokometu je zmagal 8. razred (pred 6. in 7.). Učenke 7. razreda so premagale svoje vrstnice iz 8. s 5:1.	-JAN-
Športni dan na osnovni šoli
Učenci višjih razredov osnovne šole »Katja Rupena« so s svojimi predavatelji prejšnji teden v dopoldanskih urah izvedli športni dan na prečenskem letališču. V krosu na 400, 500 in 700 m dolgi progi so se pomerila dekleta in fantje višjih razredov.
športni dan je lepo uspel in so se učenci veseli vrnili domov.
S.	ŠEKORANJA
Odlični rezultati plavalcev
Zimskega državnega prvenstva v plavanju, ki je bilo pretekle dni v Zagrebu, se je udeležilo tudi šest plavalcev Celulozarja: Čargo, Bizjak, Potočnik, Žiberna, Gelb in Nevenka Jenkole. Kljub težavam, ki izvirajo iz pomanjkanja lastnega zimskega plavališča, so vsi dosegli svoje najboljše rezultate, kar daje upanje, da bodo pričeli v novi sezoni rušiti osebne rekorde. V Krškem govorijo, da bodo mladim plavalcem letos priskočiti na pomoč tudi veterani — Vesna Breskarjeva, Sandi Lileg in Peter Jesenšek, če je to res, potem lahko pričakujemo uvrstitev Celulozarja v prvo ligo.	V. N.
Otvoritveni atletski miting
V soboto, 6. aprila bo ob 16. uri na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu otvoritveni atletski miting. Na programu bodo naslednje discipline: moški — 60, 100, 400, 1000 m, višina, daljina, krogla in kopje, ženske — 60 , 300 m, višina, daljina, krogla in kopje.
Po otvoritvenem atletskem mitingu bodo določili atlete, ki bodo nastopili 14. aprila na republiškem otvoritvenem mitingu v Novi Gorici. Iz vrst atletov, ki prebivajo v dijaškem domu, bodo določili reprezentanco, ki bo zastopala dijaški dom Šmihel na republiškem tekmovanju za prehodni pokal CK ZMS 19. in 20. aprila v Novi Gorici.	J.	G.
CELULOZA zmagovalec
V okviru VII delavskih športnih iger v Krškem so zabeležili v kegljanju rekordno udeležbo. Na tekmovanju za ekipnega zmagovalca je nastopilo deset ekip s 60 tekmovalci. Končni vrstni red:
1.	Celuloza 446 kegljev, 2. Elektro 415, 3. Obrniki 394 , 4. Občinska skupščina 377 , 5. Milica 321, 6. Agrokombinat 314, 7. Rudnik (Senovo) 299, 8. Kovinarska 260, 9. Prosveta 242 in 10.' Obrtno podjetje 215.
Najboljši posamezniki:	šunta
(Elektro) 96 kegljev. Pavliha (Celuloza) in Edo Komočar.
PAVK
• V alvasor o naših trgih in gradovih
GiOVANNI BOCCACCSO
Drugi dogodek se je zgodil na pustni torek 1944, ko so Greglovega ata odpeljali domobranci v svojo postojanko v Velike Lašče. Tam so jih zasliševali več dni. Nemškemu častniku so očeta tožili, da so našli pri njih partizansko puško, ki pa je bila v res-nioi le lovska. Ata so na svojo srečo razumeli nemško in so častniku vse pojasnili. Tako so ušli smrti, kljub temu P® so jih za 8 mesecev zaprli v Ljubljani.
Greglov ata so bili vedno napredni in pošteni, zato so jih izvolili po vojni tudi za predsednika krajevnega odbora Zdenske vasi, za sekretarja OF, bili so član krajevnega ljudskega odbora Videm; še danes pa so častni član lovske družine Dobrepolje. Kot priznanje za svoje delo so prejeli tudi odlikovanja za zasluge za narod.
Skupij z njihovimi otroci, desetini vnuki, petnajstimi pravnu ti, vsemi prijatelji in znanci jim želimo dober pogled in da bi še dolgo let vlekli svo. o pipo ter da se vidimo na praznovanju 100-letni-ce njihovega rojstva.
BAS8JE UVIJE
Pekel je kostanj na Dunaju - Med prvo svetovno vojno je ujet dva italijanska letalca - Leta 1902 je pogorela Zdenska vas - Partizanska ali lovska
puška?
JS C HEJ^ NEMBL
[BBGaaaa
-asm-o
Strnad Gregor ali po domače Greglov ata so zagledali luč sveta pred več kot 96 leti v Zdenski vasi in so najstarejši Dobrepoljčan. V kajžarski družini je bilo več otrok kot kruha, zato so morali že zgodaj po svetu.
1902, ko so dobili brzojav, naj pridejo iz Medna nad Ljubljano, kjer so službovali, takoj domov, ker je nujno. Med potjo domov so zvedeli, da je vsa njihova rodna vas zgorela. Ata so se ustrašili, da je požar zakrivil njihov 3-letni sin, ki je bil doma pri stari mami, katera mu je vse dovolila. Vendar so kasneje zvedeli, da je požar izbruhnil pri sosedu. V vsej vasi niso pogorele le 3 hiše.
Ko je brat Cipolla to govoril, sta bila v cerkvi med mnogimi drugimi tudi dva zelo prekanjena mladeniča, izmed katerih se je eden imenoval Giovanni del Bragonie-ra, drugi pa Biagio Pizzini. iCo sta se relikviji brata Cipolle med seboj nekoliko nasmejala, sta sklenila, dasi sta bila njegova velika prija-telja in iz njegove družbe, da mu s tem peresom kakšno naredita. Izvedela sta, da bo brat Cipollo obedoval opoldne v gradu pri nekem svojem prijatelju, in kakor hitro sta doznala, da sedi za mizo, sta odšla dol na cesto ter se napotila v gostišče, kjer se je brat nastanil, z namenom, da Biagio s pogovorom odtegne in pridrži služabnika brata Cipolle, Giovani pa poišče med redovnikovimi stvarmi tisto pero, bodi kakršno koli, in mu ga vzame, da bosta videla, kako bo potem govoril ljudstvu o peresu.
Brat Cipolla je imel služabnika, ki so ga imenovali Guccio Balena (kit), drugi Guccio Imbratta (pacek) ih nekateri Guccio Porco (prase). Bil je tako malovreden človek, da Lippo Topo gotovo ni nikdar naslikal nobenega takšnega. Brat Cipolla je o njem večkrat šale zbijal v svoji družbi, rekoč: Moj služabnik ima v sebi devet takšnih reči, da bi že ena sama izmed njih v Salomonu, Aristotelu ali Seneki mogla zrušiti vso njih krepost, vso njih razumnost in svetost. Pomislite le, kakšen človek mora to biti, ki nima v sebi trohice kreposti, razumnosti ali svetosti; dasi ima devet drugih reči. In ko so ga včasih vprašali, naj jim našteje teh devet reči, jih je redovnik združil v rime in odgovoril:
No, vam pa povem. On je zamuden, ostuden, nevljuden, pozabljiv, obrekljiv, osoren, okoren, uporen. Razen tega ima še nekatere druge napake, pa take, da o njih raje molčim. Najbolj smešno pa je, da se hoče povsod oženiti in vzeti hišo v najem. Ker ima dolgo, zamazano brado, se mu zdi, da je tako silno lep in ljubek, da si domišljuje, da se vse ženske, ki ga vidijo, vanj .zaljubijo; če ga človek pusti, bi za vsemi lazil in niti ne opazil, ako bi pas izgubil. Res pa je, da mi' je v veliko pomoč, kajti nikdar se ne zgodi, da bi mogel kdo z mano tako tajno govoriti, da bi tudi on ne hotel slišati svojega deleža; in če me kdo po čem vpraša, se tako strašno boji, da ne bom znal odgovoriti, da takoj sam odgovori »da« ali »ne«, kakor se mu zdi primernejše.
Tega služabnika je torej brat Cipolla pustil v gostišču ter mu naročil, naj dobro pazi, da se nihče ne dotakne njegovih stvari, zlasti ne njegovih bisag, v katerih so spravljene svete reči. Toda Guccio Imbra-tta, ki je raje čepel v kuhinji nego slavec na zeleni veji, zlasti če je. začutil v njej kakšno dekle, je res zagledal v krčmarjevi kuhinji tolsto in debelo, majhno in grdo žensko z dvema seskoma, ki sta se zdela kot dva koša za gnoj, z obrazom, kakršne so imeli Baroncijevi, vso potno, mastno in zakajeno. Zapustil je sobo brata Cipolle z vso njegovo ropotijo ter odhitel k njej prav tako, kakor se jastreb vrže na mrhovino. In dasi je bilo v srpanu, je sedel k ognju in se začel z njo — ime ji je bilo Nuta — razgovarjati ter ii praviti, da je plemenitaš s pisanimi pravicami, da ima več nego devetsto tisoč zlatov, ne vštevši tistih, ki jih je moral on drugim odračunati in jih je bilo prej več nego manj, in da zna toliko reči delati in povedati, kakor jih noben živ krst ne zna. Ne oziraje se na svojo oglavnico, ki je bilo na njej toliko maščobe, da bi lahko zabelil veliki kotel za ubožce v samostanu Altopascio, na svoj strgani in pokrpani jopič, ki se je okrog vratu in pod pazduhami svetil od nesnage in je kazal več marog in barv nego katere koli tatarske ali indijanske tkanine, na svoje vse razdrapane čevlje in razcefrane nogavice, ji je rekel, kakor bi bil najmanj castiglionski kralj, da ji kupi novih oblek in vso potrebno balo, da jo reši dotedanje bede in ji ne bo treba več pri tujih ljudeh služiti, da ji pripravi, čeprav ona ničesar nima, lepše upanje na boljšo usodo, in še mnogo mnogo drugega, kar pa je vse, kakor večinoma vsa njegova podjetja, veter odnesel in se je seveda vse izjalovilo.
Mladeniča sta torej našla Guccia Porca zaposlenega pri Nuti. Bila sta zelo zadovoljna, kajti s tem je bila nevarnost njunega podjetja že na pol odstranjena, in ker jima ni nihče branil, sta vstopila v sobo brata Cipolle, ki sta jo našla odprto, ter najprej poiskala bisago s peresom. Odprla sta jo in našla v njej zabojček, zavit v dolgo, tanko svilo, odprla tudi zabojček in zagledala v njem pero, kakor jih imajo papige v repu; brž sta uganila, da mora to biti tisto, ki je obljubil, da ga pokaže Certaldčanom.
(Nadaljevanje prihodnjič)
že s 16 leti so Greglov ata, takrat še mali Gregec, skupaj z očetom pekli na Dunaju kostanj. Kosneje je do upokojitve 1934 delali pri železnici.
Med prvo svetovno vojno so bili Greglov ata hraber vo-
jak. Zajeli so dva italijanska letalca, za kar so prejeli odlikovanje in dobivali vsak mesec po krono denarne nagrade.
še dva dogodka sta ostala očetu do danes trdno v spominu. Prvi 'se je zgodil leta
SOCIJALISTIČKA FEDERATIVNA R EPUBLLKA JUGOSLAVIJA
OMflUAAHeilrtKA
©EHEPATHBHA
PEnY6AH*A
JYrOCAABHJA
SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA R E P U B L I K A JUGOSLAVIJA
ČEPRAV SO POSTALI ZAKONITO PLAČILNO SREDSTVO ŠELE 1. APRILA, so se novi stotaki pojavili v Novem mestu že pretekli četrtek. Naš novi bankovec, vreden 10.000 starih dinarjev, je rdečkast in velik 147 krat 70 milimetrov. Banke, pošte, trgovine, Skupščinski Dolenjski list, večina časopisov in drugi že dosledno uporabljajo pri računanju in obveščanju samo nove dinarje. Ker so starim bankovcem že meseci šteti (do konca prihodnjega leta), bomo tudi v Dolenjskem listu od prihodnje številke naprej pisali vse vsote v novih dinarjih. Povprečni mesečni dohodek je torej 800 din, fičko stane 16.000 din, brizganec 1 dinar in jajce 40 par! Čim prej se navadimo, tem manj bo težav! Na sliki: novi stotak z obeh strani.
ČRNOMELJ
\ PSsF [	Mesto in grad Črnomelj. Kje kraj leži. Tu teče
j	'SOI |	voda. Rodovitnost tal. Noša, jezik in hiše prebival-
/ I lug \ cev. Tu stoji grad. Hiša nemškega viteškega reda.
Senčnica križnika, barona Hallerja. V starosti je ta preplaval Dravo. Zato je bil mnenja, naj se mladeničem ne brani plavati. Kdaj je bil ta kraj pozidan in kdo ga je pozidal. Gospodje črnomaljski prvi lastniki Črnomlja. Mesto pride na Avstrijsko hišo. Ustanovno pismo gospodov Črnomaljskih za frančiškanski samostan. Današnji lastnik tega gradu. Letni sejmi in žegnanja v Črnomlju. Turki brezuspešno napadejo mesto.
Leta 1373 mesto že ni bilo več v lasti gospodov Črnomaljskih, ampak je tedaj bilo že v posesti grofa Alberta Goriškega, kar lahko vidimo pri Laziu. Mesto je kasneje prišlo v roke Avstrijske hiše ter je še dandanes deželnoknežje.
Grad in mesto Črnomelj pa so že večkrat omenjeni gospodje Črnomaljski imeli še mnogo let kasneje. Tako sta 1. 1467 brata, g. Jurij in g. Gašper črnomaljski, takratna lastnika gospostva, začela pri Gradcu blizu Metlike ustanavljati frančiškanski samostan, kakor to priča ustanovna listina, ki sta jo izdala in ki se glasi. (Sledi prepis ustanovne listine).
Dasi so ta samostan tudi dejansko začeli zidati, vendar ga niso dokončali. Ni nam znano, kaj je preprečilo delo, verjetno pa so zidavo preprečili turški vpadi ali pa morda druge vojne, ki so pač to zgradbo uničile.
Družina pogosto omenjenih gospodov črnomaljskih se je kasneje iz Kranjske podala na Avstrijsko, a je pred nekako dvanajstimi leti z rodom in imenom vzela svoj konec.
Grad in gospostvo črnomaljsko je nato prišlo v roke grofov iz Tržca ali Frankopanov, kasneje pa gospodov Palmburgov. Za njimi so si graščino pridobili gospodje Schweigerji in tako je že pred nekaj leti bil njen lastnik gospod Henrik Matija Schweiger. Pred tremi leti je grad in gospostvo podedoval gospod Franc Schweiger, in ko je izplačal brate, je postal lastnik, kakor je to še danes.
V	Črnomlju je letno sedem žegnanj ali sejmov: vsako kvaterno nedeljo, na praznik sv. Petra, nedeljo pred Vse-svetimi in na cvetno nedeljo.
Njega, mesto namreč, so Turki često napadli, ki so upali, da ga bodo premagali, vendar pa so bili vselej odbiti. Zato pa ni nič manj temeljito občutila njehovega barbarskega divjanja okolica, saj so jo pogosto s svojim plenjenjem, morijo in požigi neizrekljivo hudo zdelali.
Mesto je pred nekaj leti tudi večkrat pogorelo, čeprav so ga takoj zopet pozidali, so obzidje in stolpi skoraj popolnoma zapuščeni, tako da so danes za obrambo popolnoma neprimerni.
Pod imenom Tschernembl razumemo mesto in grad. Kranjec izgovarja ime černamel (Črnomelj).
Kraj leži v Slovenski marki, ki jo sedaj prištevajo k Srednji Kranjski, deset milj od Ljubljane, na ravnici, vendar na skalnati vzpetini. Pod mestom teče voda črnoma-ljščica, ki mesto skoraj obkroži. Mesto stoji na rodovitnem kraju, se lahko pohvali z lepo obdelanimi njivami, dobrimi travniki, z obilico sadja in tudi s številnimi vinogradi, ki dajejo dobro in močno vino.
Prebivalci hodijo po hrvaško oblečeni in tudi hrvaško govorijo, kakor je pač tu okoli po Slovenski marki povsod običaj. Hiš ljudem ne smemo zavidati, pa tudi ne prevelikega razkošja obdolžiti jih, saj so slabe in majhne.
V	mestu je grad in tudi Nemška hiša, namreč komenda nemškega viteškega reda. čeprav je ta komenda ljubljanski komendi (ali komturi) inkorporirana, pa živi tu vedno po eden križnik ali komendator (ali komtur). Tako je bil nedolgo tega tukaj komtur gospod Ivan Jakob Haller, baron, ki je dal pol ure iz Črnomlja v bližini vode zgraditi lepo senčnico, do katere imamo poleti proti večeru prijeten sprehod, ker je pot zelo lepa.
Pri tej priložnosti naj povem, da je b*l ta baron Haller pred nekako 26 leti stotnik na trdnjavi Zrinj (ali Novi Zrinj), ki so jo ravno takrat napadli Turki. Ker je most bil uničen, je mož, dasi že v letih, preplaval Dravo, ki ni mirna reka, in se izkazal kot odličen plavalec. Kasneje je pogosto pripovedoval, kako mu je pri plavanju prišlo na misel, da jezuitje ne delajo prav, ko študentom in dečkom prepovedujejo kopati se in trenirati plavanje, saj je v svoji mladosti zaradi kopanja in plavanja od njih prejel marsikateri opomin in kazen.
Mesto in grad Črnomelj sta bila pozidana pred približno 500 leti, saj najdemo v genealogiji baronov iz Novigrada, da je grad pred 500 in več leti sezidal gospod Oto Kraški, ga imenoval Črnomelj, se tudi nato po njem pisal ter se sam, kakor tudi njegovi potomci, imenoval gospod črnomaljski. Grad je torej rodna hiša gospodov črnomaljskih, ki so bili dedni točaji na Kranjskem in v Slovenski marki. Kasneje so ti tu ustanovili tudi mesto, čigar posestniki so dolga leta bili.
V	nedeljo, 24. marca, je Cveto Križ pešačil skozi gozd od črnega potoka proti Žurgam, kJer je nameraval nabrati nekaj novih naročnikov za Dolenjski list. Naenkrat je zaslišal, da nekdo trga bršljan tfcr pri tem sopiha. Videl ni nikogar, mislil pa si je, da trga bršljan za bližnje vel konočne praznike. Nevidnega neznanca je pozdravil:
—	P*>ber dan, stric!
Odgo/ora ni bilo, pač pa je nevini neznanec le nekaj zabrundal in Začel plezati na 10 m Udaljeno drevo.
Novkovic, nekdanji glavni komandant velike delovne akcije pred 10 leti. Obudil je spomine na delež mladine v socialistični izgradnji domovine, posebno prisrčno pa je pozdravil delovne ljudi naše pokrajine, ki so takrat vsi živeli za novo cesto.
Brigadirje in zbrane udeležence srečanja je pozdravil tudi Viktor Avbelj-Rudi, ki je opozoril na obljubo jugoslovanske mladine Titu, da bo cesta zgrajena do roka. Bila je dokončana pred rokom, in, tako je nadaljeval tovariš Avbelj, vsem nam je samo žal, da takrat nismo vztrajali pri tem, da bi morala imeti štiri pasove — sedanja dva sta namreč vedno bolj tesna in preozka za tako hitro naraščajoči promet.
V prijetnem večeru z lepim kulturnim sporedom se je naše srečanje končalo, v soboto pa so si nekdanji graditelji ogledali dolino gradov, razstavico v Dolenjski galeriji, Novo mesto in se zvečer v ča-teških Toplicah in nato še na Otočcu spet poslovili — z iskrenimi obljubami.:
Nadv&e prisrčno, toplo in s tovariško hvaležnostjo je Dolenjska pretekli petek zvečer v novi restavraciji hotela Otočec na Krki pozdravila nekdanje graditelje avtomobilske ceste, ki je v pozni jeseni 1958 povezala Ljubljano z Zagrebom in tesno združila dve republiki. Navzoči so bili razen vodilnih delavcev iz takratnega glavnega štaba MDB, investicijske grupe, gradbenih podjetij in predstavnikov nekdanjega OLO in ObLO Novo mesto tudi član sveta federacije Viktor Avbelj—Rudi, predstavniki občinskih skupščin vzdolž nove ceste in delavci iz kolektivov, ki so pred 10 leti najbolj sodelovali v pripravah in izvedbi tega pomembnega dela.
Predsednik ObS Novo mesto, Franci Kuhar, je izrekel vsem zbranim prisrčno dobrodošlico, prepleteno z besedami zahvale širše Dolenjske in vseh njenih delovnih ljudi takratnim graditeljem. Poudaril je, da je nova cesta skrajšala razdalje med kraji, pa tudi razdalje med ljudmi in odprla našo pokrajino domačemu in tujemu svetu. Toplo pozdravljen od vseh navzočih je spregovoril Mica
Ob stoletnici prvega slovenskega dnevnika »Slovenski narod«
Od 5. do 7. aprila 1968 bo Društvo novinarjev Slovenije z vrsto prireditev počastilo stoletnico ’^ida prvega slovenskega dnevnika »SLOVENSKI NAROD«, ki je prvikrat izšel 2. aprila 1868 v Mariboru. v tem velikem političnem, kulturnem in industrijskem središču ob Dravi bo .. aprila ob 14. uri v Domu družbenih organiza-Plenum Zveze novinarjev Jugoslavije, ob 19. uri istega dne pa bodo v Mariboru v salonu Rotovž odprli razstavo »Slovenski narod in njegov čas«. Pkrati bodo odprli razstavo časnikarske fotografi-je in podelili Petkove nagrade za 1967, v Muzeju
NOB pa bodo odprli razstavo »Slovenski tisk v NOB«.
6. aprila ob 10. uri bodo na Slomškovem trgu 5 odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je nekoč bilo uredništvo »Slovenskega naroda«. Ob 10. uri bodo tudi položili vence pred spomenikoma Josipa Jurčiča in Antona Tomšiča na Leninovem trgu in pred spomenik dr. Ferdinanda Dominkuša v Polskavi. Istega dne bo ob 11.30 v unionski dvorani slavnostna akademija s podelitvijo Tomšičevih nagrad, ob 15. uri pa se bo v Domu družbenih organizacij nadaljeval plenum ZN J. Ob 21. uri bo v Domu JLA novinarski ples.
7. aprila dopoldne bodo mariborski novinarji pripravili več izletov za udeležence plenuma na Pohorje in v Slatino Radenci.
NA SVIDENJE DOLENJSKA
I«ls< na ogled.
BULDOŽER ODHAJA: Pretekli teden bi morala biti pod gozdom v Bučni vasi pri Novem mestu zasuta gradbena jama s temelji in tako že v kali zatrta »črna gradnja« Antona Novaka, delavca z dvema otrokoma, zaposlenega v NOVOTEKSU. Novomeška skupščina je končno odločno, čeprav najmanj tri leta prepozno, začela ukrepati proti črnograditeljem. Samo pripravljenost NOVOTEKSA, da zagotovi Novaku parcelo v svojem naselju, je ustavila buldožer, in še to pod pogojem, da Novak na črnem gradbišču ne premakne niti kamna več.., (Foto: M- Moškon)
(Skrajšano)
Cveto Križ srečal medveda
Pojavil ga je z »dober dan, stric«, medved pa nič - Neznanec na drevesu je bil medved
Križu se je zdelo čudno, zakaj neznanec pleza na di“e-vo po bršljan, ko ga je vendar pri tleh dovolj. Pogledal je malo bolje in videl, da pleza na drevo medved.
Seveda so šli Križu takoj lasje pokonci, mrzel pot ga je oblil in urno jo je ubral z nevarnega mesta, že med begom pa se je spomnil na »fotografijo tedna« ter poduk uredništva, naj slika živega medveda, pa mu prva nagrada ne uide.
Ustavil se je, pripravil fotoaparat, v drugo roko pa
vzel za obrambo kamen in šel previdno nazaj proti drevesu, na katerega je malo prej plezal medved.
Toda medved je vernetno Križa opazil in nameraval pri njem naročiti Dolenjski list, zato je splezal z drevesa. Ko sta si medved in Križ ponovno stala v razdalji le nekaj metrov iz oči v oči, se je medved verjetno ustrašil kamna v Križevih rokah, zato je strašno zarenčal... Potem sta jo ubrala s Križem vsak na svojo stran, kolikor so ju noge nesle — s fotografijo tedna pa torej spet ni bilo nič.
Križ še danes trdi, da bi medveda lahko slikal, če se ne bi toliko ustrašil, da 'je bil ves trd in ga je potem
še več dni čudno stiskalo pri želodcu, tako da verjetno še danes ni povsem zdrav.
2
BREŽIŠKE VESTI
■?A*
Brucovanje v Čateških Toplicah
Klub posavskih študentov vabi v soboto, 6. aprila, na akademski ples z brucovanjem v čateških Toplicah. Igral bo ansambel SYNKOPE iz Celja.
Rezervacije sprejemata turistični poslovalnici SAP v Krškem in v Brežicah ter zdravilišče Ca-teške Toplice.
»Ta se je pa naveličal!«
Na nedavnem sestanku kolektiva v tovarni pohištva v Brežicah je neki delavec omenil, da bi btlo zdaj še dobro razčistiti, cdo je razen direktorja še kriv za napravljene napake.
V	njegovi bližini je drugi delavec polglasno pripomnil: »Ta se je pa najbrž naveličal delati v naši tovarni.«
Bi
ZA OPEKARJE SE JE DFI OVNA SFZONA ŽE PRIČELA
Skrbi z zalogo in skrbi brez zaloge
Smola z nakupom stroja za predelavo gline - Letos 7,000.000 opek
V	zadnji številki našega lista so bralci gotovo zasledili pismo tovariša Mirka Papiča z Obrežja v zvezi s poravnavo šolnine temeljne izobraževalne skupnosti v Brežicah samoborski občini. Da bi zvedela za stališča in mnenja prebivalstva na tem območju, sem 24. marca obiskala predsednika krajevne konference
Pridni vaščani z Raven
Na Ravnah v Pavlovi vasi so te dni končali vodovod; napravili so ga s pomočjo občinske skupščine, ki je prispevala 1,500.000 Sdin. Vodo je dobilo deset hiš. Vaščani so prispevali do 400.000 Sdin v delu in denarju- Najbolj prizadevni imajo za seboj po 300 do 500 delovnih ur.
Vodovod so začeli kopati lani. Pohiteli so, sicer še ne bi hil dokončan. Na srečo jim tudi vreme ni nagajalo. Zdaj si bodo oddahnili. Doslej so uporabljali kapnico, a poleti je tudi te zmanjkalo, da so morali po vodo pol ure daleč
Več znanja za varnost
štab za varstvo pred narav, nimi in drugimi nesrečami v brežiški občni se je sestal 21. marca in obravnaval proračun za leto 1968. Precej po-Bomosti je namenil razpravi o potrebi po strokovnem izobraževanju kadra v službah tn enotah civilne zaščite. Vodje služb so poročali o dosedanjem delu.
Delo z ljudmi danes
Občinski sindikalni svet v Brežicah pripravlja skupaj z delavsko univerzo seminar za vodstva sindikalnih organizacij. Predavali bodo znani Strokovnjaki iz Ljubljane. Obdelovali bodo tole gradivo: delovno zakonodajo, metode, vsebino in oblike dela Z ljudmi v sedanjih pogojih gospodarjenja, psihosocialne vidike dela z ljudmi, odnos sindikatov do samoupravljanja, do gospodarjenja itd. Udeleženci bodo dobili gradivo napisano.
Večina zborov je mimo
Od minulega četrtka dalje se je v brežiški občini zvrstila večina zborov volivcev.
V	središču zanimanja so proračunski izdatki in dohodki in program nadaljnjega razvoja občine. Skupščina bo na seji sprejela resolucijo o gospodarski usmeritvi.
Letošnji proračun bo le za
1,5	odst. večji od lanskega. To pomeni, da bo potrebna skrajno gospodama poraba razpoložljivega denarja in da bodo občutili pomanjkanje sredstev vsi, ki so odvisni od občinskega proračuna, ććnobilomčmčltinej.
NOVO V BREŽICAH
■ NOCOJ BO V DVORANI PROSVETNEGA DOMA premiera Fin-žgarjevega dela »Razvulina življenja«. Uprizorila jo bo dramska družina DPD SVOBODA bratov Mi. lavcev. Igro režira Ivan Kramarič. Z njo bodo gostovali v okviru po-savske kulturne revije. Igralci so vadili v domu JLA. ki Jim je zastonj odstopil prostor.
■ NEUREJENI DEL MESTA. Mestno naselje v Hrastnici je hitro zraslo in zavzelo velik obseg. Oko. lica stanovanjskih blokov pa še vedno ni urejena. Nobenega nasada .ni nikjer, ne drevesa, ne grmičja, ne cvetja. Kdo bo poskrbel ea to? Stanovanjsko podjetje Je najbrž dolžno skrbeti tudi za ure.
ien videz kraja, saj ljudje plaču-ejo prispevek za uporabo zemlJI-6ča. Razen tega imamo turistično, olepševalno društvo, ki bi na eni strani lahko spodbudilo prebivalce
za večjo skrb pri vzdrževanju reda. na drugi strani pa bi opozorilo Stanovanjsko podjetje na postopno urejanje tega mestnega predela.
■ MLADI PLANINCI. Pionirji osnovne šole bratov RIBAR so vključeni v planinsko organizacijo. Lani so imeli kar dvanajst daljših izletov. Dvajset otrok je letovalo v koči pod Velebitom. Ta planinska postojanka Je last Planinskega društva v Samoboru. Mladinci so bili nekoliko manj podjetni pri prirejanju izletov, zato pa so vzorno skrbeli za urejanje propagandnih omaric in vodniško službo.
■ LOKALNA RADIJSKA POSTAJA V BREŽICAH teži za tem, da bi bilo njeno financiranje bolje urejeno. Za obveščanje prebivalstva prejema zdaj komaj nekaj nad pol milijona Sdin, to pa je slaba osnova za boljšo programsko politiko.
Podjetje je imelo razen tega še smolo z nakupom stroja za predelavo gline. Pri montaži se jim je sredi novembra zdrobil glavni ležaj. Tovarna strojev IVO-LOLA RIBAR iz Železnikov ga še do danes kljub neštetim opominom ni poslala, čeravno so ga njeni predstavniki medtem telegrafsko obljubili. Tako leži 12 milijonov starih dinarjev neizkoriščenih.
Novi mešalec gline bi moral že obratovati. Minilo bo gotovo še pol leta, preden bodo dobili nazaj denar, ki ga zahtevajo za neuporabni stroj.
J. TEPPEY
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Olga Barbič iz šentlenarta — Boštjana, štefica Golubič iz Vel Horvatske — deklico, Marija Jagodič iz Obrežja
— Kreša, Jožefa Martin iz Prušnje vasi — Jožico, Marija Medved iz Dečnih sel — Eriha, Marija Černelič iz Zdol — Sonjo, Matilda Križnik iz Mrzle planine — Ivana, Dragica Pistrič iz Klanjca — dečka, Danica Preskar iz Čerine — Jožico, Ana Ogorevc iz Piršenber-ga — Ano, Alojzija Gabrič iz Brežic — Janjo, Fanika Horžen iz Hrastja — Alojza.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Franja Gašperja, kmeta iz Le-tovčana, je pri pretepu nekdo poškodoval po glavi; Ivana Horvata, delavca iz Letovčana, je nekdo zabodel z nožem v trebuh; Ivan S vagan, upokojenec iz Loke, se je udaril pri vozu in si poškodoval desno nogo; Alojza Erpiča, kmeta z Brežic, je nekdo udaril z motiko po glavi; Stanka Filipčič, hči kmeta iz Bojsnega, je padla po stopnicah in si zlomila desno roko; Anastazija Jurak, soc. podpiranka iz Pavlove vasi, je padla v stanovanju in si poškodovala levo nogo; Pankrat Novak, upokojenec iz Volčjega, je padel pod voz in si zlomil desno nadlaket in ramo; Miha Račič, kmet iz Viher, si je poškodoval desno nogo; Jože Kos, sin kmeta iz Curnovca, je padel v vinogradu in si zlomil levo roko; Ivan Virant, cestar iz Kostanjka, je padel s kolesom in si zlomil desno roko; Marija Jazbec, žena ključavničarja iz 2urkovega dola, je padla in si poškodovala desno nogo.
Radio Brežice
PETEK, 5. APRILA: 18.00—18.25
— Nove plošče RTB, obvestila. 18.25—19.30 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
NEDELJA, 7. APRILA: 11.00 — Domače zanimivosti - Miroslav Kambič: Slabo obiskani zbori volivcev — Turistično predavanje — Za naše kmetovalce:	inž. Lojze
Pirc:	Kmetijska proizvodnja in
njene perspektive (slike iz razprave na občnem zboru ZKIT Slovenije) — Igra vam ansambel Milana Vitka — Ob svetovnem dnevu zdravja — dr. Herman Tep-pey: Bolezni srca in ožilja — Pozor, nimaš prednosti I — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.45 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK. 9. APRILA: 18.00-19.00
— Svetujemo vam — Nove plošče Jugotona — Literarni utrinki: Ivo Andrič — Iz naše glasbene Šole
— Obvestila ln filmski pregled — Tedenski športni komentar — 19.00-19.30 — Mladinska oddaja
— obisk gimnazije Brežice.
Sestanek z direktorji
Predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas je 2. aprila vodil sestanek z direik-torji in predsedniki delavskih svetov v delovnih organizacijah. Obravnavali so obdavčitev skladov skupne porabo in še posebej zvišanje stopnje prispevka iz delovnega razmerja.
S kolin na Čatežu no nam zadovoljne gospodinje poslale tale posnetek.
Ko sem lani ob tem času obiskala brežiško OPEKARNO, so tožili zaradi velikih zalog. Nad milijon opečnih enot jim je ostalo od prejšnje jeseni. Bili so v skrbeh za prodajo tolikšne količine. To pomlad je ravno obratno: niti ene opeke nimajo v zalogi, povpraševanje po zidakih pa je izredno veliko. Spet so v skrbeh, ker je proizvodnja stekla komaj 25. marca, a jo še vedno lahko prekine mraz.
DODATNI STROŠKI ZA IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST
Opečnih enot planirajo do konca leta sedem milijonov. Lahko bi jih napravili še več, toda proizvodni proces je počasen. Veliko ročnega dela je treba, to pa znižuje kakovost in produktivnost. Zastareli proizvodni sistem ima vrsto pomanjkljivosti, ki jih brez večjih investicij ne morejo odpraviti. Tako na primer ostrorobe opeke sploh ne morejo izdelovati. Delavci imajo surovo opeko tolikokrat v rokah, da pri tem izgubi obliko.
Proračunska stiska v Brežicah
Sestavljavci občinskega proračuna za brežiško občino so se znašli v nezavidljivem položaju. Petino vseh proračunskih sredstev so mo-rali izločiti, in sicer: približno 115 milijonov S din za neporavnane obveznosti iz prejšnjih let, približno 120 milijonov pa za odplačilo posojil.
Ostane 950 milijonov, od tega pa je treba odšteti za osnovno in srednje šolstvo okoli 530 milijonov S din. Vse druge potrebe je treba stisniti v okvir 450 milijonov
S	din. To pomeni, da bodo morali biti vsi proračunski porabniki snelo zelo skromni.
Kombinirana trgovina
V	poslopju stare uprave ureja trg. podjetje KRKA v Brežicah novo trgovino. V teim lokalu bo drogerija, konfekcija za otroke, razen tega pa bodo prodajali še volno, fotomaterial in druge izdelke. Trgovina bo kombinirana in kupci bodo dobili v njej marsikaj takega, kar zdaj pogrešajo.
STALIŠČA KOMUNISTOV NA SEJI OBČ. KOMITEJA
Pot k enotnosti in povezovanju
Občinske meje ne bi smele deliti političnega dela ZK
Večina članov občinskega komiteja v Brežicah je na zadnji seji podprla predlog za ugotovitev regionalnega komiteja ZK z željo, da bi ta premagal zaprtost občinskih organizacij in utrl pot k enotnejšemu reševanju idejno-političnih vprašanj.	\
V	Spodnjem Posavju je doslej vsaka občinska organizacija Zveze komunistov zase iskala politične rešitve in odgovore na vprašanja širšega pomena. Vsaka občinska organizacija je trošila intelektualne sile in denar za analize, raziskave in podobno, namesto da bi se takih zadev lotile skupno.
Kaj naj bi torej predvsem delal območni komite? Izmed obsežnih nalog naštevamo le najpomembnejše. Sem sodi povezovalna in usklajevalna vloga, stalno prizadevanje za spoznavanje in kompleksnejši pretres skupnih idejno-političnih pojavov v Spodnjem Posavju in pravočasno tol-
mačenje nalog ZK na tem območju.
Območni komite naj bi spodbujal občinske konference ZK in njihove organe k učinkovitejšemu delu in večji aktivnosti komunistov, dajal naj bi pomoč pri nadaljnji krepitvi občinskih organizacij in zagotovil smotrnejšo, analitično obravnavo problemov. Vse to obsežno delo bi lahko po mnenju članov vodil le poklicni sekretar. Za začetek naj bi bil to eden izmed sedanjih sekretarjev komitejev v spodnjeposav-skih občinah.
Obmejno šolstvo — dogovor republik?
Večina prebivalcev šolskega okoliša v Dolini za sedanjo rešitev
V četrtek, 11. aprila, ob 19.30 bo v prosvetnem domu v Brežicah gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z Obaldijevim satiričnim vesternom »Veter v vejah sasafrasa«. Delo je režiral Žarko Petan. — Na sliki vodja Komančev Mačje oko z divjo lepotico.
Domači sezonci so že na delu, za ta teden pa so povabili tudi delavce iz Srb:je. Vseh sezoncev bo čez poletje zaposlenih 50. Opeko, ki jo zdaj izdelujejo, sušijo še v umetnih sušilnicah, da je morebitni mraz ne bi poškodoval.
čez zimo so uredili na prostem naravne sušilnice za votlake. V njih je prostora za
200.000 votlih opečnih blokov. Za podjetje je to dobrodošla pridobitev.
Pozimi so pridno izdelovali prenapete nosilce za okna in vrata. Proizvodnja teh teče serijsko. Naredili so jih nad
20.000 tekočih metrov. Poprečna cena preklad je 800 Sdin, odvisno od armature. Stropne nosilce izdelujejo po naročilu. Preklad za okna in vrata imajo v planu 50.000 tekočih metrov, približno toliko kot lani.
SZDL na Jesenicah Vinka 2o-kalja in pa prizadetega pisca.
Odgovor tovariša 2okaIja je bil kratek in odločen: »Te
stvari smo pri nas do kraja razčistili na sestanku Socialistične zveze. Večina ljudi soglaša s tem, da so osnovnošolske obroke prešolali v Veliko Dolino, da gimnazijski dijaki obiskujejo pouk v Brežicah, da pa se učenci poklicnih šol še naprej izobražujejo na Hrvaškem. O tean, kdo se bo odslej še lahko šolal v Bregani in Samoboru, smo govorili tudi na konferenci ZK in na zborih volivcev pred referendumom.«
In kaj je povedal tov. Papič: »Nikakor ne vztrajam pri tem, da bi brežiška občina plačevala šolnino za vse šole. Želim le to, da bi občinska skupščina posredovala pri republiki in da bi se o obmejnih šolah dogovarjali SRS in SRH.
Morate me razumeti, da je do Samobora le 5 km in zveza vsako uro, do gimnazije v Brežicah pa še enkrat dlje in še zveze so slabe. Razen tega smo mi in - naši otroci vezani na službo na Hrvaškem.«
J. T.
ODBORNIKI V KRŠKEM SO IZGLASOVALI PRORAČUNSKI ODLOK
Koliko bo letos v občinski blagajni?
Dopolnilno vsoto iz republike dobi izobraževalna skupnost
Skupnih proračunskih dohodkov se bo letos nabralo v občinski blagajni 10,085.000 Ndin. V celoti se dohodki povečujejo za 7,5 odstotka. Povečan dotok temelji na predpostavki, da se bodo osebni dohodki zaposlenih zvečali za
7	odst. Nekoliko je povečan tudi prispevek od kmetijstva, delno zaradi uskladitve davčnih obveznosti s sosednjimi občinami, delno zaradi doslednejše izterjave.
Prispevek od obrti je približno enak lanskemu. Prometni davek na maloprodajo in alkoholne pijače se bo predvidoma povečal za osem odst. Za toliko naj bi narasel promet s temi izdelki.
Skupščina uvaja tudi nov dohodek, in sicer prispevek od skladov skupne porabe. Od tega pričakuje le majhen znesek 10.000 N din, ker so odborniki za večino izdatkov teh skladov v delovnih organizacijah izglasovali oprostitev.
Proračun je lani dobil
1,070.000	Ndin dopolnilnih sredstev od republike. Letos bo republika dopolnjevala le izdatke za izobraževanje pri
temeljni izobraževalni skupnosti.
Izdatki za kultumo-prosvet-no dejavnost so zmanjšani za
6	odst., kar gre predvsem na račun Forme vive v Kostanjevici. Lani so morali zanjo poravnati stare dolgove. Vse zvrsti s tega področja imajo v proračunu približno enake deleže, kot so jih imele preteklo leto.
Izdatki za socialno varstvo se povečujejo za deset odst.
V	povečanju so upoštevane višje oskrbne cene v zavodih, medtem ko za socialne podpirance ne bo doseženo poprečje 80 N din, kakor so planirali že pred dvema letoma. Trenutno dobiva 172 socialnih podpirancev poprečno po 73,86 Ndin mesečno.
Poprečje priznavalnin borcem NOV bodo le neznatno povečali, a novih spričo pomanjkanja denarja ne bo mogoče odobriti.
Za izobraževalno skupnost je v predlogu predračuna predvidenih 3,710.000 Ndin, torej 12 odst. več, kot jih je TIS lani prejela iz proračuna. To pa še vedno ne zadostuje za potrebe v šolstvu.
J.T.
Za industrijo barv in lakov je Splošno obrtno podjetje v Krškem začelo izdelovati serijo loncev, ki jih prikazuje slika. Naročnika CHROMOS iz Zagreba in DUGA iz Beograda sta izredno zadovoljna s kakovostjo krških izdelkov.
NEPRAVILNOSTI V KRŠKEM ZAVODU ZA KOMUNALNO DEJAVNOST
Prisilna uprava ali razrešitev ?
Malomaren odnos do strank, poneverbe in izginotje dokumentov
Odborniki so na seji 28. marca pooblastili predsednika občinske skupščine v Krškem Staneta Nunčiča, da bo sestavil komisijo za pregled poslovanja v Zavodu za komunalno dejavnost.
Predlog za ta ukrep je dal
PRED RAZSTAVO SLIKARJA NAIVCA V KRŠKI GALERIJI
Odmev davnih hlebinskih naukov
Pisati o slikarstvu Ivana Zackovića pomeni predvsem ogledati si njegovo ustvarjalno pojavo, njene osnove in njeno mesto, njen specifični značaj in njen pomen v sklopu sodobne hrvatske in jugoslovanske naivne umetnosti.
V	umetnost je prišel skozi glavna vrata in je takoj krenil po svoji lastni poti. I. kvadrienale naivnih umetnikov Jugoslavije v Cačku (1962), I. trienale sodobne jugoslovanske risbe in male plastike v Somboru (1963), samostojna razstava v Likovnem studiu grafičnega kabineta v Zagrebu (1964), III. bienale mladih na Reki (1964), IV. razstava jugoslovanske grafike v Zagrebu (1966) in III. trienale jugoslovanske umetnosti v Beogradu (1967) so mejniki na tej poti.
Za Lackoviča upravičeno lahko trdimo, da je zadnji odmev davnih hlebinskih naukov. To očitno manj prejudicira njegov genetski in formativni odnos do fenomena hlebinske šole, a vse bolj potrjuje dejstvo, da je zrasel iz iste geografske sredine in iste duhovne klime, iz katere so vzrasli tudi ostali hle-binski umetniki, in da v njegovem delu žive isti impluzi, kakršne najdemo v delih prve herojske generacije hlebinskih mojstrov.
Lackovid je risal v pravem pomenu besede. Kot izreden linearist se neverjetno zanesljivo izraža s tušem na papirju s tisto neproblematično enostavnostjo in prirodnostjo, s kakršno mu v zdravem organizmu bije srce in dihajo Pljuča. Tih, nepremičen, včasih sanjav se pojavlja pred strmečim očesom gledalca La-ckovidev rojstni kraj, ta draga, izredno blizka, pa vendar tako daljna, tako brezmejna Podravina.
Slikanje na steklo je druga likovna disciplina, s katero se Lackovid veliko in z uspehom ukvarja. Njegove slike na steklu nam kažejo predvsem risarja, kažejo nam sli-
karja, ki ga posebno zapo-sljuje izgradnja volumna in prostorninskih odnosov. Zima je glavna tema teh slik, a oblačno kasno popoldne, somrak in noč so priljubljen čas dogajanja. Zakaj se iz Lackovičevih slik, ki so mnogokrat idilični pejsaži ali zakleta naselja brez ljudi (a če človeške like vključuje, jih podaja vedno s hrbta), zakaj se iz teh slik širi toliko hrepenenja, toliko žalosti za nepovratno izgubo nečesa, kar je drago, kar je sen? Ali ni morda to mehanizem lirske samoobrambe, ki ga tako vztrajno, ker tako brezuspešno poskuša zgraditi preprosta duša, zajeta med kolesa te nehumane tehnokratske civilizacije? Kdo ve? Toda zdi
se nam, da je s tem Ivan Lackovid- Croata, kakor se podpisuje ta samouki slikar iz podravske vasice Batinske in uslužbenec PTT v Zagrebu, sopotnik nas vseh, naš brat. IVAN GOTTHARDI-ŠKILIJAN
svet za gospodarstvo in finance, ker je bil obveščen, da so se v tej delovni organizaciji zadnji dve leti dogajale velike nepravilnosti.
Po podatkih, ki so jih do sedaj dobili, so preiskovalni organi ugotovili poneverbo nad milijon starih dinarjev. Knjigovodstvo ni bilo v redu vodeno, v zaključnem računu za leto 1966 pa so bili upniki in dolžniki napačno prikazani.
Nekateri finančni dokumenti so celo izginili, med njimi blagajniška potrdila o gotovinskih prejemih, kot na primer plačilo vodarine ipd.
Razen tega je bil odnos zavoda do strank precej malomaren. Odnosi znotraj kolektiva so zaostreni, kar otežuje normalno poslovanje. Da vse to ne bi pripeljalo do iz-
gube, je bila občinska skupščina dolžna poseči vmes. Komisija bo po preučitvi poslovanja in razmer v kolektivu predlagala bodisi prisilno upravo, bodisi razrešitev direktorja.
Jt.
Kritika na Senovem
Na Senovem ljudje vedno znova vprašujejo, kdaj bo modernizirana cesta do Brestanice. Istočasno je slišati tudi kritiko na račun asfalta od Brestanice do Krškega. Tisti, ki se vsak dan vozijo po njej, ugotavljajo, da je bilo delo slabo opravljeno. Na zadnjem zboru volivcev so na vse to opozorili občinsko skupščino.
Želja po asfaltu na Raki
Na zboru volivcev, na katerem so obravnavali občinski proračun, so prebivalci Rake našteli tudi precej svojih potreb. Predvsem želijo, da bi jim občina pomagala urediti kanalizacijo, da bi dobili asfalt na trgu in na cesti do avtomobilske ceste. Če bo njihov grad prodan, bi radi dobili ta denar za gradnjo prosvetnega doma.
Vabilo na skupščino ZZB NOV
Zveza združenj borcev NOV občine Krško vabi delegate in goste na redno letno skupščino, ki bo v soboto, 6. aprila. Poročilo bo vsebvalo delo Združenj borcev, vojaških vojnih invalidov Z ROP. Na skupščini bodo izvolili nov odbor in delegat za republiško skup-čino ZZB NOV.
Predavanja za starše
Jutri, 5. aprila, bo ob 19. uri na’ videmski šoli predavanje za starše tistih otrok, ki bodo letos začeli obiskovati prvi razred osnovne šole v Krškem in na Vidmu.
O nalogah staršev letošnjih prvošolcev bo predavala učiteljica Francka Stuparjeva, vzgojiteljica Slava Mižigojeva bo govorila o pomenu in nalogah male šole.
Vodstvo šole vabi starše k obisku zanimivih predavanj.
Dodatno pomoč bi morali nagraditi
Pri dodatnih urah pogosto pogrešajo slabše učence, ki bi bili take pomoči najbolj potrebni — V osmih razredih je uspeh slab
V	osnovnih šolah krške občine imajo 144 oddelkov s 3696 učenci. Otrok je vsako leto manj. Prevladujejo predvsem fantje. V prvem
Zahvala vaščanov Oštrca
Prebivalci iz vasi Oštrc se vljudno zahvaljujemo prostovoljnim gasilskim društvom iz Kostanjevice, s Senovega in CELULOZE v Krškem, ker so nas oskrbeli z vodo. Se posebej izrekamo zahvalo tovarišu Zupančiču iz tovarne papirja, ki si je zlasti skrbno zavzel za nas. S cisterno nam je sprva sam navozil nekaj
Je uvoz rentabilen?
Krčani se lahko pohvalijo z dvema turističnima poslovalnicama, z njunim delom pa niso povsem zadovoljni. Na zadnji seji občinske skupščine sta bili obedve deležni očitka, da skrbita predvsem za izvoz turistov v druge kraje.
Zanimivo bi bilo slišati, zakaj je uvoz manj rentabilen in kaj vse ga ovira.
vode, ker pa je je bilo še vedno premalo, so nam gasilci 23. marca v svojimi črpalkami napolnili vaški vod-nja1- in nekaj hišnih kapnic. Tako smo vsaj nekaj časa lahko brez skrbi.
Za pomoč iskrena hvala tudi občinski skupščini v Krškem in predsedniku Stanetu Nunčiču. Skupščina je prevzela naše stroške, ki so nastali pri črpanju vode. Se enkrat prisrčna hvala vsem, ki so nas rešili iz težav in nam kakorkoli pomagali.
M. O.
Nova imenovanja
Občinska skupščina v Krškem je na seji 28. marca imenovala v svet splošne bolnišnice v Novem mestu Toneta Pleterskega s Senovega, v svet zdravstvenega doma v Novem mestu Bran. ka Voglarja iz Leskovca, za direktorja Za/voda za pro-fivetm>pedagoško službo v Krškem pa Otona Mikuliča.
polletju 1967-68 je izdelalo brez negativne ocene 73,9 odstotkov otrok. Z eno negativno oceno je bilo ocenjenih 377 otrok, z dvema negativnima 263 učencev, s tremi 131 in z več negativnimi ocenami 155 otrok.
V	osnovnih šolah je uspeh najslabši v šestih razredih. Učenci so zelo obremenjeni in dostikrat zaradi tega niso kos vsem predmetom. Starši jih tudi ne morejo več učinkovito kontrolirati, ker sami ne poznajo snovi.
Zanimiva je ugotovitev, da so uspehi na podružničnih šolah boljši, čeprav delajo otroci tam pod težjimi pogoji. Učencem nudijo dodatno pomoč na vseh šolah, predvsem iz angleščine in matematike. Zal se pogosto dogaja, da pridejo k tem uram boljši učenci, pogrešajo pa tiste, ki bi bili take pomoči najbolj potrebni. Prosvetni delavci menijo, da bi morali nameniti določen odstotek sredstev za osebne dohodke za nagrajevanje tistih učiteljev, ki pri rednem pouku, pri dodatnih urah in usmerjanju svobodnih dejavnosti po svojih močeh prispevajo k boljšim uspehom učencev.
Zelo porazna slika učnega uspeha je v osmih razredih osnovnih šol. V krški občini izdela razred komaj 51 od-
stotkov otrok, medtem ko je v republiki ta številka višja za 12 odstotkov. Leta 1970 naj bi napravilo osmi razred precej večje število otrok. Prav zaradi tega v Krškem razmišljajo, da bi morali morda le spremeniti ocenjevanje.
Defektolo&mja Lučka Jankovič že od ustanovitve pred štirimi leti uspešno vodi posebno šolo v Krškem. Zdaj je tajnica društva za pomoč duševno prizadetim v Spodnjem Posavju. Društvo si je hitro pridobilo člane, kmalu jih bodo našteli tisoč. (Foto: Jožica Teppey)
KRŠKE NOVICE
■ MNENJE OBČANOV O KRAJEVNI SKUPNOSTI. Večkrat smo pisali: »Naredili bi to in ono, če bi imeli za to denar.« Mnenje občanov pa je precej drugačno, saj krajevna skupnost ostaja le pri obljubah, čeravno ji občani in delovne organizacije pridno plačujejo prispevek za mestno zemljišče. Le redkokdaj se vprašamo, če smo dobri gospodarji. Za opravičilo nedelavnosti se najraje zaščitimo z besedami: »Ce bi imeli denar . . .«
■ POMAGALI BOMO BOLNIM, BORCEM IN UPOKOJENCEM. Organi upravljanja v tovarni papirja so namenili precej tisočakov ea pomoč pri letovanju in zdravljenju v naravnih zdraviliščih tistim članom kolektiva, ki so potrebni podpore iz socialnih oziroma zdravstvenih razlogov. Pri tem ne bodo pozabili na borce in upokojence naj večjega delovnega ko lektiva v Posavju.
■ ODLIKOVANA BORCA. Pred sodnik Združenja ZB je na letni
konferenci krajevne organizacije izročil odlikovanji dvema Članoma, delavcema v tovarni pnpirja: Alojz Marc je bil odlikovan z medaljo s srebrnim vencem za hrabrost kot borec legendarne XIV. divizije, Maks Curič pa je prejel medaljo za zasluge za narod.
■	DELAVSKE PROGE SO UKINILI. S prvim aprilom so v tovarni papirja ukinili delavske avtobusne proge. Poleti za prevoze ni toliko zanimanja, zato jih podjetje organizira le od novembra do konca marca. Avtobusi so vozili na delo in z dela 30 odst. vseh zaposlenih iz Kostanjevice. Cerkelj in Brežic. Te prometne zveze so uporabljali tudi delavci drugih krških kolektivov.
|| V SOBOTO, 6. APRILA, bo imela v sindikalni dvorani tovarne papirja letno skupščino občinska Zveza Združenj borcev NOV in ZROP. Razpravljali bodo o preteklem delu in sprejeli nov delovni program.
8. aprila seja skupščine
Seja občinske skupščine bo v ponedeljek, 8. aprila. Na t6j seji bodo odbomiiti raz-pravljali o predlogu občinskega proračuna za letošnje leto, o već odlokih, razpravljali pa bodo tudi o gospodarskem stanju kmetijskega kombinata »Zasavje«, Sevnica. Skupščina bo seznanjena tudi z zahtevkom Združenja železniških transportnih podjetij iz Ljubljane o prispevku občine k vzdrževanju cestnih prehodov prek železniških tirov, ki jih je v sevniški občini precej, temu primeren pa je tudi zahtevek skupnosti 2TP.
Prva nagrada kvintetu iz vajenske šole
Mladinska organizacija iz Boštanja je pod vodstvom novega predsednika Jožeta Fajfarja v nedeljo, 24. marca, priredila tradicionalno tekmovanje »Pokaži, kaj znaš«. Prvo nagrado — 20.000 Sdm — je dobil kvintet Štefan Frece iz vajenske šole, drugo nagrado
— sobni vodomet — pa trio Slavka Kranjca, prav tako iz vajenske šole. Tretjo nagrado
— 10.000 S din — je dobila pevka Štefka Junstek, učenka osnovne šole iz Boštajna. Manjše nagrade so dobile še recitatorka Majda Kranjc, pevki sestri Zemljak iz Lisce in zbor mladinskih kitaristov iz sevniške glasbene šole. Polna dvorana gledalcev je bila s prireditvijo zelo zadovoljna.
Še ta mesec o krajevnih skupnostih
V Sevnici že pripravljajo gradivo za sejo občinske konference SZDL, ki bo po vsej verjetnosti še ta mesec obravnavala delo krajevnih skupnosti. Za letos je v osnutku občinskega proračuna predvideno skoraj 5 milijonov starih dinarjev pomoči krajevnim skupnostim, kar je nekaj več kot lani, posebej pa so zagotovljeni še trije milijoni za gradnjo vodovodov. Predsedstvo občinske skupščine se zaveda velikega pomena krajevnih skupnosti, vendar kaj več občinske pomoči ni bilo mogoče nameniti in bodo morali še več prispevati ljudje sami.
Loka: gradnja krajevnih poti
Na območju krajevne skupnosti Loka gradijo trenutno štiri vaške poti. Pot iz Celovnika oz. Pleša je na sevniški strani že zgrajena, ni pa še na laški. Posebno težavno je delo na poti Loka
— Celovnik, ker je gozdna zemlja močvirnata in blatna. Na cesti Radež — Loka je nastal zastoj zaradi pomanjkanja denarja, še najbolje je urejena pot, ki vodi iz Brega skozi Okroglice do Polane in Zavrata. Pri vseh teh delih vaščani veliko pomagajo.	S.	Sk
LISCI je odobrena lokacija
V torek, 26. marca, je svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve odobril konfekciji LISCA prostor med vinotočem in sevniško osnovno šolo za gradnjo novih obratov, kjer bo zaposlenih še okoli 400 ljudi. Lani doseženi veliki skladi podjetja zagotavljajo, da bo program prej ali slej uresničen; ker pa za razširitev na spodnji strani ceste ni več prostora, je podjetje zaprosilo za novo lokacijo.
Med gasilci premalo mladine
: AS«*'	*
V ZABUKOVJU JE VODA 2E PRITEKLA. V mesecu dni je bilo uresničeno tisto, o čemer so v tej vasi govorili že 34 let. Leta 1934 je bil izdelan načrt za napeljavo vodovoda, prejšnji teden pa je voda vendarle pritekla 1400 metrov daleč izpod Pokojnika. »Ne morete si misliti, kakšna pridobitev je to za naš kraj, kjer so se ljudje leta in leta mučili, da so se oskrbeli z vodo,« je razpoloženje vseh izrazil ravnatelj šole Polde Hočevar. Da je bila zamisel uresničena, sc je treba zahvaliti predvsem složnemu delu Zdaj so začeli kopati jarke tudi sprva nejeverni vaščani iz sosednjih Presk. Pri gradnji so veliko pomagali tudi šolarji (na sliki), ki so prispevali k izgradnji vodovoda. (Foto: Legan)
Tridesetega marca je bil v Sevnici občni zbor občinske gasilske zveze. Po poročilu predsednika Jožeta Smodeja je bila dve uri dolga razprava. Poslanec Maks Bilc se je zahvalil gasilski zvezi za nesebično delo in obljubil, da se bo prizadeval za izdatnejšo pomoč. Predsednik ObS Franc Molan je menil, da bo letošnja pomoč v zvezi, ki znaša tri milijone, delno vendarle pokrila najnujnejše potrebe. Priporočil je, naj bi v osnovnih šolah ustanovili gasilske krožke, predsednik občinskega komiteja ZMS Alfred Železnik pa je dejal, da je komite pripravljen več
Gradnja dveh blokov za trg
Ker je precej zanimanja za nakup stanovanj, bo gradbeno podjetje Zagorje verjetno kmalu začelo graditi v Sevnici stanovanja za trg. Podobno namerava SGP Pionir iz Novega mesta, ki si je tudi že zagotovil prostor za gradnjo enesa bloka.
mladine vključiti v gasilske vrste. Drugi govorniki so poudarjali potrebo po strokovnem izpopolnjevanju gasilcev, pri gasilski zvezi pa naj bi imeli poklicnega strokovno usposobljenega gasilca, ki bi bil svetovalec društvom. Po njihovem mnenju naj bi podjetja redno prispevala v gasilski sklad.	S.	Sk.
Bogata bera predavanj
Po vaseh sevniške ol‘čine ter v Sevnici sami je bilo letošnjo zimo čez 30 različnih predavanj, od katerih so bila predvsem veterinarska in zdravniška zelo dobro obiskana. Razen iz teh dveh delovnih področij so bila predavanja še o kozmetiki, sodobnem oblačenju, šola za starše, šola za življenje in nekatera druga. Iz več krajev so nam sporočili, da so s tem ze-
lo	zadovoljni in hvaležni Socialistični zvezi im delavski univerzi.
LOŠKE VESTI
OGLASNA DESKA na loškem trgu je »izgubila ravnotežje«. Ker visi na dobrem mestu in ker dobro služi svojemu namenu, jo bo treba pravilno pritrditi.
MLADINA NE SME IGRATI NOGOMETA na glavnem trgu, saj ovira cestni promet, v nevarnosti pa so tudi izložbena okna. Mladina nima prostora za športne dejavno, sti, saj je edino igrišče namenjeno za praktične vaje gasilcev. Najbrž bo treba izbrati srednjo pot in se potruditi, da bodo mladinci in gasilci sodelovali.
VRTNA OGRAJA pod poslopjem Kmetijskega kombinata je že več let razpadala. Ker so zdaj pobrali še zadnje ostanke ograie. so kokoši začele navdušeno kepati vrtna grede, ki so že Dcsejane V i. ki hodijo mimo na vlak, se jezijo in mislijo, da bi bilo treba ograjo že zdavnaj znova postaviti.
Matični urad Šentjanž
V	prvem tromesečju so v Šentjanžu umrli: Helena Meteljko iz Rožemberka 5. 76 let; Marja Bajt iz Leskovca 10, 72 let; M;/.ja JaM-šek iz Osredka 12. 74 let; Vid Ver. tačnik z Malega Cimika 24. 87 let; Franc Kramžar iz Osredka 22, 71 let; Marija Jenčič iz Cerovca 20, 85 let; Vinko Prelogar iz Šentjanža 40. 45 let. Rodila je: Alojzija Je-rovšek — dečka.
Zahvala in spodbuda z Vel. Cirnika
»Čeprav je že malo pozno, se iz srca zahvaljujemo občinski konferenci SZDL in predsedniku občinskega komiteja mladine A. Železniku za pomoč pri letošnji organizaciji proslave za dan žena,« nam pišejo z Velikega Oimi-ka. Za ta dan je mladinski aktiv priredil šaljivo enodejanko Lovorov venec, predsednik občinskega komiteja ZMS pa je priskrbel narodne noše, tako da je bil na Velikem Cimiku prvič prirejen ples v narodnih nošah. Vse to je spodbudilo mladino, da je začela pripravljati novo igro, ki jo bodo zaigrali 25. maja.
MALO POZNO, TODA ŠE VEDNO ZANIMIVO
Iz obračunov lanskega poslovanja
Večina večjih podjetij je imela lani boljše gospodarske uspehe
Ena glavnih slabosti vseh uradnih in neuradnih analiz ter pregledov v našem gospodarstvu je zakasnitev. Ker bo, kot kaže, na obdelane podatke o lanskem gospodarjenju nekaj podjetij še treba čakati, objavljamo iz zaključnih računov nekaj najvažnejših ugotovitev in rezultatov sevniških podjetij.
tranjka spet povečala proizvodnjo in prodajo na skoraj dve milijardi. Ustvarjeni skladi bodo omogočili, da se bo podjetje še razširilo in odprlo nova delovna mesta.
MIZARSKA ZADRUGA. Izde-lovanje novih vrst stilnega pohištva in ugodne poslovne razmere so pripomogle,. da je celotni dohodek narastel za petino, dohodek pa celo za četrtino. Podjetje bo moralo
LISCA. Lani je to podjetje doseglo zelo lepe gospodarske uspehe, čeprav je popuščala rast splošne porabe prebivalstva in je bilo izdelke teže prodati. Velikega pomena je bilo ustvarjanje lastnih obratnih sredstev. Večja delovna storilnost, hitrejše obračanje denarja in še nekatere druge stvari so pripomogle, da je Lisca lani ustvarila ob najvišjih osebnih dohodkih med vsemi večjimi delovnimi organizacijami kar 736 milijonov S din skladov.
KOPITARNA. V primerjavi z letom 1966 kaže ta tovarna malo slabše rezultate v vseh obratih, razen v tistem, kjer izdelujejo plastične rolete. Obseg proizvodnje se v celoti ni zmanjšal, povečali pa so se stroški in tako poslabšali finančni uspeh. Lanski skladi so bili v primerjavi s predhodnim letom za 2 odst. večji, vendar so zaslužki zaposlenih precej zaostali. Veliko obeta letošnja rekonstrukcija tovarne.
JUTRANJKA. Čeprav je zaradi slabe kakovosti nekaterih domačih surovin, ki jih uporablja ta obrat, težko zdržati v boju za tržišče, je Ju-
še naprej večati delovno storilnost in izboljševati kakovost izdelave, da bo lahko zdržalo vse večjo konkuren co.
KMETIJSKI KOMBINAT
»Zasavje« je od večjih delovnih organizacij edini lansko poslovno leto končal z izgubo dobrih 15 milijonov starih dinarjev. To v primerja-
vi	s celotnim dohodkom ni veliko, opozarja pa, da bo potrebno uresničiti dober sana cijski načrt, dograditi hmelje-ve nasade ter urediti celotno poslopje in delo tako, da bo v prihodnje kombinat renta bilno posloval.
M. L.
SZDL pomaga živinorejcem
Ob velikem zanimanju, ki so ga med živinorejci zbudila predavanja o prvi pomoči živini, je vodstvo občinske konference SZDL v Sevnici prejšnji teden kupilo
5	garnitur opreme za prvo pomoč, ki bodo razdeljene oddaljenim vasem, če bo na voljo še kaj denarja, je SZDL pripravljena pomagati še nekaterim drugim krajem, ki te opreme zdaj ne bodo dobili.
Prikrance: tudi v tem kraju elektrika
V	občinskem proračunu, ki ga bo občinska skupščina obravnavala v kratkem, je predvidenih 400.000 S din za napeljavo elektrike v vas Prikrance pri Blanci. Ta vasica je eno zadnjih naselij, ki v sevniški občini še nima električne razsvetljave.
S SKUPŠČINE ZZB NOV SEVNICA 24. MARCA
Tradicije NOB ne sme jo v pozabo
Ostro grajan odnos nekaterih članov ZROP do strokovnega izobraževanja
Razprava na nedeljski skupščini ZZB NOV v Sev-ci je bila pestra kot malokatera doslej. Pokazalo se je, da se borci povečini še vedno aktivno prizadevajo za napredek in da družbi ne postavljajo pretiranih zahtev.
OD LISCE DO MALKOVCA
■ SEVNICA:	PREDAVANJE I)R\(«A KOSMRIJA. Kot je dogovorjeno, bo< drugo nedeljo, 12. ap rila, v Sevnici predaval o zunanji politiki, predvsem o dogajanjih na Češkoslovaškem in Poljskem, urednik zunanjepolitičnih oddaj RTV Ljubljana Drago KošmrlJ. Tačas se bo te vrnil z obiska v teh dveh deželah in bo povedal marsikaj zanimivega.
■ SKNTJANZ:	SLABA	CESTA
DO SPOMENIKA. Krajevna organizacija SZDL iz Šentjanža prosi za pomoč občine pri popravilu ceste od Šentjanža do Murnic, kjer Je spominsko obeležje junaškega boja narodnega heroja Milana Majcna iz Jančeta Mevžlja. Spominski kraj bi bil bolj obiskan, če bi bila bolje urejena cesta, pa tudi vaSčani bi imeli lažji dostop v dolino.
■ PRIMOŽ: DOSEŽEN SPORA-
ZUM. Spor o tem, kdo bo uporabljal zgornji prostor v novozgrajeni Soli, so pred kratkim sporazumno zgladili tako, da bo namenjen pisarni in sestankom odborov krajevnih organizacij.
■ BOsTANJ: SE VEDNO BKEZ LUCI. 2e dolgo časa prosijo prebivalci tega kraja, da bi namestili na želeaniškom mostu luči, ker bi bil tako prehod varno j Al v temnili nočeh, vendar prošnja doslej Se ni bila uslišana.
■ TR2ISCE:	POSEBEJ ZA DVORANO. Znano Je, da je minilo že dve leti, odkar Je bil dograjen trilški blok, vendar je zaradi pomanjkanja denarja dvorana v njem ostala nedokončana. Zdaj v tem kraju menijo, da bi v znesku pomoči, ki ga bodo letos dobilo kultumo-prosvetne organizacije, zagotovili potreben denar za dokončno ureditev dvorane.
■ VELIKI CIRNIK: KAKO PA POZIMI? Starši z Vel. Cirnika in iz okoliških vasi ne nasprotujejo temu, da bi se njihovi otroci Šolali na popolni šoli v Šentjanžu, kot Je predlog izobraževalne skupnosti, opozarjajo pa, da Je pot proti Šentjanžu že sodaj težko prevozna, da o prevozu v zimskem času niti ne govorimo.
O delu organizacije od zadnje skupščine je poročal tajnik Slavko Kolar. Med drugim je dejal, da je zadnja leta narejen napredek tudi v skrbi za borce, vendar jih Ima precej še vedno slabe stanovanjske razmere, predvsem na kmetih.
Menil je tudi, da se o materialnih razmerah in pravicah borcev preveč piše in govori, manjka pa denarja, da bi pravice in zahteve tudi uresničili. Občinska skupščina pomaga po svojih močeh,
v	prihodnje pa več obeta tudi novi odlok o pomoči borcem, ki ga bodo temeljito pripravili in uskladili s sosednjimi občinami.
Tudi drugi govorniki, med njimi član republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Slavko Kovačič, so opozorili na enotnejše urejanje borčevskih vprašanj v merilu republike ter poudarjali, da priznavalnin ni treba enačiti s socialnimi podporami.
Predsednik občinske skupščine Franc Molan je dejal, da je v prihodnje potrebno oživiti stike mladine z udeleženci NOB ter gojiti revolu-
cionarne tradicije, zakaj čas je iz spomina že marsikaj izbrisal. Menil je tudi, da je trenutno najvažneje zagotoviti zdravstveno varstvo udeležencev NOB. V poročilu je bilo namreč rečeno, da lanski zdravniški pregledi in zdravstveno varstvo nasploh niso izpolnili pričakovanj.
Na skupščini so ostro grajali premajhno udeležbo na predavanjih za strokovno izpopolnjevanje rezervnih ofi-
cirjev in podoficirjev. Po mnenju več delegatov čas dovolj resno opozarja, da je potrebno že pridobljeno znanje izpopolnjevati, predavanja pa so tudi obvezna in ni opravičila za tiste, ki se jih ne udeležujejo.
Govorili so še o nekaterih drugih zadevah borcev, invalidov rezervnih oficirjev in podoficirjev. V prihodnje bi bilo potrebno bolj izkoristiti Invalidski počitniški dom v Strunjanu, pri prijavah- za oddih v Rovinju pa je potrebno več discipline. Na koncu so izvolili nov občinski odbor, za predsednika pa znova izbrali Jožeta Jenčiča.
Letos 150 otrok v Rovinj
Prispevek staršev bo 1200 Sdin za en dan
V	petek, 29. marca, je bila v Sevnici občinska konferenca društev prijateljev mladine. Na njej so izvolili nov odbor, ki ga bo vodila Elka Grilc, sprejeli program vzgojnega dela z mladino ter imenovali komisijo za letovanje, komisijo za varstvo družine in pionirsko komisijo.
Društva prijateljev mladine so že začela zbirati prijave za letošnje letovanje otrok v Rovinju, katerega naj
bi se skupno udeležilo 150 otrok Iz sevniške občine. Obmorsko letovanje bo trajalo 14 dni, prvi otroci pa bodo odšli v Rovinj že 20 junija.
Kot je bilo sklenjeno, si bodo organizatorji prizadeva-
li	zbrati predvsem tiste otroke, ki so zdravstveno ogroženi, In pomagati tistim, ki so socialno prizadeti. Občina Je prispevala 400.000 starih dinarjev za nakup nove opreme v Rovinju.
SftVNISKI VESTNIK
Začetek „šole za
v* I*	•	"
življenje
Ob četrtkih so vzgojna predavanja v Trebnjem, ob sobotah popoldne pa v Velikem Gabru
105 kolesarjev iz trebanjske osnovne šole se je v četrtek, 28. marca, med seboj pomerilo v znanju cestnoprometnih predpisov na posebnem poligonu s 16, z znaki opremljenimi križišči. Med skupinami je bila najboljša trojka iz 8. a. razreda, ki so jo sestavljali: Aleksander Rebolj, Peter Miklič in Miro Krevs, med posamezniki pa je zmagal Aleksander Rebolj. Za tem tekmovanjem so bila na ta športni dan še srečanja v rokometu. (Foto: Juvane)
Medtem ko se na Mimi »šola za življenje« že izteka, je delavska univerza skupaj z mladinskim komitejem sklenila prirediti tovrstno obliko izobraževanja tudi v Trebnjem in Velikem Gabru.
»Gotovo želiš, da bi te drugi ocenili, upoštevali, imeli radi, da bi bil uspešen v življenju, srečen, staršem in družbi v ponos. Pridi, naši strokovni sodelavci ti bodo pri teini pomagali...« kliče vabilo mlade ljudi, predvsem tiste, ki so stari od 16 do 20 let.
Program obsega skupno 25 ur predavanj. O spolni vzgoji bo govoril dr. Oblak iz Novega mesta, o družbeno-politič-nih vprašanjih Roman Ogrin in Janez Gartnar, o vzgojnih vprašanjih pa socialna delav-
Panika zaradi umetnih gnojil
Po nekajtedenski zamudi, katere vzrok je bilo pomanjkanje dinarjev pri naših uvoznikih ali bolje rečeno: pomanjkanje duha poslovnosti naših bank, so prejšnji teden gnojila vendarle prišla.
Na železniških postajah je vladala prava panika.
V	Veliki Loki so v štirih minutah in 10 sejzundah, kar je zmeril vodja proizvodnega okoliša, zložili iz vagona 20 ton gnojila, kar verjetno presega vse rekorde naših udarniških akcij. Kot poročajo, je bilo v Radohovi vasi, kjer so ljudje bolj. ognjeviti, na vrsti celo nekaj pretepov.
Se spominjate tistih časov, ko je bilo kmetovalcem potrebno umetna gnojila še ponujati in jih zanje navduševati?
O GRADNJAH, KI JIH NA SREČO NI VELIKO
„Ta enkratna izjema ne sme biti potuha za nove črne gradnje"
Dopolnjen urbanistični red daje možnosti še nekaterim graditeljem
Ko so posebna strokovna komisija, svet za urbanizem in komunalne zadeve ter 28. marca še občinska skupščina pristali, da se za nekatere »črne« gradnje naknadno izda gradbeno dovoljenje, jih je vodila misel, da to ne bo smela biti potuha še drugim graditeljem. Zakonodaja s tega področja, ki se ne more odpovedati usmerjanju urbanističnega urejanja naselij, je zdaj dovolj sproščena in bo inšpekcija proti novim »črnim« gradnjam takoj v začetku ostro nastopila.	.
Oglnšnjte v DL!
*	Znani-so vzroki ^mnogih «čr-nih« gradenj: cenejša zemlja, cenejše komunalne naprave, pomoč vaščanov itd. Trenutno je to za graditelja ugodno, v daljši prihodnosti pa pomeni velike težave zaradi vožnje na delo in težavnejše šolanje otrok.
Kot je ugotovila posebna strokovna komisija, v trebanjski občini »črnih« gradenj ni veliko: v Zagorici pri Velikem Gabru sta zgradila dve hiši dva Franca Ihana, v Dol.
:	* *> V
Ponikvah sta začeti dve gradnji, last Milke Lenič in Jožeta Slaka, v Jezeru sta znotraj 200-metrskega pasu ob avtomobilski cesti začela graditi Anica Kotnik in Leopold Udovič, na Cviblju pri Trebnjem pa je »na črno« zgrajena stavba, last tov. Prose-nika in že smo v glavnem pri kraju.
Za gradnje v Zagorici in Dol. Ponikvah je komisija menila, naij oddelek za gospodarstvo naknadno izda grad-
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE 28. MARCA V TREBNJEM
K proračunu nič pripomb odbornikov
Za potrebe krajevnih skupnosti je namenjenih kar 17,5 milijona Sdin
Kako najbolj prav razdeliti dohodke občinskega proračuna, Je trda vsakoletna naloga občinskih mož. Nekatere neodložljive obveznosti je treba plačati in vsaj za silo zadovoljiti porabnike. Načela, da letos ne bo mogel nihče dobiti občutno več kot lani, ni bilo mogoče upoštevati pri pomoči krajevnim skupnostim, dajatvah za socialno varstvo, kulturne potrebe, pomoči mladini, na novo pa se je med porabnike občinskega denarja uvrstila še civilna zaščita, delno pa tudi milica.
Za desetino večji družbe-bruto proizvod, za 8 do ® odst. večji osebni dohodki,
8	odstotkov večji dohodek °d prometa davka, povečini °nake stopnje obdavčitve dohodkov občanov in delovnih °rganizacij so glavna izhodila za letošnji občinski proračun, ki je bil prejšnji te-^n sprejet v višini 439 milijonov starih dinarjev.
Razen tega bo šlo 122 milijonov za financiranje šolstva, razliko do potreb temeljno izobraževalne skupnosti Pa naj bi prispevala republika izobraževalna skupnost, kot to predvideva novi način Pomoči manj razvitim občinam. Za šolstvo Je občina Predvidela toliko, kot zahtevala nova načela.
Zbrani dohodki občine so
razdeljeni v glavnem takole: za kulturno-prosvetno dejavnost je namenjenih 17,6 milijona S din ali še enkrat toliko kot lani, za socialno skrbstvo 47 milijonov ali 15 odst. več kot lani, za zdravstveno varstvo 32,5 milijona ali malo manj kot prejšnje leto, za komunalno dejavnost pa 9,3 milijona, kar je tudi manj od lani. Za delo državnih organov je predvidenih 177 milijonov ali 13 odstotka več, od tega pa bo šlo za občinsko upravo 118 milijonov ali
6	odst. več kot lansko leto.
Razveseljivo veliko Je povečanje pomoči krajevnim skupnostim, ki bodo letos dobile 17,5 milijona S din, kar je za 118 odstotkov več kot v letu 1967. Med družbeno političnimi organizacijami bo ob-
činski komite mladine dobil za 72 odst. več denarja kot lani, precej več pa bodo dobila tudi društva, ki zdržujejo in posredno vzgajajo naš mladi rod.
Za negospodarske naložbe bo lilo 56,8 milijona S din, od tega v medobčinski sklad za investicije v šolstvu 16 milijonov. Občinski cestni sklad bo dobil 24 milijonov ali tretjino več kot lani, za pospeševanje kmetijstva je namenjenih 0,8 milijona ali štirikrat toliko kot lansko leto, v rezervnem skladu proračuna pa so predvideni štirje milijoni.
Letos več invalidov v Strunjanu
V	Strunjanu je počitiniškl dom za invalide, vendar je iz trebanjske občane v njem lani preživel oddih vega en invalid, čeprav živi na tem območju 140 osebnih Invalidov in 280 družinskih upravičencev. Prav bi bilo, če bi letos In prihodnja leta odhajalo večje število invalidov na oddih v Strunjan.
beno dovoljenje, gradnji v Jezeru pa lahko ostaneta do gradnje novega pasu avtomobilske ceste, takrat pa bosta porušeni brez odškodnine. Glede Prosenikove stavbe je komisija menila, da jo je potrebno utrditi in znižati za eno etažo, če pa je to nemogoče ali terja velike stroške, jp je treba porušiti, ker zdaj po mnenju urbanistov močna kazi podobo kraja.
V	četrtek je bila na seji občinske skupščine znova izrečena pripomba, da je lahko v prihodnje »črnih« gradenj krivo tudi pomanjkanje zazidalnih načrtov in da je potrebno s tem pohiteti, ker je močno naraslo zanimanje za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš.
Ob tej priložnosti je bil dopolnjen tudi odlok o urbanističnem redu, ker so bili prej prizadeti tisti ljudje, (ne-krnetje), ki imajo stalno zaposlitev zunaj treh glavnih občinskih središč: Trebnjega, Mirne in Mokronoga, in si v kraju zaposlitve niso mogli zgraditi lastnih domov. Dodano pa je bilo, da bosta vsak posamezni primer strogo ob-ravnala posebna komisija in svet za urbanizem ter komunalne in stanovanjske zadeve.
M. L.
ka tov. Potočnikova.. Naj naštejemo nekaj naslovov: Spoznavanje in oblikovanje značaja. Kaj je treba vedeti o ljubezni in spolu, Vpogled v moralno vzgojo, družbo in svet, v katerem živimo, Kako izrabiš prosti čas itd.
Šola je zastonj. Prireditelji bodo najbolj zadovoljni, če bo Veliko obiskovalcev, saj bo le tako dosežen pravi namen.
Za prvi dve leti je kronika že napisana
Komisija za zgodovinsko dejavnost pri ZZB NOV Trebnje se je lani dogovorila z Zoranom Hudalesom, da bo zbral gradivo in napisal kroniko narodnoosvobodilnega boja na ombočju trebanjske občine. Doslej je končan rokopis za leto 1941 in 1942, predvideva pa, da bo celoten rokopis končan še letos ali pa v začetku prihodnjega leta, tako da bo knjiga prihodnje leto že lahko izšla.
Mokronog: za prapor zbirajo
Na letošnjem občnem zboru mokronoških lovcev so med drugim sklenili, da bodo vložili 150 fazanov, od katerih bo kmalu precejšen del dober za odstrel.
Mokronog: potrjen sejemski red
Občinska skupščina je potrdila sejemski red za živinske sejme v Mokronogu, ki ga je predlagala tamkajšnja krajevna skupnost. Sejmi .so za govedo in konje vsako tretjo soboto v mesecu, za prašiče pa vsak prvi četrtek v mesecu. Kot zanimivost naj navedemo, da je Mokronog že v času Marije Terezije imel pravico do treh, v času Ferdinanda I. pa do štirih letnih sejmov.
Poleti — eno uro prej
Od prvega maja do 30. septembra bo delovni čas občinske uprave v Trebnjem pomaknjen za eno uro, kar pomeni, da bodo uradne ure od 8.30 do 16. ure. Na zadnji seji je občinska skupščina sprejela odlok o tej spremembi, ki jo je zahteval republiški zakon o petdnevnem delovnem tednu, želeli pa tudi zaposleni na občinski upravi.
Smrt ga je rešila stanovanjske stiske
žalostno, toda resnično. Nedavno je bilo ugotovljeno, da je R. Vidergar, borec od leta 1942, na Homu nad Šentrupertom stanoval, v zidanici, veliki vsega dobrih sedem kvadratnih metrov. Ugotovljeno je tudi bilo, da je bil prizadeti tega precej kriv sam, ker se m prijavil organizaciji, ko se je priselil iz druge občine. Ko je zbolel, so zanj zvedeli in mu pripravljali boljše stanovanje v gradu škr-Ijevo, toda prejšnji teden je umrl ravno pred vselitvijo.
Občinsko vodstvo ZZB NOV Trebnje meni, da so podobni primeri stanovanjskih razmer še mogoči in da morajo krajevna vodstva bolj skrbeti za člane organizacije, da ne bo šele smrt rešila stanovanjske s tiske borca, ki se v življenju res morda ni znal najbolje obrniti.
TREBANJSKE IVERI
■ GOSTOVANJE ANSAMBLA RERGER. V nedeljo, 7. aprilu, bo v kino dvorani nastopil Bergerjev ansambel iz Celja z mlado pevko Melito Ovsenak. To bo njegov prvi nastop v Trebnjem. Vstopnice lahko že prej kupite pri blagajni kina.
■ POVSOD ZAJCNICE IN KUR-NICE. Ko te dni posebna komisija pregleduje okolico stanovanjskih hiS in naroča, kaj je potrebno ukreniti, da bo ustreženo odloku o zunanji podobi naselij, komisija ugotavlja, da ljudje odlok zelo malo poanajo in da niso preveč pripravljeni odstraniti zajč-nice ln kumlce, ki so zasilno zgrajene skoraj pri vsaki stanovanjski hiši.
■ O VRTCU SE IZMENJAVA PREDMJGOV. Na pismo angleški mladinski organizaciji v Bedwor-thu, ki bo letos gradila v Trebnjem otroški vrtec, mladi Angleži zaenkrat niso pristali na spremembo oblike stavbe, ki bi bolj ustrezala prostoru med bloki in osnovno Solo. Ker se čas gradnje naglo približuje, so bili prejšnji teden zastopniki občine na glavnem odboni RK v Ljubljani, kjer so skupa sestavili predlog In bodo skušali stvar pametno urediti.
■ NISO HOTELI POSTREČI.
Skupina trebanjskih fantov Je prejšnjo nedeljo z ogorčenjem zapustila trebanjski motel, ker jim v večjem prostoru ni60 hoteli postreči samo s pijačami, češ da morajo naročiti tudi jedila. Jezili so se zato, ker je bil prostor tisti čas prazen, pa tudi sicer lahko vidijo druge goste, ki sedijo samo ob pijači. Pripomniti je treba, da fantje niso bili kaki vinjeni razgrajači, temveč mi mi popoldanski gostje.
■ SPET VELIKO NEOBDELANEGA. Čeravno osem starih dinarjev, kolikor od kvadratnega metra zahteva osnovna Sola kot lastnik vrtov, ni veliko, bo letos spet precejšnja površina ostala neobdelana, kar ne govori v prid marljivosti prebivalcev.
■ IGRIŠČE UREJAJO. Člani Odbojkarske sekcije TVD Partizan te dni urejajo igrišče za občinsko hišo. Prvo tekmovanje v ligi bo 21. aprila.
Volitve in imenovanja
Na zadnjem zasedanju trebanjske občinske skupščine je bil za novega predsednika sveta za družbeni plan in finance izvoljen Franc Zidar, vodja računovodstva v Kemo-opremi. V svet zdravstvenega doma Noto mesto je bil izbran Janez Zajc, v svet novomeške bolnišnice pa Jana Hillmayer. Sanitarni tehnik Pavel Žagar je bdi imenovan za sanitarnega inšpektorja občine, inž. Miha Krhin pa za kmetijskega inšpektorja, inšpektorja za živinorejo, varstvo rastlin in vino. V delavski svet Komunalnega podjetja Trebnje je skupščina imenovala Janka Ovna, Ivana Longarja, Angelco Legan in Ivana Janežiča.
Mirna: sezona priganja urbaniste
Te dni je potekel rok javni razgrnitvi zazidalnega načrta za naselje Roje na Mirni. Ker bi zaradi lepega spomladanskega vremena graditelji radi čimprej začeli, je treba s sprejetjem zazidalnega načrta pohiteti, kolikor dovoljuje zakoniti postopek, so menili na seji sveta krajevne skupnosti prejšnji teden. Novomeški Zavod za stanovanjsko izgradnjo in urejanje naselij je že obljubil, da bodo do konca aprila pripravili vse potrebno, da bodo prvi graditelji že lahko začeli kopati.
Gabrovka: nastop ansambla Berger
Ob gostovanju na Dolenjskem bo v nedeljo popoldne, 7. aprila, ob 16. uri nastopil v Gabrovki ansambel Franja Bergerja iz Celja. Na prireditvi bo pela tudi mlada pevka Melita Ovsenak s Senovega. Ob koncu nastopa bo nagradno žrebanje, za katerega je prispeval tudi naš list.
Selitev iz Mirne v Šentrupert
Dosedanji obrat za predelavo mesa na Mimi, ki je nesodobno opremljen in ima neustrezne prostore, je kmetijska zadruga Trebnje sklenila preseliti v Šentrupert. Tam so pri klavnici štirje prostori nekdanje mlekarne neizkoriščeni in jih bodo preuredili v obrat za predelavo mesa.
TREBANJSKEŠIOVICE
Se»a ObS Kočevje
V	torek, 2 aprila je bila
v	Kočevju seja občinske skupščine. Na njej ko odborniki potrdili poročilo sveta za narodno obrambo, srprejeli odlok o ustanovitvi sklada »Jožeta Seška«, odlok o prispevku od sredstev skupne porabe, odlok o premiji za kravje mleko, sklep o najetju posojila za obnovo in gradnjo stanovanj borcev. sklep o pooblastitvi Temeljne izobraževalne skupnosti, da prevzame posle skupnosti otroškega varstva v občini in zahtevali odgovore na nekatera vprašanja. Poročilo o požarni varnosti in odlok o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor nista prišla na dnevni red. Več o seji bomo poročali v naslednji številki našega tednika.
Šah v Kočevju
Na turnirju za mesec marec je prehodni pokal osvojil Dužan Ob-ranovič (9,5), sledijo mu Stane Podkoritnik in Ljubo Trobentar (9), Jure Kravanja in Tone Rakovič (6), Nada Gornik (5,5) itd.
Na brezdcategomižkem turnirju po 11. kolu prepričljivo vodi Edi Štampar s 11 točkami. Ostali najboljši so: Ivo Kalabota in Andreja Dezak (8), Boris Vovk (7,5) itd.
Na medrazrednem prvenstvu Sole še vedno vodi 6. e z 51,5 točke, pred 8. b (49), 6. c (46) itd.
Najmlajši šahisti igrajo nov turnir, na katerem sodeluje 26 pionirjev in pionirk. Odigrali so že dve koli. Obakrat so bili uspe&ii Cebej, Škof, Miklič in Andrej Novak.
V aprilu j« zaradi občinskega in dolenjskega pionirskega tekmovanja umik v klubu nekoliko drugačen, kot je bil doslej . V soboto,
6.	aprila, bo ob 14.30 hitropotezno prvenstvo za mesec april, 13. aprila bo ob 14.30 predavanje o šahu, 20. aprila bo ob 14.30 tekmovanje med dopoldanci in popol-danci, 27. aprila bo ob 14.30 počasno tekmovanje za mesec april.
V naslednjih dneh je razpored sledeč: vsak ponedeljek bodo tekmovanja za boljša mesta na jakostni lestvici; vsak torek bo tekmovanje kategomikov; vsako sredo bo medrazredno prvenstvo šole; vsak četrtek bo mešani trunir; vsak petek bo predavanje in priprava ekip za tekmovanja — vse od 18.30 do 19.30.	Stanič
Cigančkov ni v šolo
21 Cigančkov bi na podlagi evidence občinske skupščine Kočevje moralo letos obiskovati osnovno šolo v željnah. Ob začetku šolskega leta se jih je prijavilo 9, redno pa obiskujejo šolo le štirje. Učiteljici pravita, da so Cigančki zelo dojemljivi za učenje, vendar pa oni ali njihovi starši zahtevajo, naj jim učiteljici priskrbita šolske potrebščine. Za enega Cigančka pa zahtevajo celo — hlače, ker brez hlač res ne more v šolo!
Cene v Ribnici in Kočevju
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
Kočevje Ribnica (cena v N din za 1 kg) krompir	0,89	0,90
sveže zelje	3,80	4,10
kislo zelje	1,96	3
ldsla repa	1,96	2
fižol v zrnju	3,84	4
do 5,10
čebula	2,50	2,60
česen	14	14
solata	8,20	4,80
do 10,80 do 10 korenje	2,10	2,20
peteršilj	5,10	5,40
ohrovt	—	5
cvetača	5	4,30
špinača	—	5,70
jabolka	1,95	2,50
do 3,33	do 3,80
hruške	5,60	5
pomaranče	4,60	5
do 4,90
limone	4,85	5,10
banane	5,80	7,50
do 7,20
ribe	3 do 7,55 —
jajca cena za kos 0,38	0,48
do 0,46	do 0,55
Nekaj' turističnih
V željnah organizirajo na pobudo prosvetnih delavk vsako leto kulturne prireditve za 29. november,^ novo leto, 8. marec, 1. maj, ob zaključku šolskega leta in morda še ob kaki priložnosti. Na teh prireditvah najpogosteje nastopajo šolarji, včasih pa tudi domači mladinci in odrasli. Zdaj se že pripravljajo na proslavljanje 1. maja. (Foto: Mohar)
Z DRUGE SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK KOČEVJE
Več mladih delavcev v ZK
Število mladih in delavcev v ZK se je v zadnjih nekaj letih precej zmanjšalo - Sklenili so, da je treba v organizacijo sprejeti več mladih, saj je bila mladina vedno revolucionarna in polna naprednih idej
^ Druga redna seja občinske konference ZKS skih osnovnih organizacijah Kočevje je bila 28. marca. Na njej so razpravljali ustanovili zaradi uspešnejše-o izvrševanju sklepov, sprejetih na prvi konferenci, ga dela ZK še oddelke oziro-in obravnavali analizo o sprejemanju, izključevanju ma aiktive in samostojnih izstopih članov ZK.
Turistično društvo Kočevje bo skupaj s krajevno skupnostjo razpisalo nagrade za najlepše urejena okna in vrtove. Krajevna skupnost bo prispevala denarne nagrade, turistično društvo pa plakate.
Jamarji bodo aprila spet začeli redno raziskovati jame. Pred kratkim so si kupili džip, s katerim si bodo delo precej olajšali.
*
Tudi pred letošnjo turistično sezono bo posebna komisija pregledala gostinske obrate v občini. V komisiji bodo predstavniki občinske skupščine in turističnega društva.
*
Kočevski turistični delavci se še niso odločili, v katero turistično avezo (dolenjsko ali ljubljansko) bi se včlanili. Ugotovili so le, da od ljubljanske doslej niso imeli koristi. Sklenili so, da bodo skušali čimbolj sodelovati z vsemi turističnimi organizacijami, tudi na hrvatski strani Kolpe.
*
Upravni odbor turističnega društva je na prvi seji po občnem zboru izvolil za podpredsednika Staneta Potiska, za tajnico Marico Rutar, za blagajničarko Katico štajdo-har. Za predsednika je bil že na občnem zboru izvoljen Karel Rigler. Razen naštetih
sta bila v predsedstvo izvoljena še Stane Trdan in Matija Praznik.
Končno čistilnica
Pred kratkim je Kočevje le dobilo kemično čistilnico: odprla jo je Milena Selan v prostorih za zelenjavno trgovino. Čistilnica je bila v Kočevju nujno potrebna, saj so morali doslej nositi občani obleke čistit v Ribnico ali Ljubljano. V čistilnici očistijo oblačila najka-snjeje v dveh dneh. Odprta je vsak dan razen nedelje. Zvedeli pa smo, da nameravajo v nekaj mesecih odpreti tudi pralnico, že zdaj pa sprejemajo tudi blago v barvanje.
Letna skupščina rezervnih oficirjev
Na letni skupščini organizacije ZROP mesta Kočevje 29. marca so razpravljali največ o strokovnem izobraževanju rezervnih oficirjev in podoficirjev. Sklenili so, da bodo še pred letošnjim testiranjem, ki bo konec aprila ali v začetku maja, organizirali seminar, na katerem bodo še enkrat preverili znanje, ki so si ga pridobili na letošnjih predavanjih. Seznanili so se tudi s programom izobraževanja v prihodnjih dveh letih. Za novega predsednika so izvolili Spira žegarca.
Analiza o sprejemanju v ZK in izključevanju ter izstopanju iz organizacije je pokazala, da število mladih članov ZK iz leta v leto nazaduje. še pred desetimi leti je bilo med člani 29 odstotkov mladih, ob koncu lanskega leta pa jih je bilo le še 4,9 odstotka.
Tudi delavcev je v ZK vedno manj. 1960 jih je bilo 49,5 odstotka, konec preteklega leta pa le se 33,8 odstotka.
Ko so govorili o vzrokih, da nekateri ne žele postati člani ZK, so ugotovili, da so po-
Plan dela sveta
Svet za družbeni plan in finance občinske skupščine Kočevje je pred kratkim sprejel program dela za letos- V njem predvideva, da bo po zaključku vsakega tromesečja razpravljal o analizi gospodarjenja v občini in o doseganju oziroma izpolnjevanju občinskega proračuna ter posameznih skladov. Razen tega bo razpravljal o premoženjskopravnih in davčnih zadevah, o najemanju posojil, o poročilih službe družbenega knjigovodstva itd. Letos pa je ta svet že pripravil predlog občinskega proračuna in finančne načrte skladov, razpravljal o smernicah gospodarskega razvoja, pripravil več odlokov in drugih predpisov.
dobni vzroki tudi za izstop iz ZK. Na enem prvih mest je — kar je razen analize potrdila tudi razprava — visoka članarina, č'anarina je zelo občutna za komuniste z nizkimi osebnimi dohodki in za tiste, ki so poročeni ter morajo sami skrbeti za družino. Člani konference so kritizirali tudi višje organe ZK (republiške in zvezne), ki počasi in neučinkovito rešujejo vprašanje višine članarine.
Med vzroki za izstop oziroma vstop v članstvo ZK navajajo še: ne odgovarjajo jim disciplina in dolžnosti člana ZK; krivioe, ki se dogajajo posameznikom na delovnih mestih; kot komunist nimaš nobene prednosti, ampak le več dolžnosti; ne strinjajo se z načeli ZK; komunisti preveč skrbe za materialne zadeve, premalo pa za človeške; v ZK mladi ne morejo uveljaviti svojih stališč; verski zadržki (ne njih, ampak sorodnikov) itd.
Vse to dokazuje, da bo Zveza komunistov tudi v bodoče morala uveljaviti nove oblike in vsebino dela. Višji partijski organi bodo morali še bolj prisluhniti stališčem množic in se zavzemati za njihovo izpolnjevanje. ZK bo torej morala reševati zadeve, ki zanimajo delovne ljudi, še bolj pa se izogibati raznemu visokemu politiziranju.
Na seji so sklenili tudi, da bodo v nekaterih večjih teren-
Počitniški dom rešuje šolstvo
Iztržek za prodani počitniški dom bo porabljen kot dotacija temeljni izobraževalni skupnosti - Tudi regres za mleko bo
Na zadnji seji sveta za družbeni plan in finance občinske skupščine Kočevje so pred kratkim obravnavali predlog k dopolnitvi proračuna občine za letos. Po tem predlogu naj bi imel proračun za 215.200 Ndin več dohodkov in izdatkov.
Občinska skupščina je namreč pred kratkim prodala »Steklarni« iz Hrastnika počitniški dom »Jelka« na Belem križu. Za dom bo dobila 250.000 N din, od tega polovico letos. Razen tega bo dobila 10.200 N din kot najemnino za ta dom, ki ga je vzel lani v najem SAP. Preostalih
80.000	N din dohodkov bo prišlo v občinski proračun, ker bosta letos KGP in posestvo »Snežnik« poravnala polovico že 5 let starih obveznosti na
račun zemljišč in lesa. Preostalo polovico obveznosti naj bi posestvi poravnali predvidoma leta 1970.
Ta denar, ki bo mimo doslej predvidenih dohodkov prišel v občin, proračun, naj bi bil po sedanjem predlogu porabljen tako: 110.000 N din kot dotacija temeljni izobraževalni skupnosti, 80.000 N din kot regres za mleko,
25.000	N din za odplačilo zemljišča ter starega dela počitniškega doma »Jelka« občini
Piran, ostanek 200 N din pa bo porabljen za poravnavo obveznosti iz preteklih let.
Nekateri člani sveta so v razpravi menili, da bi izkupiček za prodani počitniški dom morali spet vložiti kot investicijo na področju turizma in rekreacije; drugi, da naj bi ta denar sicer dali za izobraževanje, a naj bi ga kasneje, ko bo občinski proračun to zmogel, vrnili r,a investicije v turizmu; tretji pa, da je denar za nakup doma tako šel iz občinskega proračuna in naj se vanj spet vrne. Vsi pa so bili mnenja, da je res žalostno če se mora finančni položaj vzgoje ui izobraževanja reševati tako.
Nekaj oprostitev plačila prispevka
Plačila prispevka od sredstev skupne porabe naj bi predvidoma oprostili izplačila za gradnjo nove kočevske šole, asfaltiranje Tomšičeve ceste in ureditev pokopališča padlih borcev
DROBNE IZ KOČEVJA
Prispevka od sklada skupne porabe v občini Kočevje bodo letos predvidoma oproščena tudi naslednja izplačila: za gradnjo osnov, šole v Kočevju, za asfaltiranje Tomšičeve ceste in za ureditev
■ ■ ■ Z ZELO LEPIM MESOM vseh vrst so zadnje dni založene kočevske mesnice. Tako vsaj pravijo gospodinje. Vendar se boje, da to ne bo dolgo trajalo. Končno so gospodinje le dale priznanje domačim mesnicam. Pohvaljeno meso je iz Klavnice KGP Kočevje.
■ ■ ■ KIOSKOV ALI TABEL ZA LEPLJENJE OBJAV za prire. ditve in propagandne lepake Se danes ni po mestu, čeprav so nujno potrebni. Edin0 tablo, ki je bila ob Rinži pri mostu, so podrli delavci, ko so pozimi vozili sneg v Rinžo. Za] je do danes niso ponovno namestili. Tudi ograje ob Rinži niso popravili, namesto nje je tam le lesen drog, stebri pa so prevrnjeni. Lepake nabijajo zdaj
po hišnih vratih, pročeljih in drevju, kar daje kaj klavrno sliko našemu mestu.
■ ■ ■ BAZEN PRED BRONASTIM KIPOM mladenke s pišča-ljo pri samskem bloku je tako zanemarjen in onesnažen, da je prava sramota. Otroci brazdajo po mili volji, ne da bi jih kdo opo. zoril. naj tega ne počno. Celo starši mimo gledajo, kako se njihovi malčki zabavajo.
■ ■ ■ DVA NOČNA RAZGRAJAČA sta se v sredo ponoči sprehajala po mestu in napravila lep podvig. Prepevaje sta hodila od hiše do hiše in se drla »jednom se živi, jednom s$ mre, zato nek ide vragu sve« in sta krepko razmetavala pločevinaste smetnjake po pločnikih in ulicah. Nič ju ni motilo, da je bila ura že tri zjutraj. Kako spočita sta bila zjutraj pri delu, je vprašanje, seveda če sta na delo sploh šla.
■ ■ ■ ŠKRILASTI PREHOD pred spomenikom iz Trga svobode proti osnovni šoli je med ploščami že tako shojen, da je nevaren. Na njem si prav lahko kdo zlomi nogo. Po tem prehodu gre vsak dan nrw«1 otrok v šolo in Iz nje.
Šolarji prideluj'ejo
Učenci osnovne šole v Zeljnati se že pripravljajo za delo na šolski njlvf, ki meri
10	arov. Kupili so potrebna semena in zaprosili KGP, da bi jim njivo pognojilo in zoralo. Lani so na šolski nji-
vi	pridelali 400 kg krompirja, pa tudi precej zelja, fižola, kolerabe, korenja in drugega za šolsko mlečno kuhinjo. Razen tega so skuhali 35 litrov slivovega in bezgovega soka, 20 litrov kompota, vložili 16 litrov fižola, skisali kad zelja in tako dalje. 2al jim s šolske njive neznanci precej pokradejo. Uredili bodo tudi okolico šole in posadili cvetje, medtem ko so lani očistili dvorišče.
grobišča padlih borcev v Kočevju. Vse to so dela splošnega družbenega pomena. O oprostitvi plačevanja prispevka, ki znaša v občini najmanj 8,2 odstotka, bo dokončno odločala občinska skupščina na prvi prihodnji seji.
Na seji sveta za družbeni plan in finance, kjer so o tem predlogu razpravljali, so nekateri predlagali, naj bi oprostili plačevanja prispevka še nekatera druga izplačila iz skladov skupne porabe, kot dotacije društvom, otroškim varstvenim ustanovam, sindikalni podružnici svoje delovne organizacije, raznim drugim organizacijam itd. Vendar ta predlog ni bil sprejet.
2e s temi oprostitvami, ki so predlagane, bo namreč občinski proračun izgubil
50.000	N din dohodkov. To pomeni, da bo občinski proračun dobil letos iz naslova prispevka od sredstev skladov skupne porabe le okoli 29.000 N din dohodkov.
Izpad teh 50.000 N din iz proračuna bo občinska skup-
ščina pokrila z morebitnimi nepredvidenimi dohodki. Ce takih dohodkov ne bo, bodo teh 50.000 N din vnesli Kot neporavnano obveznost v proračun za prihodnje leto.
Vlom v cerkev
v noči med 27. in 28. marcem je bilo vlomljeno v cerkev v Stari cericvi pri Kočevju. Odnešena je bila pozlačena monštranca z zlatim vložkom. Za storilci poizvedujejo.
Prvi april
Kot je večina bralcev že sama ugotovila, sta bili obe vesti v okvirčku in poševnem tisku v zadnji številki našega lista prvoaprilski potegavščini. Zagrebška NAMA ne bo zidala v Kočevju velike blagovne hiše, pa tudi motorniI vlak Kočevje — Ljubljana ni začel voziti.
ANONIMNO PISMO IZ KOVINSKEGA PODJETJA RIBNICA:
„Vodilni se boje strokovnjakov”
Vsi se zavedajo, da potrebujejo strokovnjake, ne morejo jih pa dobiti -Reforma zahteva tudi dobre, sposobne in disciplinirane delavce ter samoupravljavce - Vedno manj tatvin in pijančevanja
Pred kratkim smo prejeli nepodpisano pismo »šestih članov kolektiva Kovinskega podjetja iz Ribnice«. Vsebina je bila približno naslednja:
Trije ne preveč dobri, a vodilni, so odšli iz podjetja. Zdaj bi potrebovali nove: inženirje, tehnike, ekonomista, sposobnega direktorja (po možnosti inženirja). Boje pa se, da jih ne bodo dobili, »ker se vodilni v podjetju boje strokovnjakov«. Podpisali se niso zato, ker se boje zameriti vodilnim.
Obiskali smo nekatere odgovorne ljudi v kolektivu in izven njega ter jih vprašali: kako je potekala reelekcija v Kovinskem, kakšen je gospodarski položaj podjetja in zakaj se »šest članov kolektiva« ni upalo podpisati oziroma povedati svoje mnenje v samoupravnih organih kolektiva ali odgovornim občinskim organom. Odgovori so bili taki:
Danilo Mohar, sekretar občinske konference ZK: »Naš komite je razpravljal o reelekciji le načelno, nd pa podrobneje obravnaval reelekcije v vsaka delovni organizaciji ... Letos smo ugotovili tudi, da je na razpise za direktorje malo prijav ... Delavski svet je tisti, ki imenuje direktorja in je tudi odgovoren, da bo izbral najboljšega ... V Kovinskem na vodilnih mestih in v uprava ni komunistov. Samo en komunist je član delavskega sveta ... Dolžnost članov kolektiva je, da o nepravilnostih •razpravljajo na sestankih, naša pa, da jih zaščitimo, če jam kdo zaradi njihovih naprednih stališč hotel škodovati.«
Franc Lapajne, načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine: »Služba družbenega knjigovodstva je za lansko poslovanje Kovinskega podjetja ugotovila, da so bili
doseženi slabši gospodarski rezultati kot leta 1966; razveseljivo pa je, da se je kolektiv pridrževal načel ekonomičnega poslovanja, saj je e-konomičnost lani porasla za
6,6	odstotka ... Lani jim je manjkalo dela ... Tudi disciplina je močno nazadovala. Za prekrške je bilo prijavljenih 139 delavcev (od skupnih 145), od tega je bilo 118 kaznovanih, 21 pa oproščenih ...«
Janez Bolha, vršilec dolžnosti direktorja Kovinskega podjetja: »Za direktorja smo objavili en razpis, za tehničnega vodjo 3 razpise, za komercialista en razpis, želenega uspeha pa ni bilo. Dobili smo le eno prijavo za direktorja in ta je bil tudi izvoljen, čeprav smo kandidate iskali celo prek več zavodov za zaposlovanje in naše zbornice ... Dela imamo v podjetju dovolj, manjka pa nam sposobnih ljudi. Zdaj celo sprejemamo v službo kvalificirane delavce, nekvalificiranih pa bomo potrebovali vedno manj.«
Mirko Goršič, računovodja Kovinskega podjetja: »Delovna disciplina je bila včasih piri nas res slaba, člani kolektiva so kradli: celo 4 okopal-nike so odnesli, pijančevali, zamujali delo, neupravičeno izostajala in drugo. Disciplina se je po nekaterih naših ukrepih občutno izboljšala. Vztrajali pa bomo, da bo v bodoče čim boljša.«
Franc Zajc, predsednik občinskega sindikalnega sveta in član kolektiva Kovinskega podjetja: »V našem podjetju je samoupravljanje prišlo do izraza predvsem zdaj, v zaostrenih pogojih gospodarjenja. O naših notranjih napa-
Priznavalnine in drugo
Na nedavni skupščini Združenja borcev Ribnica so razpravljali o različnih problemih, s katerimi so se ukvarjali. Bivši bocrci in aktivisti postajajo starejši in zaradi bolezni manj sposobni za de-
lo.	Iz dneva v dan se veča število tistih, ki prosijo za priznavalnine. Na skupščini so govorili o nekaterih napakah občinske komisije, saj prejemajo priznavalnino tudi taki, ki jim spričo dobrega gmotnega položaja ne pripada. Občinska komisija je delila priznavalnine po posebnem odloku. Najbolje bo, da komisija še enkrat pregleda seznam vseh, ki prejemajo priznavalnine, in ugotovi,
kah smo vedno odločno razpravljali m tudi našim vodilnim nismo prizanesli. Tako smo dosegli, da se je disciplina v zadnjem obdobju precej popravila... Na razpis za direktorja se je prijavil le en kandidat, ki res ni ustrezal vsem zahtevam razpisa. Na prvi seji komisije je bil izid glasovanja 3:3, se pravd, da predlog ni bil sprejet, šele na drugem glasovanju je komisija osvojila predlog (glasovanje 6:2). člani delavskega sveta pa so nato na tajnem glasovanju vsi glasovali za predlaganega direktorja. Prav zato anonimnimi pisci tistega pisma nimajo povsem prav. Strinjamo pa se, da moramo tehnično službo precej izboljšati in tudi za ostala delovna mesta dobiti sposobne ljudi. Seveda bo moral dobro delati ves naš kolektiv in pomagati novemu direktorju, ker bo tako najbolje za vse.
J. PRIMC
v - ?
•\*<v
Franc Zajc, predsednik občinskega sindikalnega sveta Ribnica, je član kolektiva Kovinskega podjetja. Do nedavnega je bil tudi predsednik delavskega sveta. — (Foto: Primc)
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V RIBNICI
Proračun bo imel letos težave
Prvič bo občinski proračun brez republiške dotacije, dobila pa jo bo temeljna izobraževalna skupnost
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 24. marca, so sprejeli proračun občine, ki predvideva 3,106.500 Ndin dohodkov in prav toliko izdatkov; odlok o financiranju vzgoje in izobraževanja ter prioritetni vrstni red gradenj in dograditev šol v občini Ribnica.
če so med prejemniki tudi taki, ki do nje niso upravičeni.
Na skupščini so govorili tudi o skrbi za bivše borce, ki so zaradi starosti in bolezni oslabeli in nimajo svojcev. Bili so soglasni, da se morajo zdravstveni pregledi borcev, ki niso zaposleni nadaljevati. Govorili so še o tistih otrocih borcev, ki se nimajo kje zaposliti, o kreditih za obnovo stanovanj, o proslavah in prireditvah. Izvoli-
li	so novo vodstvo Združenja borcev ter delegate za občinsko skupščino združenja borcev Ribnica.
Dohodki občinskega proračuna bodo letos predvidoma za 7 odstotkov večji kot lani, kair je planirano precej optimistično. Vendar pa so v razpravi odborniki menili, da bo kljub temu premalo denarja za šolstvo, komunalne dejavnosti, socialno skrbstvo in še marsikje.
Ob sprejemu odloka o financiranju vzgoje in izobraževanja je bila razprava najbolj živahna, saj so ugotovi-
li,	da bodo iz občinskih virov zbrali za temeljno izobraževalno skupnost le 1,142.000 N din, medtem ko je ta skupnost predložila finančni načrt, po katerem potrebuje za letos 2,337.000 N din.
Prav zato so predvideli dotacijo republiške izobraževalne skupnosti v znesku 333 000 N din. Tako bo temeljna izobraževalna skupnost dobila letos, če bo šlo vse po sreči, 2 milijona N din.
Odborniki in sestavljavci predloga odloka o financiranju vzgoje in izobraževanja so namreč ugotovili, da bo ribniška temeljna izobraževalna skupnost izpolnjevala pogoje, da dobi dotacijo repu-
bliške izobraževalne skupnosti.
Lani je ribniški občinski proračun še dobival, republiško dotacijo, letos pa bo odvisen le od občinskih dohod-
Predsednik spet Picek
Za predsednika občinskega odbora ZZB NOV Ribnica je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Janez Picek iz Ribnice, za tajnika Stanko Rus, za blagajnika za Franjo Kralj. Za predsednike komisij so bili izvoljeni: za zgodovinsko dejavnost Vladimir Prezelj, za zdravstveno varstvo Alojz Košir, za borce Pavel Rebolj, za vojaške vojne invalide Janez Zobec, za rezervne oficirje in podoficirje France Vrh, za stanovanj sika vprašanja Stane Goršič, in za priznavanje posebne dobe tudi Stane Goršič. Predsednika komisije za internirance in vojne ujetnike bodo izvolili na prvi seji komisije.	-r
kov. Prav zato predvideva odlok o financiranju vzgoje in izobraževanja razmeroma nizke stopnje pri virih dohodkov temeljne izobraževalne skupnosti, in sicer 2,37 odstotka prispevka iz osebnega dohodka, 25 odstotkov prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske in- obrtne dejavnosti ter še nekaterih drugih dejavnosti in 16 odstotkov občinskega prometnega davka od prometa blaga na drobno.
Kdo naj bo odlikovan?
Na nedavni seji sveta krajevne skupnosti Ribnica so izvolili za novega predsednika Toneta Lesarja iz Hrovače. člani sveta so bili seznanjeni z delom krajevne skup. nosti, komisij in poravnalnega sveta v lanskem letu. Sprejeli so tudi delovni program za letos. Imenovali so še tričlansko komisijo, ki bo skupno s predstavniki krajevnih političnih organizacij pripravila predloge, kateri zaslužni občani naj bi prejeli odlikovanja. V tej komisiji so: Mirko Arko, Franc Kupljenik, oba iz Ribnice, in Peter Jecelj iz Hrovače. -r
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Ribniški moški pevski zbor pod vodstvom Ferija Pirca bo imel 7. aprila koncert v Loškem potoku (ob 15. uri) in Sodražici (ob 19. uri). Pevci bodo nastopili z istim programom, kot so pred kratkim na uspeli svečani akademiji v Ribnici, se pravi z na novo naštudiranimi narodnimi, umetnimi in partizanskimi pesmimi.
(Foto:Mohar)
• DOVOZ Do CESTE, ki vodi skozi novo naselje v Ribnici bo potrebno čimprej urediti. Sedaj je z ene strani praktično onemogočen dostop do ceste v dolžini kakih 30 m.
• NA »PUNGERTU« V RIBNICI jc v zadnjih letih zraslo novo stanovanjsko naselje, ki ima vodo in elektriko, nima pa ceste. Zato bi bilo prav, da bi stanovanjsko komunalno podjetje čimprej zgradilo cesto skozi Pungert.
• NEKDO JE ZA2GAL TRAVO na košenicah v bližini vasi Vinice. To se je zgodilo v nedeljo, 24. marca, v večernih urah. Požar je kma^ lu zajel veliko površino. Ce ne bi gasilci hitro posredovali, bi lahko prišlo do precejšnje škode. Zato opozarjamo kmetovalce, naj ne zažigajo trave.
• NOVA TRGOVINA Z OBLA-ČILI v Ribnici ima zelo pestro izbiro raznih oblačil. S tem bo brez dvoma zelo ustreženo številnim potrošnikom, ki so doslej hodili nakupovat obleke v Ljubljano in drugam.
• GOSTILNA »PRI TOMŠIČU« v Nemški vasi postaja vse bolj priljubljen gostinski lokal. Tu točijo pristno pijačo, tudi kuhinja je dobra, cene pa zmerne. Gostilna si je kljub razmeroma kratkem času poslovanja pridobila med gosti dobro ime.
• PRED STANOVANJSKIM BLOKOM ZDRAVSTVENEGA DOMA v
Ribnici kazi okolico in dela napoto stara drvarnica, ki jo je zob časa že precej načel. Krajevna skupnost Ribnica je predlagala, da bi to drvarnico odstranili.
• KUHARSKE TEČAJE organizira delavska univerza v Ribnici. Ti bodo predvidoma v Ribnici, Sodražici in še nekaterih drugih krajih. Tečaji bodo dvanajstdnevni s skupno 48 učnimi urami. Zaželeno je, da bi se čimveč gospodinj in deklet vpisalo vanje.
• SEMINAR ZA VODSTVA SINDIKALNIH PODRUŽNIC bo ta mesec organizirala, delavska univerza Ribnica. O tem so se že pogovorili predstavniki občinskega sindikalnega sveta in delavske univerze. Na seminarju se bodo sindikalni funkcionarji seznanili z nalogami, ki jih imajo sindikati v današnjem dogajanju.
Niso se borili ie za svojo občino
Ribniška občina sodi med manj razvite občine, kar jo kljub temu obvezuje, da mora vlagati precejšnja sredstva za socialno skrbstrx>, priznavalnine borcem NOV in podobne namene. Tako je predvideno za stalne socialne podpore 63.000 ND, za oskrbo za odrasle v domovih 118.000 ND, za družbeno pomoč borcem (priznavalnine) 144.000 ND, za oskrbnino v mladinskih domovih 45.000 ND, za rehabilitacijo invalidov pa 15.000 ND.
Vsekakor bi bilo prav, da bi za družbeno pomoč borcev prispevale tudi tiste občine, ki imajo malo borcev, gospodarsko pa so močne. V ta namen naj bi ustanovili poseben republiški sklad. Iz njega bi potem borcem ali občinskim skupščinam po določenem odstotku oziroma številu borcev dajali oziroma prispevali za priznavalnine. Tako bi breme izdatkov za pomoč borcem nosile vse občine v pravičnem sorazmerju, saj so se borci med zadnjo vojno borili za vso Slovenijo, ne le zase oziroma za svojo občino.
Plemenski sejem bo
Plemenski sejem za rodovniško in nerodovniško živino bo 15. aprila ob 8. uri pri veterinarski postaji v Ribnici. Organizira ga kmetijska zadruga. Vsa prignana živina (krave, telice) morajo ustrezati posebnim pogojem, razen tega mora biti živina zdrava, očiščena itd.
Kdor bo prignal živino na sejem, jo mora prej prijaviti, in sicer najkasneje do 10. aprila pri kmetijski zadrugi. Zadruga bo namreč še pred sejmom sestavila o živini posebne kataloge.
Razen tega bodo morali vsi rejci, ki žele živino prodati, prinesti s seboj vse dokumente o njej. Kmetijska zadruga bo namreč na podlagi teh dokumentov že na sejmu izdajala kupcem posebna potrdila o kupljeni živini.
Gradnja šol letos
Prioritetni vrstni red gradnje in obnove osnovnih šol v ribniški občini letos je na zadnji seji sprejela občinska skupščina. Tako bodo letos dokončali osnovno šolo v Ribnici in kupili opremo zanjo; pri šoli v Sodražici bodo uredili pročelje, centralno kurjavo in strelovod; razen tega bodo naročili načrte za novo šolo v Loškem potoku.
V	novi osnovni šoli v Ribnica bo predvidoma jeseni že pouk. Kot kaže, bodo imeli za letošnja dela na razpolago 1-250.000 ND (600.000 ND samoprispevka, 280.000 ND iz splošnega avansa in 370.000 ND posojila). Za dela v naslednjih letih niso sprejeli prioritetnega vrstnega reda.
Prvi april
»Ribniški zobotrebci« v prejšnji številki so bili prvoaprilska šala, saj so to povedale že same prve črke posamezne vrstičke, ki so dale, če ste jih brali navzdol, PRVI APRIL
REŠETO
Gozd pri Vinici v ognju
V nedeljo, 31. marca, je ob 20. uri v 'Mekoti med Vinico in Ziljami zgorelo 7 ha gozda, od tega 2 do 3 ha mladih smrekovih in borovih nasadov. Vzroke požara še raziskujejo.
Svečana zaobljuba na Gričku
V nedeljo popoldne so na Gričku nad Črnomljem svečano zaprisegli vojaki domačega garnizona. Pred spomenikom padlih belokranjskih borcev je v imenu občine in organizacij nove vojake pozdravil Milan Malešič, na prireditvi pa so sodelovali tudi pionirji črnomaljske osnovne šole ter gimnazijke v narodnih nošah. Igrala je vojaška godba.	AL
Lep uspeh gimnazijcev v Dragatušu
V nedeljo, 31. marca, je razredna skupnost III. letnika črnomaljske gimnazije gostovala s prireditvijo »Mladost, podaj mi krila« na Vinici in v Dragatušu. Na Vinici je bilo le okoli 100 poslušalcev, verjetno zato, ker je bila predstava zgodaj popoldne in ker so imeli že veliko gostovanj, a proti koncu meseca ljudem že zmanjkuje denarja.
V Dragatušu se je oblčinstvo bolje odrezalo. Po zaslugi osnovne šole, ki je naredila gimnazijcem dobro reklamo, je bila dvorana polna. Poslušalci so zelo toplo sprejeli nastopajoče. Vse kaže, da je bila predstava v Dragatušu najboljša, saj je občinstvo zahtevalo kar osem ponovitev. Lahko rečemo, da je občinstvo iz Dragatuša dvignilo nastopajočim moralo in voljo za nadaljnje nastopanje po belokranjskih odrih. S. M.
Vesti iz Adiešič
Na osnovni šoli v Adleši-čih je letos 148 učencev, od tega se jih vozi z avtobusom
12,	precej pa jih pride v šo-
lo	s kolesa. Ob polletju je bil uspeh celotne šole 32,4 odstoten; v samih nižjih razredih je bil precej boljši. Na šoli imajo osem oddelkov, poučuje pa osem učiteljev.
Otroci se udejstvujejo v iz-venšolskih dejavnostih, pri pevskem in dramatskem krožku. Oba sta zelo obiskana, saj nastopajo učenci na vseh šolskih proslavah.
Za krajevni praznik so mladinci vaščanom ponovili Linhartovo veseloigro »Zupanova Mioka«.
Invalidska športna sekcija
Na željo vojaških in delovnih invalidov je bila v Črnomlju ustanovljena invalidska športna sekcija. Ta bo v prihodnje skrbela za organizacijo športnih srečanj in športno udejstvovanje članov v kegljanju, streljanju, šahu itd. Ker potrebujejo za delovanje vsaj nekaj sredstev, je sekcija začela zbirati denar pri gospodarskih organizacijah.
Sestanek predsednikov ZMS
7.	aprila bo v Črnomlju sestanek predsednikov vseh mladinskih aktivov. Razpravljali bodo o dveh delegatih, ki naj bi črnomaljsko mladino zastopali na kongresu, razen tega pa bodo obravnavali delovni program občin, skega komiteja in njegovih komisij.
ŽELJE SO MNOGOKRAT DRUGAČNE KOT MOŽNOSTI
Dijaki na pragu življenjske odločitve
Kaj bodo postali sedanji dijaki črnomaljske gimnazije? Ne smemo dovoliti, da bi študij na univerzi postal domena bogatejših
Prav je, da danes rešujemo probleme mladih, na katere naletijo, kadar se odločajo za poklic. Nemalokrat je v tej odločitvi vsa človekova bodočnost. Prav pred koncem gimnazijskega študija je ta odločitev temeljna misel, ob kateri si mladi dostikrat prvič podrejo upe.
Med dijaki črnomaljske gimnazije sem hotel zvedeti, kaj so šola, dijaki in gospodarske organizacije storili za usmerjanje v poklic. Ravnatelja prof. Janeza Kambiča sem vprašal, kaj je pri tem nare-
dila šola. Odgovoril mi je, da opredelitev posameznih dijakov za študij še ni znana, pač pa da bodo te podatke imeli v drugi polovici aprila. Za kakšno smer študija se bo kdo odločil, pa je mogoče sklepati iz maturitetnih nalog, ki so že končane. Napotil me je k četrtošolcem, kjer sem v razgovoru s Petrom Janča-nom zvedel več.
Medobčinski zavod za zaposlovanje je sicer izvedel anketo o željah dijakov za nadaljnji študij, vendar je bila ta izvedena že pred novim le-
PRI ČRNOMALJSKEM BEAT ANSAMBLU
Je, je, - mi smo mačkice!
n
V lanski jeseni so se v Črnomlju zbrali štirje mladinci in ustanovili beat ansambel
Kakor vsak začetek je bil tudi njihov težak. Najprej niso imeli denarja za instrumente; ko pa so si jih le nabavili, niso imeli nikjer prostora, kjer bi lahko vadili. Vendar so tudi to uredili in imajo sedaj trikrat tedensko vaje v kletnih prostorih zasebne hiše.
V ansamblu so naslednji gimnazijci: solo kitaro igra Marjan Hutar, ritem kitaro Miro Doltar, bas kitaro Marjan Vitkovič, bobne pa Srečko Kos. Prvi trije obiskujejo glasbeno šolo v Črnomlju pri prof. Jankoviču, Srečko pa je samouk. Zanimivo je tudi to, da so vsi štirje v različnih letnikih gimnazije.
V Črnomlju pa ne poznajo ansambla pod imenom Mačkice, temveč kot Pussyke.
Pussyke igrajo skoraj vsako soboto na gimnazijskih plesih, njihova prva in doslej najbolj uspela kompozicija pa je »Mrtvac griska daski-cu.« Pri tej pesmi so sodelovali vsi štirje člani ansambla.
Ansambel se je prijavil na tekmovanje za Župančičevo nagrado. Ce bo na tem tek-
movanju uspel in si pridobil kakšno priznanje, si namerava kupiti nov mikrofon in še en ojačevalec.
Problema dolgih las Pussy-ke nimajo, pa tudi glasbeno udejstvovanje jih pri študiju ne moti. *
M. GOŠNIK
tom, zato so želje zdaj že malce drugačne.
Pred kratkim so obiskali dijake tudi študentje Belokranjskega kluba in jih v razgovoru seznanili z načinom študija na posameznih fakultetah. Takrat se je pokazalo, da namerava največ dijakov nadaljevati študij na filozofski fakulteti in na pedagoški akademiji. Istočasno so dobi-
li	četrtošolci tudi publikacijo ljubljanske univerze, ki obravnava visokošolski študij z več vidikov in je dober napotek za dijaka. Z načinom izbiranja poklica pa so se dijaki črnomaljske gimnazije seznanili tudi med razgovorom s psihologom iz Ljubljane. Ta jih je opozoril na dejstvo, da so želje posameznikov dostikrat različne od potreb gospodarstva. Jasno je namreč, da delovne organizacije lahko podpirajo samo potrebne kadre, zato je nujno potrebno med delovnimi organizacijami in šolami tesno sodelovanje. Dijaki sicer lahko dobijo na univerzi posojilo za časa študija, vendar s tem nimajo zagotovljenega delovnega mesta, kakor ga imajo štipendiranci gospodarskih organizacij.
Dijaki so sklenili, da bodo v kratkem sklicali posvet s predstavniki gospodarskih organizacij v obeh belokranjskih občinah, da bi se seznanili z možnostmi za štipendije in delovnimi mesti. Delovne organizacije pa bi bile dolžne podpirati mladino iz svojega kraja v njenih prizadevanjih po izobrazbi, saj ne smemo dovoliti, da bi študij na univerzah postal samo domena dobro situiranih otrok iz večjih mest.
JOVO GROBOVŠEK
Sindikat v predkongresni dejavnosti
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Črnomelj je na izredni seji razpravljalo o vključevanju sindikata v predkongresno dejavnost. Ker bo kongres predvidoma julija letos, ostaja za temeljite razprave o osnutku resolucije malo časa. Predsedstvo je bilo mnenja, da bodo lahko razprave najbolj učinkovite v okviru posameznih komisij oziroma posvetov. Imenovali so 5 komisij in določili njih vodje, ki so zadolženi za uvodno besedo na sestankih, kjer bodo predkongresno gradivo obravnavali.
Komunist ne more stati ob robu dogajanj
Aktiv rudniških komunistov postaja delaven -Tri člane ZK so zaradi neizpolnjevanja dolžnosti predlagali za izključitev
Pisali smo, da je bil aktiv komunistov v Rudniku Kanižarica po delavnosti med najslabšimi v črnomaljski občini, pred kratkim pa se je tu marsikaj spremenilo.
Na prvem sestanku so komunisti obravnavali organizacijske zadeve in utrjevanje discipline. Tri člane Zveze komunistov, ki sicer delajo na
Naj ne bo občana, ki ne bi sodeloval!
Nedavno sta se v Kotu pri Semiču združila odbor za popravilo pokopališča in odbor za popravilo krajevnih potov — Ugotovili so, da bodo s skupnim delom lahko mnogo več naredili
Združitev obeh odborov je narekovala nujnost, ker so se dogovorili, da bodo najprej popravili krajevna pota, nato pa obnovili pokopališče oziroma ograjo okoli njega, ki je v razsulu. Pota morajo biti urejena prej, da bodo na pokopališče lahko dovažali cement, pesek in drug gradbeni material.
Ker ima krajevna skupnost Semič lasten drobilec za kamen in pogonski stroj, bo delo precej olajšano. V krat-
kem pa bodo dobili še vrtalni stroj, ki si ga bodo vasi prav tako lahko iziposojale.
Pri nabavi strojev gre precejšnja zasluga kolektivu tovarne kondenzatorjev v Semiču, ki tudi sicer kaže lepo razumevanje do krajevne skupnosti in njenih potreb.
Združeni odbor je doslej s prostovoljnimi prispevki nabral že okoli 300.000 S din v denarju, materialu, krajev.
ni odbor SZDL v Kotu pa je iz svojega primaknil 100.000 S din. Poleg združenega odbora so se odbori vseh krajevnih organizacij v Kotu odločili pomagati v tej veliki akoiji in želijo, da bi v njej sodelovali prav vsi občani.
Na pobudo nekaterih izseljencev pa se bo odbor obrnil tudi nanje s prošnjo za pomoč pri obnovi pokopališča, saj na njem počivajo tudi njihovi svojci.
JOŽE HUTAR
Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKE GASILSKE ZVEZE
Kdo bo gasil, ko že volja do dela upada
Gasilstvo je v črnomaljski občini prišlo v tako resen položaj, kakršnega ne pomnijo - Kdo bo kriv, če bodo morali gasilci golih rok opazovati požar,
ki lahko vsak čas izbruhne?
Na občnem zboru je imel poročilo o dveletnem delovanju občinske gasilske zveze predsednik upravnega odbora Janko Banovec, ki je med drugim omenil, da so posamezna gasilska društva na terenu sicer napredovala, vendar največ z lastnim delom in sredstvi.
Razpravljali so tudi o gradnji gasilskega doma v Črnomlju in opremljenosti črnomaljskih gasilcev, ki nikakor ni kos morebitnemu večjemu požaru. Gasilci so prosili za finančno podporo gospodarske organizacije, vendar so naleteli na malenkosten odziv. Nujno bi potrebovali vsaj
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ SE EN PLES — Aktiv mladine v Črnomlju, ki je zadnje čase začel uspešno delati, je v soboto spet priredil ples v mladinski sobi. Izmenoma sta igrala vojaški ansambel SMB in mladinski ansambel ,Pussyke. Plesa so se poleg domače mladine udeležili tudi mladinci i* garnizona. Zabava je bila prijetna, vse bolj pa pogrešajo večjega prostora za take prireditve.
■ V SOBOTO. 30. marca je
dragatuška šolska mladina gostovala v Črnomlju s prireditvijo »Bela krajina v pesmi, plesu in običajih«. Prireditev je lepo uspela, škoda le, da je bilo malo obiskovalcev. V Črnomlju, kjer imajo boljše pogoje, kaj takega niso zmožni postaviti na oder.
■ V PONEDELJEK ZJUTRAJ
se je po Črnomlju bliskovito razširila vest, da so se zgodaj zjutraj začela dela na cesti Črnomelj
—	Vinica. Ker vsi tako željno pričakujemo gradnje, sprva ni nihče pomislil na prvi april, žal pa se je izkazalo, da je bila ta vest le potegavščina.
■ ČRNOMALJSKA IGRALSKA SKUPINA PD »Mirana Jarca« bo v režiji sodnika Janeza Kramariča v soboto, 6. aprila uprizorila v Prosvetnem domu Gogoljevega »Revizorja«. Ker je bilo prosvetno društvo že v razsulu, je obnovljena dejavnost vsekakor hvale vredna in bo predstava gotovo privabila veliko gledalcev.
■ PRIPRAVE NA JURJEVA* NJE se začno v kratkem. Pripravljalni odbor se bo 12. aprila sestal ter temeljito pretresel možnosti za popestritev programa, ki bi doprinesel k večjemu finančnemu učinku. Odbor namerava letos manj potrošiti za reklamo in več za izboljšanje programa, ki naj bi ga obogatile tudi gostujoče folklorne skupine. Sodelovanje je obljubil tudi novi občinski mladinski komite.
7	milijonov Sdin, obljubljen pa imajo komaj milijon. Gradnjo gasilskega doma bi radi dokončali vsaj v letu 1969, medtem pa bi morali nabaviti potrebno gasilsko opremo, da bi bili sposobni posredovati tudi v požarih na celotnem območju občine.
Predsednik republiške gasilske zveze Metod Rotar je na Črnomelj skem občnem zboru dal pobudo za večjo gasilsko manifestacijo v Črnomlju, ki naj bd bila pri-
V Cerkvišču dela Socialistična zveza
člani SZDL v Cerkvišču so pred kratkim v vasi ustanovili svojo krajevno organizacijo, ki bo hkrati opravljala tudi posle za krajevno skupnost. Do zdaj so Cerkvišče spadale pod krajevno organizacijo Groblje. Na prvem sestanku so že sprejeli delovni načrt, ki predvideva organizacijo proslav, zbiranje prijav za krvodajalske akcije, ureditev vodnjaka v gasilskem domu, organizacijo predavanj in delo na kulturnem področju. Za predsednika je bil izvoljen Jože Mravinec, za tajnika pa Janez Husič.
hodnje leto, ter omenil, da bi ob tej priložnosti morda prispevala nekaj sredstev tudi republiška gasilska zveza. Ta izjava pomeni za Črnomaljce novo upanje.
odgovornih delovnih mestih, so predlagali za izključitev, ker svojih dolžnosti do uresničitve programa ZK in stališč 8. plenuma niso opravili.
Komunisti iz Rudnika so razen tega razpravljali še o poslovanju podjetja, ki je zašlo v težak položaj predvsem zato, ker ima veliko premoga prodanega, a zanj ne dobi plačila. Njegov glavni odjemalec, tovarna celuloze Pla-ški, je v prisilni upravi. Da bi podjetje prebrodilo sedanjo krizo, so se člani ZK skupno s samoupravnimi organi zavzeli za odločitev o zmanjšanih osebnih dohodkih, kar je trenutno neogibno potreben ukrep. Menili so tudi, da bi morali v bodoče vso problematiko podjetja obravnavati najprej na aktivu komunistov.
Videti je, da je aktiv v zadnjem času le našel vsebino dela in da se ga je lotil z novim poletom. Ob dejstvu, da razčiščujejo v svojih vrstah z mlačneži, pa je aktiv rudniških komunistov brez dvoma na najboljši poti za učvrstitev organizacije, kakršno predvideva program Zveze komunistov.
Osemletkarji obdelujejo vrt
Na vrtu pred metliškim KOMETOM je že nekaj dni zelo živo. Učenci osemletke se na šolskem vrtu uče praktičnega gospodinjskega pouka. Dečki obračajo in kopljejo zemiljo, deklice pa sadijo krompir in drugo ze-
Kmetovalci, za delo na polju se najbolje in najceneje oblečete pri
OeleteUsti!« ČRNOMELJ
Kot največji problem gasilstva pa so na občnem zboru ocenili dejstvo, da med članstvom upada volja do dela zaradi tolikih finančnih težav. Udeležba je bila v splošnem zelo lepa, pogrešali pa so vabljene predstavnike občinske skupščine. Ker je znano, v kakšnih težavah je gasilstvo nasploh, posebno še črnomaljsko društvo, so spričo resnosti položaja zamerili odsotnost tistim, ki bi v razpravi lahko pomagali z nasveti.
Podarili so 124 knjig
Belsadova sindikalna knjižnica je pred kratkim podarila ljudski knjižnici v Črnomlju 124 knjig: 93 leposlovnih in 31 poljudnoznanstvenih. Podarjene knjige so prišle kot naročene, saj zaradi finančnih težav letos knjižnica ne bo mogla obogatiti svojega knjižnega fonda.
lenjavo. Celoten pridelek bodo spravili v šolsko kuhinjo. Tako bodo precej znižali ceno toplim šolskim obrokom.
Tovarišica Marija Cmugelj je delo otrok pohvalila, oni sami pa so tudi (zadovoljni z delom na svežem spomladanskem zraku.
Mladinski plesi vsakih 14 dni
Da bi udeleženci plesnega tečaja v Črnomlju ne prišli iz vaje, je sklenil občinski mladinski komite organizirati vsakih 14 dni redne mladinske plesne vaje. Ker P& so klubski prostori premajhni za take prireditve, so prosili za ugodnejši prostor — avlo Prosvetnega doma. Zamisel je vredna podpore, samo če bodo plesi pod nadzorstvom in na primerni ravni.	K.	W.
Bo „ZUHRA“ osvojila potrošnike?
Metliški obrtnik Niko Radman je pred kratkim prijavil svoj izum
Strojni ključavničar Niko Radman je pred 10 leti v Metliki začel svojo obrt, prej pa je bil v Mengšu na Gorenjskem. Precej je potoval po Nemčiji in videl električne blazine za masažo, katerih pri nas še ni bilo dobiti. Zato mu je prišlo na misel, da bi tako blazino izdelal sam. Dolgo je poizkušal, nato mu je uspelo. Prve blazine je izdelal že leta 1964 in jih na preizkušnjo dajal znancem po Metliki, lani pa jih je začel izdelovati bolj na veliko.
— Kot pravite, je masažna blazina pod imenom ZUHRA vaš izum. Ali ste ga že patentirali?
— šele letos sem ZUHRO prijavil patentnemu uradu v Ljubljani. Rekli so mi, da bom moral na odločbo čakati morda dve leti, pač pa so mi
zdrav organizem.
— Koliko stane taka blazina in kje jo je mogoče kupiti?
— V maloprodaji stane ZUHRA blazina 25.800 Sdin, kdor pa se zanjo zanima, jo lahko kupi bodisi pri meni ali pa pri Metalni industriji Ozalj.	R.	B.
Smetišče dela sramoto
Za občinsko stavbo v Gradcu, kjer uradujeta krajevni in matični urad, je pravo smetišče. Ljudje menijo, da je najprimernejši prostor za odlaganje odpadkov na .»občinskem«, ker pa je to tik glavne asfaltne ceste, meče navlaka kaij slabo luč na prebivalce Gradca. Baje so o tem razpravljali že na sestankih, a doslej opozorila niso nič zalegla.
zagotovili, da bo medtem izum zaščiten.
— Od kod ime ZUHRA in kaj to pomeni?
— Imena si nisem izmislil sam, pač pa direktor Metalne industrije Ozalj. To podjetje je namreč pripravljeno moje električne blazine spravljati na trg. Kakor mi je omenjeni direktor povedal, pomeni ZUHRA v arabščini žensko, ki zdravi.
— Ali ima ime kaj zveze z resničnim zdravljenjem?
— Seveda! Blazino je preizkušalo več zdravnikov v Ljubljani in Beogradu'. Rekli so, da je dobra za masažo poškodovane hrbtenice, za ublažitev revme, utrujenih nog in zdravljenje išiasa. Neki beograjski zdravnik . je ugotovil, da pospešuje obtok krvi, kar je koristno tudi za
NA ZADNJI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE METLIKA
iliill
mmm
;	-,Š
i	S A
i' '<S'|
Niko Radman, obrtnik iz Metlike, s svojim izumom električno masažno blazino. — (Foto: R. Bačer)
Metliški odborniki so proračun zavrnili
Ne iz nasprotovanja, pač pa zaradi odgovornosti so na petkovi občinski seji v Metliki zavrnili predlog letošnjega proračuna
Petkova občinska seja v Metliki je bila sklicana zadnji hip, tako da odbornikom niti niso mogli poslati pismenega materiala za predlog letošnjega proračuna, zato ga je na seji obrazložil podpredsednik skupščine Slavo Pre-valjšek. Povedal je, da so naredili pet osnutkov, preden je sestavljavcem proračuna uspelo spraviti v sklad dohodke z izdatki, ob tem pa so pustili v celoti odprto vprašanje financiranja šolstva in borčevskih zadev, še zdaj ni znano, koliko bo za te dejavnosti mogoče dobiti dopolnilnih sredstev iz republiških virov.
Osnutek proračuna znaša 301.823.000 Sdin dohodkov in prav toliko izdatkov, medtem ko so realne potrebe porabnikov proračuna dosegle vsoto 504 milijone Sdin. V dohodkih je proračun nekoliko napet, pri izdatkih pa so morali črtati vrsto zadev, ki jih je občina prej financirala, letos pa jih ne bo več mogoče.
Pri obrazložitvi posameznih postavk smo slišali, da bo zaradi pomanjkanja denarja letos trpelo zlasti delo medobčinskih služb in pa delo družbeno-političnih organizacij ter društev, čeprav so slednjim letos namenili nekaj več sredstev kot v letu 1967. '
Po daljši razpravi so odborniki predlog proračuna soglasno zavrnili. Poudarili pa so, da zavrnitev proraču-
na ne pomeni demonstrativnega sklepa, temveč so se zanj odločili zaradi odgovornosti, ki je ni mogoče prevzeti. če ne bo mogoče dobiti toliko dopolnilnih sredstev iz republike, na kakršne zdaj v Metliki računajo (čeprav brez kakršnihkoli obljub), bo treba sedanje postavke proračuna še znižati in zagotoviti denar za borce in šolstvo ali pa sklepati o
najetju kredita, kolikor bi ga pri banki sploh dobili.
V nadaljevanju seje so razveljavili odlok o občinskem prometnem davku, s katerim so prej oprostili hotelsko gostinsko podjetje plačevanja tega prispevka; medtem so namreč ugotovili, da ta sklep ni zakonit. Odborniki so tudi izglasovali predlog, naj se pristojnosti skupnosti otroškega varstva prenesejo
na temeljno izobraževalno skupnost, dobili so informacijo o težavnem položaju domačega foto-kino podjetja in razpravljali o nekaterih premoženjskopravnih zadevah.
Ker pa je bila na seji udeležba odbornikov zelo slaba, so na predlog predsednika občinske skupščine Petra Vuj-čiča sprejeli' sklep, ,da bodo od vseh odsotnih zahtevali pismena pojasnila, zakaj se seje niso udeležili. Te izjave bodo na prihodnji seji prebrali.
PONOVNO TEŽAVE PRI FOTO-KINO PODJETJU
Izguba zaradi prevelikih dajatev
Na občinski seji sprejeto priporočilo gospodarskim organizacijam, naj z reklamo pomagajo domačemu foto-kino podjetju, sicer bo Metlika izgubila še to skromno kulturno razvedrilo
Zaradi sprememb v predpisih so mnoga kino podjetja, zlasti manjša, že lani zašla v težave, ker morajo 20 odstotkov denarja od prodanih vstopnic odvajati za jugoslovansko kinematografijo. Razen tega so v zadnjem času močno porasli tudi stroški za najemnine filmov in predfilmov'.
Metliško kino podjetje je lansko poslovno leto zaključilo s 308 tisočaki izgube, izračunali pa so, da bo letos' izguba dosegla gotovo en milijon šesto tisoč S din. O tem je podjetje obvestilo skupščino in opozorilo, da bo treba kino podjetje ukiniti, če
ne bo mogoče zagotoviti kritja vnaprej planirane izgube.
Na zadnji občinski seji so odborniki zavzeli stališče, da kino podjetja v nobenem primeru ne bi smeli ukiniti, saj predstavlja obisk filmskih pre stav zlasti za občane z nižjim standardom, ki nimajo televizije, glavno in čestokrat tudi edino razvedrilo. V razpravi so predlagali, naj uprava kina razmisli o minimalni podražitvi vstopnic, hkrati pa skuša zainteresirati domača podjetja za plačano reklamo svojih izdelkov. Prav tako so pozdravih predlog odbornice Silve Dular, naj kino podjetje v odgovoru s sin-
dikalnimi podružnicami Večjih kolektivov organizira obisk kvalitetnih kino predstav za sindikate.
Poseben problem v sklopu težav metliškega kina pa je tudi neakustična dvorana, ki je vrh vsega še slabo opremljena. Upravnik kina tov/ Mihelčič je med drugim povedal, da je projektor preobremenjen, in če bi se pokvaril, kolektiv nima denarja za popravilo.
Razprava o tem je bila končana z ugotovitvijo, da bo treba že letos razmišljati o gradnji nove, kulturnejše dvorane, medtem pa naj bi kino posloval po starem, s pomočjo dohodka od reklam.
Kdo je kriv?
Občinska skupščina v Metliki in sanitarna inšpekcija oddelka za medobčinske inšpekcijske službe v Novem mestu sta se dogovorili, da bo tudi na področju mesta Metlika izvedena deratizacija, to je uničevanje miši in podgan, ki delajo vse večjo gospodarsko škodo in lahko povzroče tudi nevarno epidemijo. Sklenjeno je bilo, da bo deratizacijo izvedel zavod za zdravstveno varstvo iz Maribora, in sicer v dneh od 1. do 3. aprila 1968.
Preden se izvede uničenje podgan, pa je seveda treba opraviti nekatere varstvene ukrepe, predvsem poskrbeti, da kokoši, psi, mačke in druge domače živali ne pridejo do strupa ali pa v stik s poginulimi podganami. Te preventive pa v Metliki ni bilo in ljudje so zvedeli za deratizacijo, ko je bila ta že opravljena. Z dopisom so bila obveščena le nekatera podjetja, pa še tu je pisalo da bo deratizacija opravljena v dneh od 1. do 3. aprila. V resnici pa so jo izvedli člani mariborskega Zavoda za zdravstveno varstvo že 29. marca. Posledica tega so poginule kokoši in mačke. Ljudje bodo zahtevali odškodnino! Kdo je kriv da lastniki malih šivali in Metličani nasploh niso bili o deratizaciji pravočasno obveščeni?
Oglašujte v DL!
SPREHOD PO METLIKI
šolarji metliške osemletke sami urejajo okolico šole. Fantje so velike skale kotalili po hribu navzdol, nato pa jih na igrišču spravljali na kup, od koder jih je odpeljal traktor. Medtem ko so premikali skale, tudi smeha ni zmanjkalo.
(Foto: R. Bačer)
■ IGRALSKA DRUŽINA PROSVETNEGA DRUŠTVA in mladinski aktiv tovarne BETI v Metliki ški gadje«. Imajo tri kitare in naštudirala Borove Raztrgance, in se 17. marca uspešno predstavila domačemu občinstvu. Zadnjo nedeljo popoldne so mladi igralci gostovali v Drašičih, zvečer pa na Suhorju. V Beli krajini nameravajo s to igro obiskati še Semič, Dragatuš in Vinico.
■ ŠTIRJE METLIŠKI MLADINCI so na pobudo domače mladinske organizacije osnovali beat ansambel in mu nadeli ime »Metliški gadje«. Imajo tri kitare in boben, čakajo pa še na tovariša, ki je zdaj pri vojakih in bo igral na električne orgle. Ta je po poklicu muzik in bo prevzel tudi vodstvo ansambla. — Mladim godbenikom je občinska skupščina odstopila odslužene zvočnike nekdanje razglasne postaje. Te so fantje popravili in bodo služili tudi za ozvočitev drugih javnih prireditev. Novi ansambel, ki bo v ritmu beata poskušal igrati tudi belokranjske ljudske pesmi, se bo verjetno občinstvu predstavil že letošnje poletje.
■ MEDTEM KO SO METLIŠKE
glavne ceste in parki še kolikor toliko vzdrževani, pa je pot na Obrh pravo smetišče. Zlasti breg proti Obrhu kaže obupno podobo. Ljudje brez najmanjšega čuta za lepoto narave mečejo po bre-
gu razbito porcelanasto in lončeno posodo, steklo, staro obutev, pločevinaste kante itd. Celo polivinilaste vrečice, ki bi jih zlahka sežgali doma v štedilniku, razmetavajo vsenaokrog, da jih veter obeša po drevju in grmovju. Vse prej kot lepa podoba za Metliko, ki naj bi bilo celo turistično mesto! Ali se res ne bo dalo takim brezvestnežem in uničevalcem naravne lepote stopiti na prste?
■ PRAV OB TEJ POTI na Obrh so pred kratkim neznani zlikovci na škarpi v dolžini več metrov razbili in odtrgali betonski polkrožni zaključek in ga vrgli pod breg. Tako je tudi tu vandalizem slavil svoje razdiralno delo.
ROKOMET-
nedeljo, 31. liki, in
■ PRIJATELJSKA NA TEKMA je bila marca na Pungartu v Metli sicer med rokometašicami metliške osnovne šole in učenkami poklicne šole tovarne BETI. Zmagale so tekmovalke osnovne Sole z rezultatom 10:4.
Cepljenje prot! pasji stekleni
V mesecu aprilu bo na področju metliške občine obvezno cepljenje proti pasji steklini. Razpored je naslednji: 1. aprila v Podzemlju, Krasincu in Gradcu; 3. aprila na Suhorju, Jugorj.u in Radoviči; 5. aprila bo cepljenje v Metliki. Stroški cepljenja so 1500 SD.
Kdor ne bo pripeljal psa cepit, bo kaznovan z denarno kaznijo do 300 000 SD.
Kar naročijo — vse prodajo
V MERCATORJEVI trgovini v Gradcu prodajajo razen kruha, sadja in zelenjave tudi šolske potrebščine, tekstil, galanterijo in časopise. Največ prodajo živil, nekaj tekstila in sadja. Med časopisi je največje povpraševanje po Anteni in reviji Stop.
Vsak teden jim enkrat pripeljejo meso, trikrat pa zelenjavo. Omembe vredno je, da se ljudje na podeželju zelo zanimajo za zelenjavo, predvsem pa za sadje C banalne).
Za kurirčkovo pošto vse nared
Letošnja Kurirčkova pošta se bo na področju metliške občine mudila dva dni, in sicer 19. in 20. aprila. Prvi dan jo bodo metliški pionirji sprejeli od črnomaljskih v Gradcu. Nato jo bodo nesli skozi Metliko in Suhor, kjer bo prenočila, naslednji dan pa jo bodo na Jugorju predali Novomeščanom- Občinska zveza Društva prijateljev mladine pripravlja skupno s šolami lep sprejem Kurirčkove pošte tako v Gradcu kot na Suhorju in na Juhor-ju.
Skoraj 3000 piščancev razprodanih
Na željo kmetovalcev je kmetijska zadruga Metlika nabavila v šentviški valilnici nekaj tisoč piščancev in jih razprodala interesentom po 250 SD. Na suhorsikem koncu so pokupili kmetje okoli 3000 piščancev hitro rastočih pasem, v Gradcu pa so jih pro-4ali okoli 2000, nekaj sto pa so jih naročili v Metliki in njeni okolici. Zadruga s prodajo piščancev ni imela nobenega zaslužka, zaračunala si je samo prevozne stroške. Naročila še sprejemajo.
Prenovljena Veselica čaka goste
Sredi marca je metliško gostinsko podjetje odprlo svoj lokal Veselica, ki so ga čez zimo preurejali. Vsi prostori so prebeljeni, cesta je lepa, tako da bodo gostje lahko zadovoljni. V tem lokalu nudijo predvsem specialitete na žaru, za kar je poskrbljeno zlasti ob nedeljah. Ker je gostišče na lepi in sončni točki, strežejo že tudi na prostem. Predzadnjo nedeljo je obiskalo Veselico toliko ljudi, da je za nekatere celo zmanjkalo posrtora-
27. marca prvi kopalci v Kolpi
Letošnja zgodnja pomlad, posebno pa še nedelja, kakršna je bila 23. marca, je privabila h Kolpi v Metliki nekaj najbolj pogumnih mladih lijudd. Ta dan se jih je precej že sončilo, nekaj posameznikov, domačinov in Hrvatov, pa se je celo spustilo v Kolpo. Tako zgodnje sezone v Metliki že dolgo ne pomnijo.
\
Izvozni iztržek industrije v februarju
V letošnjem februarju je industrija novomeške občine izvozila za 378.024 dolarjev izdelkov ali za 8 odstotkov več kot v istem obdobju lani. V primerjavi z lanskim februarjem se je izvoz na konvertibilno področje zmanjšal za 1 odstotek. Največji izkupiček na mednarodnem trgu je imela v februarju IMV z iztržkom 180.647 dolarjev, kar je za 150 odstotkov več kot leto dni prej. IMV je lani v februarju prodala za konvertibilno področje za 67.309 dolarjev izdelkov, letos v istem obdobju pa za 154.096 dolarjev oziroma za 129 odstotkov več. NOVOLES je v tem času prodal na mednarodnem trgu za 131.543 dolarjev izdelkov ali za 81 odstotkov več kot februarja pred letom, medtem ko se je njegov izvoz na konvertibilno področje povečal za 79 odstotkov. Občutno je bil februarja povečan izvoz OPRE-MALESA, saj je iztržil kar za 207 odstotkov več kot lani. NOVOTEKS je v februarju dosegel le 1 odstotek izvoza ispred enega leta.
Pogovor z obrtniki
Novomeška uprava za dohodke je 21., 22. in 25. marca sklicala gostince, avtoprevoznike in druge obrtnike na pogovor o novih predpisih o prispevkih in davkih občanov ter predpisu o obveznem vodenju poslovnih knjig za zasebne obrtnike.
Za urbanistični načrt
V Šentjerneju že nekaj časa merijo po dolgem in počez za urbanistični načrt, ki bi moral biti na. rejen že do konca marca. Ljudje pravijo, da je malo verjetno, da bi načrt tako hitro napravili. Slišati je, da bi bili zadovoljni, če bi bil načrt narejen do konca leta.
POLDE MIKLIČ
Knjižnica in kino
Na skupščini prosvetnega društva »Maks Henigman« *v Dolenjskih Toplicah 20. marca so ugotovili, da delujeta predvsem knjižnica in kino, pa tudi ti dve dejavnosti nista brez problemov. Predvsem ima društvo premalo denarja aa nakup novih knjig in popravilo kinoprojektorja. Knjižnica je zbrala iz izposojevalnine »toliko« denarja, da je lahko kupila le dve novi knjigi. Zaradi denarnih in drugih težav tudi društveni odbor nima prave volje do dela.	D. G.
V nedeljo izredna konferenca ZMS
»Mladina v vlogi samou-pravljalca« bo naslov osrednje razprave na izredni konferenci ZMS Novo mesto v nedeljo, 7. aprila, ob 8,30 v sindikalni dvorani na Društ-vanja v prihodnjih dveh letih, di tri delegate za VII. kongres ZMS.
„Ne gori moje, ampak državno!”
Erjavec iz Velikega Podljubna: »Domov sem šel z ožganimi škornji in hlačami« - Se je za naše gozdove spet pričelo uničujoče obdobje?
V nedeljo, 31. marca, okoli 13. ure, je začel goreti gozd pri šurlovi zidanici na Ljubnem. Ogenj je zajei okoli 3 hektare listavcev. Požar so pogasili prebivalci iz Stranske in Birčne vasi ter Uršnih sel s pomočjo novomeških gasilcev.
kla Amalija Vodnik. Domnevajo, da je ogenj povzročil otrok, ki naj bi se bil igral z vžigalicami.
>LOVEC<, lovska zadruga
NOVO MESTO, Cesta herojev 8
Lovci, ribiči, taborniki in športniki, obiščite našo NOVO poslovalnico, kjer si boste lahko izbrali opremo po želji, okusu in zmernih cenah!
»To popoldne smo mnogi delali v vinogradih. Jaz sem imel opravek na brajdi, morda kakšnih 300 metrov od šurlove zidanice. Lastnica je doma v Lakovnicah pri Stranski vasi. Nenadoma sem zagledal dim in zaslišal bučanje ognja. Mislil sem, da gori zidanica, zato sem takoj vse pustil in stekel proti šur-lanovi zidanici,« je pripovedoval Anton Erjavec iz Velikega Podljubna, kurjač na železnici.
»Ljudje božji, zakaj vendar ne gasite! — sem jim rekel. — Saj ne gori moje, ampak državno! — je bil odgovor. Z zadnjo sapo sem stekel k cerkvi sv. Vida in pričel na vso moč biti plat zvona.
Kmalu je pritekel Jože Bele in za njim še Franc Hrovatič, oba iz Stranske vasi, pa še Franc Hren iz Ljubna,« je nadaljeval Erjavec. V nekaj minutah se je zbralo oko-
li 30 ljudi, ženske so odgra-bile listje, hojo in drugo suhljad, moški pa smo delali varnostni pas.
Boj z ognjem je trajal skoraj štiri ure. Domov sem šel z ožganimi škornji in hlačami.«
■ Istega dne kot na Ljubnu
je gorelo v Gaju nad Pleterja-mi. Pogorelo je 20 arov gozda. Gasilci in prebivalci so požar uspešno pogasili. Goreti je začelo ob poti, zato domnevajo, da je ogenj povzročil malomarno odvrženi cigaretni ogorek.
■ Pet dni prej je zgorelo 2 ha gozda pri Velikem Podljubnu. Požar se je razširil s senožeti ob gozdu, kjer naj bi bila neka deklica zažgala suho travo, škodo so ocenili na 2000 N din.
I V petek, 29. marca ob 13. uri, je v Prečni pogorelo Mariji šulc hišno ostrešje, prelcajeno meso, mast iri drugo. Med gašenjem se je ope-
Pripravništvo v KRKI ■ nič novega!
Trenutno imajo 18 pripravnikov, letos pa jih bodo vzeli še 10
Delovno skupnost novomeške tovarne zdravil »Krka« sestavlja tudi 18 pripravnikov: 13 s srednjo, 1 z višjo in 4 z visoko izobrazbo. Letos bodo vzeli še 10 pripravnikov. Obvezno so postali pripravniki tudi vsi Krkini štipendisti, ko so končali študije.
V tovarni zdravil so pripravništvo uvedli že leta 1960 in je od tedaj nenehno v praksi. Vodja kadrovskega oddelka Slavko Vidmar je povedal, da ima Krka vsaj polovico takih strokovnjakov, ki so v tovarno prišli kot pripravniki. Zato je tudi njihova povprečna starost le okoli 30 let.
Vidmar je povedal, da mo-
ra vsak pripravnik v Krki temeljito spoznati delovno območje, preden dobi posebno zadolžitev. Obvezno pripravništvo traja eno leto.
Znižane takse za avtomobile
Občinska skupščina v No. vem mestu je 28. marca znižala komunalne takse za zasebna motorna vozila. Nova taksa za osebne avtomobile je za 50, za prikolice pa celo za 75 odstotkov manjša od tistih, ki jih je določal dosedanji dober mesec veljavni odlok. Z novim odlokom je občinska skupščina uskladila ustreme takse s taksami v sosednjih občinah.
Danes predavanje Bogdana Osolnika
Danes ob 17. uri bo v dvorani sindikalnega doma v N c vem mestu predaval tovariš Bogdan Osolnik o sestanku komunističnih partij v Budimpešti, o dogodkih v Pragi in o drugih aktualnih političnih dogodkih po svetu. Predavanje je za komuniste obvezmo!
»MUCKE PA NE!« se je ustrašil mali lastnik, ko so te dni strokovnjaki KEMOCIDA iz Slovenske Bistrice nastavljali strupene vabe škodljivim glodalcem po novomeških kanalih in zanemarjenih dvoriščih. (Foto: Darko Pavlin — tretja nagrada za fotografijo tedna)
Še ena pot popravljena
Prebivalci Vrhovega, Dolnjega in Gornjega Križa in Vrha pri Križu so s sodelovanjem novomeškega GG in žužemberške krajevne skupnosti popravili pot od Belega grabna do odcepa za Gornji Križ in Vrh pri Križu. Gozdno gospodarstvo je opravilo vrtalna in minerska dela, krajevna skupnost je dala 51 m3 peska in plačala prevoze peska, vaščani pa so brezplačno delali 1.060 ur. Pot je zdaj prevozna tudi za osebne avtomobile.
Slavko Vidmar:	»Priprav-
nike dobimo predvsem prek zavodov za zaposlovanje. Z novomeškim zavodom dobro sodelujemo že več let. V njem pripravnike tudi testirajo.«
Upravni odbor lahko dobremu pripravniku odobri krajšo pripravniško dobo, vendar najmanj za šest mesecev.
Zanimivo je tudi, kako so v Krki rešili nagrajevanje pripravnikov, že dalj časa imajo urejeno tako, da prejema inženir začetnik osebni dohodek tehnika, tehnik začetnik pa osebni dohodek kvalificiranega delavca. Ko pripravnikom mine pripravniška doba, so nagrajevani po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
V Krki pripravništvo pravzaprav ni nič novega in bo tudi pravilnik o pripravništvu, ki ga morajo napraviti na podlagi zveznega zakona, le trdnejša uzakonitev tega, kar že imajo in izvajajo.
Delavnost, vredna posnemanja
Krajevna organizacija RK v Gotni vasi ima 322 članov, ki se odlikujejo po delavnosti. V letošnjem letu so organizirali v okviru »Sole za zdravje« 5 dobro obiskanih predavanj. Predavali so zdravstveni delavci iz Novega mesta.
Krajevna organizacija RK Gotna vas je poskrbela tudi za uresničevanje letošnjega plana Člani so že poravnali letošnjo članarino, začeli pa so tudi z zbiralno akcijo za letovanje socialno ali zdravstveno šibkih otrok.
>OBRTNIK< NOVO MESTO1
športniki in športna društva!
Vse vrste športnih potrebščin in športnih dresov dobite v športnem oddelku nove Obrtni-kove poslovalnice NOVA MODA na Cesti komandanta Staneta.
Sprejemamo tudi posebna naročila.
Občan - žoga med ObS in stanov, podjetjem
Bodo lastniki garaž na Mestnih njivah kaznovani zaradi »gradbenega prekrška«, ki ga niso zakrivili? - Je Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij čisto brez krivde, da stoje garaže na nasutem in mokrem terenu? - Lastniki garaž naj bi bili kaznovani, kaj pa tisti, ki so jim omogočili uporabo garaž? - O jezi v enem izmed najbolj neurejenih stanovanjskih naselij v Novem mestu
Zaradi garaž na Mestnih njivah v Novem mestu je bilo lani (pa tudi že prej!) prelitega vsaj pol sodčka črnila. Potem, ko so že stale, so jih mnogi poimenovali »taborišče«, saj na zunaj zares spominjajo na vrsto pustih barak, ki kvarijo podobo tudi sicer zares še neurejene velike stanovanjske soseske, v kateri zdaj že tretje leto živi menda nekaj nad tisoč ljudi.
Lastniki že lani plačanih (a precej dragih!) garaž so prejšnji mesec dobili od oddelka za upravnopravne zadeve pri ObS Novo mesto pisma s takole vsebino:
». . . ODLOČBA:	vsem	investitorjem	.	.	.
grupe garaž na Mestnih njivah v Novem mestu se zaprošeno uporabno dovoljenje za garaže začasno ne izda. Investitorji so dolžni, da urede odvodnjavanje meteorne vode od cele skupine garaž in da izvrže zunanji omet na vseh garažah enotno. — Pomanjkljivosti so dolžni odpraviti do 1. 5. 1968.
ODRA3*X32rfEV. Investitorji . . , grupe garaž na Mestnih njivah v Novem mestu so poverili izgradnjo garaž v izvršitev SGP Pionir
Novo mesto, ki je delo opravilo skladno s predloženo dokumentacijo. Za garaže je bil namreč napravljen ustrezen zazidalni načrt. Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Novo mesto pa je odkupilo zemljišča in se s pogodbo zavezalo pripraviti za vse investitorje dokumentacijo in urediti ter pripraviti zemljišče.
Pri tehničnem pregledu dne 20. 2. 1968 pa je. bilo ugotovljeno, da pri garažah še ni poskrbljeno za odvodnjavanje terena in da garažam manjka zunanji omet. S tem ni poskrbljeno za primeren izgled v novem naselju, niti za zaščito betonskih votlakov garaž, ki bodo zato hitreje propadali. In ker obstoji nevarnost, da bi posameznik pristopil sam k izvedbi zunanjega ometa, saj ga je pri vsaki garaži le cca 1 do 2 m2, bi lahko nastala zelo pisana slika, če se to delo ne bi izvedlo enotno, kar pa bi kazilo izgled novega naselja. Za odvod meteorne vode pa je po sklenjenih pogodbah dolžno poskrbeti Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij, ki se je obvezalo predati gradHeljem »urejeno zemljišče«.
V tehničnem pogledu glede kvalitete opravljenega dela ni posebnih pripomb. Lastniki garaž, ki so naročili tudi izdelavo tlakov v garažah, so verjetno razočarani, ker se tla dvigajo (posledica zime). Ta težava bo kasneje manjša, če bo poskrbljeno za odvodnjavanje. Zato ni možno ugotoviti, da je to
napaka izvajalca del SGP Pionir, ki bi jo bil dolžan sam odpravit., marveč je to krivda predvsem na pomanjkljivem odvodnjavanju, delno pa na neustreznih tleh.
Končno se še pripomni, da bo po preteku roka za odpravo pomanjkljivosti opravljen kontrolni pregled in bo zoper lastnike garaž predlagana uvedba postrpirs za gradbeni prekršek, ker uporabljajo garaže brez izdanega uporabnega dovoljenja, če pomanjkljivosti ne bodo odpravljene.
Izdaja odločbe je s tem zadostno utemeljena . ..«
Morda je »izdaja odločbe« z gornjim naštevanjem za občinski oddelek za upravnopravne zadeve »zadostno utemeljena«, vendar so stvari v življenju dostikrat različne od odločb in papirja. Lastniki garaž se sprašujejo, če so res dolžni opraviti dela, ki bi jih že davno moralo urediti po podpisanih pogodbah novomeško Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij! To podjetje je bilo s pogodbo zadolženo, da pripravi vso potrebno dokumentacijo in da zlasti tudi uredi in pripravi zemljišče. ObS zdaj sama ugotavlja v opisani odločbi, da bi moralo podjetje predati graditeljem »urejeno zemljišče«. Lastniki garaž se sprašujejo, če ObS sama nima dovolj moči, da pritisne na to podjetje in zahteva od njega uresničitev pogodbe — namesto tega pa (tako vse kaže) kliče na pomoč lastnike garaž, da naj »poskrbe za pravilno odvodnjavanje terena«.
Higienska akcija v tednu RK
Dne 29. marca je izvršni odbor občinskega odbora RK v Novem mestu razpravljal o delu v tednu RK od 5. do 11. aprila. Dogovorili so se, da bodo v tem času v šolah in krajevnih organizacijah prirejali predavanja, v mestu in drugih naseljih pa izvedli higiensko akcijo. V njej bodo sodelovale komunalna, zdravstvena in inšpekcijska služba. Namen akcije je očistiti mesto in naselja nepotrebne navlake (smeti, odpadkov itd.). Posebno nalogo bodo dobili hišni sveti, ki naj bi poskrbeli predvsem za ureditev hišnih okolij. Izvršni odbor je predlagal za odlikovanje 24 članov, ki so najmanj deset let aktivisti RK.
Popravilo le obliž
Pred dnevi so vaščani Pra-preč pri Gor. Straži popravljali cesto proti Potoku. Razsuli so več kub. metrov gramoza in obsekali meje ob cesti. To popravilo pa je komaj zadosten obliž za cesto, ki je že več let precej razdrta. Predvsem bi bilo potrebno urediti še pot skozi vas, saj je ob dežju zaradi debele plasti blata skoraj neprehodna.
Mala šola v Šmarjeti
Malo šolo v Šmarjeti obiskuje 35 otrok. Razdeljeni so v dve skupini. Pouk imajo dvakrat na teden, poučujeta pa jih dve učiteljici.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Gregorič	iz Velike	Lahinje	—	Margareto,	Terezija	Mantelj	z	Vrha —
Jožeta, Marija Kremesec iz Ro-salnic — Antona, Frančiška Jakše iz Sela pri Otovcu — Jožka, Slavka	Sašek iz	Stopič	—	Darinko,
Slavka Bučar iz Mačkovca — Avgusta, Andreja Zagorc iz Kostanjevice — Blaža, Nada	Novak iz
Bršlina — Roberta, Dragica Pro-šenik iz Metlike — Majo, Ljubica Bračun iz Krškega — Franca, Danica Bevc z Debenca — Leopolda, Lidija Ljubi z Muhaberja — Boštjana, Zaika Povše iz Svržakov — Jožeta, Rezka Fir iz Gradca — Tadeja, Anica Vidmar iz Trebnjega — Petra, Marija Bradač s Podturna — deklico,'Marija Juršič iz Zdinje vasi — dečka, Marija Kobe iz Sodevcev — deklico, Vida Kerne iz Dolnje Nemške vasi — deklico, Cilka Blatnik iz Rožanca — deklico, Matilda Berus iz Gornjega Globodola — deklico, Ana Novak iz Podgore — dečka, Marija Jaki iz Brinja — dečka, Marija Luzar iz Petrove vasi — dečka, Jožica Košak iz Ločne — deklico, Ivica Oštir iz Nove Rese — deklico, Slavica štubljar iz Malega Lešča — dečka, Nežka Kastelic s Pristave — deklico, Terezija Muhič iz Dolenjskih Toplic — deklico, Alojzija Cesar z Rdečega kala — deklico.
i	'	>
Veletrgovina MERCATOR iz Ljubljane je odprla v Novem mestu novo prodajalno pohištva in opreme za dom in gospodinjstvo. Trgovina je v novem poslopju poleg zavarovalnice, vhod pa je iz tržnice. Lokal ima 270 mJ prodajnega prostora, investicija pa je bila 60 milijonov Sdin. Z okusnimi napisi je vhod opremil atelje Forma nova. (Foto: M. Vesel)
Ognji za 10-letnico
V ponedeljek, 1. aprila zvečer, so na novomeškem Marofu, v Mačkovcu, Karteljevem, na Otočcu, Trški gora in v Beli cerkvi zagoreli taborni ognji v počastitev dneva mladinskih delovnih brigad in 10-letnice začetka del na avtomobilski cesti. Na Marofu se je zbralo več kot 100 mladincev in mladink iz srednjih šol in delovnih organizacij.
Pevski zbor je zapel nekaj pesmi, nato pa je bilo krajše rajanje ob ognju.
Novomeška kronika
Približno ravnotežje
Industrijske delovne organizacije v novomeški občini so ob koncu februarja štele 5.816 zaposlenih. V primerjavi z lanskim februarjem se je zaposlenost povečala za 2 odstotka, v primerjavi z lanskim povprečjem pa je za 1 odstotek manjša. Delovna sila se je zmanjšala predvsem v vseh treh obratih ISKRE, povečala pa zlasti v IMV, tovarni zdravil KRKA, NOVOLESU in NOVOTE-KSU. Zaposlovanje je v približnem ravnotežju z odpuščanjem delovne sile.
V treh dneh očisti oblačila neprekinjeno odprta kemična čistilnica uasproli prodajalne BOROVO.
>GALEB<
ANTON OBERČ
■ CIRIL J ARNO VIČ. računovo. dja pri MERCATORJEVI poslovni eneoti STANDARD, je tisoči diplomant mariborske komercialne šole. Končal je knjigovodstveni-fi-nančni oddelek. Diplomo so mu podelili 30. marca, ko je dobilo diplome še 5o diplomantov VKŠ.
B[ ZA TEDEN ZDRAVJA bo dr. F. Kosec 17. aprila predaval o boleznih srca in ožilja.
■ RADIOSERVIS SO PRESELI-LI v soboto iz Dilančeve ulice na Novi trg C na avtobusni postaji).
■ GOSTINSKI PLES maturantov novomeške gostinske šole bo v soboto, 13. aprila, v novi restavraciji na Otočcu. Igral bo ansambel Dehors. pel pa bo Pero Dimitri-jevič. Rezervacije so naprodaj v restavraciji na BregU.:
■ OKOLI 80 GIMNAZIJCEV se vsak četrtek popoldne odpelje z avtobusom na fizikafaa predavanja v Ljubljano. Predavanja, lianienjena srednješolcem, bodo trajala šest tednov.
■ PREJŠNJI TEDEN s0 spet začrtali parkirišča na Glavnem trgu. Komunalno podjetje pa je zakrpalo asfalt pred gimnazijo na Cesti herojev.
■ PLESKARJI SO IMELI prejšnji teden veliko dela. Na novo so prebelili recepcijo in vse spodnje prostore v hotelu Metropol ter Buj ramovičevo slaščičarno.
■ »RDEČI DEČKI«, iz Maribora so v nedeljo zvečer . gostovali-' v Domu kulture na Prešernovem trgu. Vstopnina za koncert je bila primerna, kjlub temu pa ni bilo prehudega navala.
■ CISTERNO ZA KURILNO go-KDodinjsko olje že več dni vkopu-jejo poleg bencinske črpalke ob Cesti herojev.
■ ZELO ŽIVAHNO JE BILO v
ponedeljek na novomeški tržnici, kjer je bilo dobiti vso zgodnjo zelenjavo, jajca, rože. semena in sadike. Jajca so prodajali po 45 Sdin, solato po 500 Sdin kg, radič in motovilec po 100 Sdin merico, regrat na merice po 80 Sdin, smetano v skodelicah po 250 Sdin, jabolka po 130 Sdin kg, suhe slive po 380 Sdin itd. Tudi kramarski del tržnice je bil živahen, saj je prodajalcev zmeraj več, tako da so morali postaviti nekaj dodatnih stojnic.
■ GIBANJE PREBIVALSTVA
rodile so: Milena šribar, Nad mlini 8 — dečka, Vida Mikolič iz Vol-čičeve 7 — deklico in Slavka Medved, z Mestnih njiv 6 -=■- dečka.
Lani spomladi so lastniki garaž dobili ključe za garaže od predstavnikov SGP Pionir; nihče ni ključa ukradel, niti se ni nihče na silo »vselili« v svojo garažo. Mar so lastniki garaž strokovnjaki, da bodo sami ugotavljali, čigava dolžnost je poskrbeti za odvajanje meteorne vode? če jim zdaj ObS ne izda uporabnega dovoljenja za garaže, mar ne zadene del krivde za tak ukrep tudi strokovnjake pri SGP Pionir, ki so dobro vedeli, da postavljajo garaže na nasutem terenu (na »neustreznih tleh«, kot pravi odločba ObS!) in na kraju, kjer za odvajanje vode ni bilo poskrbljeno (a ne po krivdi kupcev garaž)?
Mar naj se zdaj 34 lastnikov garaž toži s Podjetjem za stanov, gospodarstvo v Novem mestu, ker jim ni oddalo »urejenega zemljišča«? Morda bi se morali — toda zagrenjeni in razočarani so, saj se jim zdi, da so bili izigrani. Pričakujejo, da bo pristojni organ odgovoril na tale javna vprašanja:
— Kdo je dovolil graditi garaže na nasutem terenu?
— Ali Podjetje za stanov, gospodarstvo lahko enostavno »prezre« podpisane pogodbe, ki ga zadolžujejo pred javnostjo in občinsko skupščino?
— Kdo je kriv, da odvodnjavanje zemljišča okoli garaž ni urejeno, in ali naj ga mar res urede lastniki garaž sami, ko pa vprašanje kanalizacije, asfaltiranja in ureditve cest na Mestnih njivah sploh ni načeto oz. rešeno?
CEMU TAKA RAHLOČUTNOST?
Odločba ObS govori med drugim tudi o tem, da so (nekateri) lastniki garaž, ki so naročili izdelavo tlakov v garažah, »verjetno razočarani, ker se tla dvigajo«. Zares se dvigajo in pokajo, v nekaterih garažah pa so stene vlažne, kot da stoji garaža na močvirju. Seveda so lastniki takih tal zares »razočarani« (pa tudi še kaj več kot le razočarani!), toda — tal niso delali sami! Delal jih je strokovnjak oz. SGP Pionir (vsaj nekatera), ki danes pravi:
v. . . mnenja smo, da se mora najprej urediti odvodnjavanje meteorne vode, ker 'je ravno ta vzrok, da je betonski tlak, ki je brez izolacije, prepojen z vodo in se je tlak dvignil zaradi zmrzovanja z vodo prepojene zemlje. Znano je, da so garaže locirane na nasipu. Kot izvajalec smo dela izvedli po načrtu in popisu del.
Lahko vam samo priporočamo, da urgirate pri Podjetju za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij, da vam uredi odvodnjavanje, ki vam je dolžno izvesti, ker vam je po pogodbi predalo urejena zemljišča. Šele po ureditvi tega -pa se naj bi izvedla horizontalna izolacija na obstoječi tlak ter betonska plast	deb. 6	cm	z napravo češke
prevleke. Cena	za m3	izdelave	prevleke, be-
tona in izolacije bi bila 33,00 din. — Tovariški pozdrav!«
Tako torej: na srečo so se le posamezni lastniki garaž odločili za betonska tla v	garažah	—	sicer bi se
danes vsem dvigala! Nasveta o potrebni izolaciji naročnik pred začetkom del ni dobil (sam pa prav gotovo ne more vedeti,	kako	se	je	treba lotiti
takih del, saj je prav zavoljo tega naročilo tudi izročil strokovno uspo-
sobljenim ljudem pri SGP Pionir!), zdaj pa ima na voljo nasvete, kaj bi bilo treba narediti.
In ne pozabimo: tudi SGP Pionir trdi, da je novomeško stanovanjsko podjetje dolžno urediti odvodnjavanje, ker je po pogodbi »predalo urejena zemljišča«! Kakšna so ta »urejena zemljišča«, je pokazala zadnja zima, o tem pa govori, tudi pravkar omenjena odločba ObS Novo mesto.
Kot v tisti narodni pesmici: »mačka miško, miš pšeničko, pod to goro zeleno...«
Pravnega nasveta v zadnjem odstavku odločbe št. 351 .. ./66 z dne 1. 3. 1968 se najbrž ni poslužil nobeden izmed lastnikov garaž na Mestnih njivah. Morda iz nevednosti, morda pa se vsakemu zdi tudi izpod časti, da bi se zaradi tujih napak in izigravanja zdaj za svoj denar moral pehati pred sekretariatom za gospodarstvo SRS, kamor bi bilo treba nasloviti pritožbo v 15 dneh po prejemu navedene odločbe.
Vsekakor pa rok teče in 1. maj je zelo blizu. Da je treba urediti enotne omete na vseh garažah, to njihovi lastniki razumejo in bodo ta mesec morali tudi narediti. Skrb za kanale, odtok izpodnebnih voda in sploh briga za celotno »odvodnjavanje« na Mestnih njivah pa je širše vprašanje, ki mora zadevati še koga drugega in ne le lastnike 34 garaž v enem najbolj zanemarjenih stanovanjskih naselij v Novem mestu.
TONE GOŠNIK
■iKi
4. nadaljevanje
Najbolj pa se je poglobil v problematiko halštatskega gradiva iz Novega mesta kustos Narodnega muzeja Stane Gabrovec, ki je 1960 v časopisu Situla objavil odlično študijo o novomeškem halštatskem oklepu, problematiko knežjega olepa pa še razširil v temeljni razpravi: Halštatska kultura v Sloveniji, ki jo je objavil v Arheološkem vestniku 1965. Posebej velja omeniti še Gabrov-čevo kmetijo Najstarejša zgodovina Dolenjske, ki je izšla 1956. To je bil prvi poskus na Slovenskem na poljuden način predstaviti arheološko preteklost celotne Dolenjske, ki je popolnoma uspel. Številni poljudno-stro-kovno napisani članki arheološke vsebine raznih piscev v pokrajinskem tedniku DOLENJSKI LIST pa skušajo zbuditi pri bralcih zanimanje za našo najstarejšo zgodovino in razumno ravnanje z najdbami, ki se pojavijo. Vse arheološko gradivo, ki je bilo v zadjih osemdesetih letih izkopano v Novem mestu, je shranjeno v zbirkah Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Narodnega muzeja v Ljubljani in Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Izkopano gradivo v naštetih muzejih šteje danes skupaj naj 1.000 inventarnih številk.
Bronastodobni trgovci ob Krki
Nova arheološka dognanja vse bolj in bolj potrjujejo domnevo, da jč dolina Krke že zelo zgodaj v prazgodovini igrala sila pomembno vlogo v tedanjem prometu, v okviru jugovzhodnega alpskega prostora. Dolina reke
v dolenjski prostor od vzhoda so v teku tisočletij vdirala, prepotovala, ropala in uničevala pa tudi naseljevala in kultivirala kraje ob Krki številna ljudstva, začenši od prvih poljedeljcev mlajše kamene dobe in bronastodob-nih trgovcev, ki so iz ogrskih dežel prinašali k nam prvo bleščeče broneno orožje. Sledili so jim častilci očiščujočega ognja: Veneti in prvi Iliri, ki so sežigali svoje mrtve na grmadah, pepel rajnih pa pokopavali v obrednih žarah. Po isti poti je prihajal vsaj posredno tudi vpliv daljnih stepskih živinorejcev Kimerijcev in Skitov, ki se kaže v grobih ostalinah halštatskega časa, gotovo pa je prinašal tudi vplive v duhovni kulturi, saj vemo, da je bil Vzhod vedno tisti, ki je skozi tisočletja dajal Evropi religiozne formule, verske predstave, odrešenike, preroke in apostole. * V 3. stoletju pred našim štetjem pa so po tej poti pridrli in se tu naselili bojeviti Kelti, ki so v kratkem času nasilno porušili že stoletja ustaljeni red tukajšnjih ilirslih rodov, še v veliko večjem obsegu in številu pa so se prek dolenjske deželice razvili valovi poplave barbarskih ljudstev v času . preseljevanja narodov, hiteč k obljubljenim obalam Jadrana in Mediterana ter plodnim ravnicam Italije. Prvi Slovenci v zadnjem naselitvenem valu pa so zaključili vrsto migracij, se trdno naselili v teh krajih in ostali zvesti tej me preveč radodarni zemlji vse do današnjih dni.
Znano je, da so ob koncu bronaste dobe, nekako okrog leta 1200 pred našim štetjem, bile v Evropi velike selitve ljudstev, ki sovpadajo s selitvijo Dorcev na jugu Balkanskega polotoka. V teh velikih premikih prazgodovin-
»Ena gospa mi je rekla, da si bo v Bučni vasi tudi ona postavila en črni vikend. Za take gradnje namreč ni tako nevarno kot za delavske hišice . . .«
BRONASTO ORODJE, orožje in nakit. — Na sliki je predstavljeno nekaj predmetov, kakršni so bili v rabi pri nas v pozni bronasti dobi: 1 — sulična konica z Gorjancev, 2 — srp iz Jurke vasi, 3 — sekira s pla-vutastimi zavihki iz Šentjerneja, 4 — ovratnica iz uvi-te žice iz Prečne, 5. — dva bronasta obroča, verjetno za lase, iz Prečne. — (Risba: Šibila Knez)
Krke je najvažnejša prirodna prometna pot na jugu Slovenije, povezuje ravninske predele Posavja in Podonavja od brežiških vrat ob sotočju Krke in Save do hribov v Zahodni Dolenjski in preko njih z Notranjsko in Ljubljansko kotlino. Vse do prihoda Rimljanov in z izgradnjo prve tlakovane ceste, ki je omogočila hiter tranzitni promet z vozovi na Dolenjskem v prvem stoletju našega štetja, so bile reke in rečne doline poglavitne prometne poti. Spričo najdb, ki so jih našli vzdolž Krke, zanesljivo vemo, da so po dolini Krke potovali in trgovali že trgovci v bronasti dobi,
Po tej poglavitni vpadnici
skih plemen se je na obalah Egejskega morja izoblikovalo ljudstvo starih Grkov — hele-nov, ki so s svojo genialno ustvarjalnostjo dali pečat in izoblikovali kulturo moderne Evrope. Tudi Dolenjska in vsa Slovenija kot izrazito prehodno ozemlje, ki tudi v naši nacionalni zgodovini in kulturi igra tako usodno vlogo, je občutila te velike premike. Od vzhoda, ob Krki navzgor proti zahodu so se naseljevala plemena in prodirala dalje v severno Italijo. Tukaj, na usodnem stičišču balkanskih, vzhodnjaških oz. panonskih in alpskih kulturnih vplivov, se je ob koncu 2. tisočletja od leta 1200 naprej naselilo in ustalilo ljudstvo Protoilirov ali prvotnih Ilirov in Venetov.
Pogovor z id ravni kom
Človek hodi tako, da premika noge, roke mu služijo za opravljanje različnih del, želodec prebavlja hrano, srce pošilja kri po telesu, pljuča vsrkavajo kisik iz zraka itd. Spolni organi pa tako človeku kot večini živali in tudi mnogim rastlinam služijo za razmnoževanje. Ker so zanj potrebni moški in ženski spolni organi, se med seboj seveda razlikujejo.
—	No, ampak za danes bo že dovolj, zdaj pa moramo pogledati še malo okoli sebe,— je rekel oče Matjažu, zakaj ta del pogovora je tekel že samo med njima. Alenka se je že prej naveličala in sta hodili z materjo že precej daleč pred očetom in Matjažem
—	če boš hotel, ti bom kdaj doma pokazal, kakšni so moški organi, ki opravljajo naloge razmnoževanja, in kakšni ženski. Imam tako knjigo, v kateri so narisani, — se je ponudil oče fantu. Potem sta pohitela za materjo in sestro.
Kaj je Matjaž pred zorenjem izvedel o moškem
Oče je izpolnil obljubo in ob priložnosti pokazal Matjažu knjigo, v kateri so bili človeški spolni organi narisani samo v glavnih potezah. Seveda mu je najprej pokazal risbo moških spolnih organov, ker je bil pač fant. Še ko je iskal ustrezno stran v knjigi, mu je razlagal, da
IM
1. Modo
2. Obmodek
3. Semenovod
4. Sečna cev
6. Semenska vrečica
7. Danka
8. Križnica
9. Sečni mehur
5. žleza prostata 10. Sramna kost
Vsem, ki ste moji ljubljeni mami
MARIJI ŽELEZNIK
iz Šentruperta
izkazali poslednjo pozornost in ji darovali cvetje, se najlepše zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi zdravniškemu in strežnemu osebju kirurgičnega oddel ka za pomoč in razumevanje.
Žalujoča hčerka Tončka Breznikar z družino in drugo sorodstvo.
pač že ve, da organe, ki služijo razmnoževanju, imenujemo spolne organe. Tako pri moškem kot pri ženski so nameščeni v glavnem v spodnjem delu trupa. Nekateri so vidni že na zunaj, del pa jih je razvrščen znotraj telesa. Tačas je že našel ustrezno risbo in mu po njej razlagal:	»SINKO,	ĆE	BOŠ
IMEL TEŽAVE, POVEJ .UH MENI!«
»Sinko, če boš ime! težave, povej jih meni!«
—	Ti sam že veš, da je pri moškem najbolj opazen spolni ud ali penis. Za spolnim udom je mošnja, ki jo zdravniki imenujejo skrotum. V mošnji je z vsake strani spolnega uda po eno telo oziroma žleza jajčaste oblike, imenovano modo ali s tujko testis. Modi ne izpolnjujeta
v	telesu nedoraslega fanta posebne naloge. Kadar pa je fant star približno 13 ali 14 let, začneta opravljati dve važni nalogi hkrati. V prvi vrsti začneta izločati v kri
neko snov, ki ima posebno kemično zgradbo, in potem kroži po krvi in tako prihaja v vse dele telesa. Ta snov, ki jo imenujemo tudi spolni hormon, povzroči najprej ze-
lo	hitro rast in nagel razvod mišic. Sproži pa tudi mnoge druge telesne spremembe, kot so spreminjanje g'asu, dlake na določenih denn telesa in še nekatere. Ne vpliva pa ta snov le na fantovo telesno rast in njegovo zunanjo podobo, marveč tudi na njegovo duševnost. V teh letih se fant tudi po svojih lastnostih zelo spremeni. Postane pogumnejši. včasih že kar predrzen, strašno je vnet za pustolovščine, zato nekateri v tem času pobegnejo od doma in siploh napravijo prenekatero neumnost. Fant postane tudi odločnejši, rad se postavlja in trmogla-
vi	in ne vem kaj še vse. Fo-gosto so te njegove lastnosti prav neprijetne in povzročajo staršem in vzgojiteljem veliko skrb.
Nasmehnil se mu je:
—	To vse že v najkrajšem času čaka tudi tebe in seve-
da tudi naju z mamo. Ce se bomo takrat kdaj slabše razumeli kot se danes, se spomni, da si v takem času, ko ste otroci res malo »težki« in niso vseh nesporazumov krivi le starši in učitelji. Bolj nemiren boš in zelo spremenljivega razpoloženja, zdaj dobre volje, zdaj te bo vse na svetu jezilo. Hotel se boš obnašati že kot odrasel človek, imeti pravice odraslih, toda na njihovih dolžnosti. Ko ta bova z mamo razlagala, da tako ne gre, boš včasih mislil, da sva sitna in zato tega in onega ne dovoljujeva. Najbrž se ti bo tudi manj ljubilo učiti, večkrat boš utrujen in raztresen. Vse to ti pripovedujem samo zato, da se ne boš preveč čudil sam sebi m ne boš preveč dolžil drugih, češ kako smo krivični. Tedaj se kdaj spomni na to, kar ti zdaj pripovedujem, in videl boš, da pojde stvar laže. če boš imel težave s samim seboj, se vselej z zaupanjem obrni name. Verjemi mi, da te bom razumel, saj vidiš, da te težave razumem. Saj sem bil pred toliko in toliko leta tildi jaz na tem in sem staršem nakopal prenekatero nepotrebno skrb. Prepričan sem, da bd jian jih manj, če bi se bi-
li	tudi takole mimo pogovarjali z menoj, ko* se zdajle jaz s teboj ...
Obmolknil je, potem pa pristavil prepričljivo:
— Toda ta leta zorenja in spreminjanja od otroka v fanta minejo in potem je spet vse lažje.
Otrok raste v fanta
Matjaž se mu je v odgovor le nasmehnil. Težav še ni občutil na sebi, pa tudi govoriti ni imel kaj dosti o njih. Oče je čutil, da bi nadalj-nje pojasnjevanje ne imelo pravega pomena, pa se je spet lotil začete snovi:
— No, kje sva že nehala? Da, povedati ti moram še, katera je druga naloga, ki jo opravljata modi. Bržkone si že sam misliš. Nekako v istem času, ko začneta izločati v kri hormone, začno v rujih nastajati tudi moške spolne celice, tako imenovane semenčice ali spermiji.
Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom se iskreno zahvaljujemo za izraze sočutja, vence in cvetje ter za spremstvo na zadnji poti, kjer smo se poslovili od našega dragega očeta, starega očeta in moža
JANKA ŽIVKOVIČA
iz Dragoševcev v Žumberku Rodbini živkovič in Slamay
Ob boleči, nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
FRANCA KRAJNCA
šoferja iz Novega mesta
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje ter nam nudili pomoč. Zahvaljujemo se zdravnikom, Gasilskemu društvu Novo mesto, kolektivoma KOVINAR in NOVOTEHNA ter vsem pokojnikovim stanovskim tovarišem.
Posebna zahvala Cestnemu podjetju Novo mesto, stranskemu obratu in terenskim obratom za nesebično pomoč ter za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Rozalija, sinova Franci in Ivan z ženama ter vnuka Andrej in Bojan.
Ob nenadni smrti naše mame, babice, prababice in sestre
NEŽE FERBEŽAR
iz Paderšičeve ulice 31
se iskreno zahvaljujemo dr. Oblaku za požrtvovalnost in lajšanje bolečin v času njene bolezni. Zahvaljujemo se občinskemu odboru ZB Novo mesto, terenskemu odboru ZB IV. terena, krajevni organizaciji ZB Bršlin, SZDL IV. teren, godbenikom, pevcem in govornikom. Nadalje se zahvaljujemo darovalcem vencev in cvetja, sorodnikom, znancem, prijateljem ter vsem, ki so z nami sočustvovali in nam pismeno ali ustno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo prebivalcem Paderšičeve ulice.
žalujoči:
sin Polde z družino, Ivan z družino, brat Lojze, Jože, Johan z družinami, svakinja Angelca z dru-. žino, Ribičevi in Zelnikovi.
Osebju internega ter kirurgičnega oddelka bolnišnice v Novem mestu se toplo zahvaljujemo za vso požrtvovalnost in velik trud, ki ga je kljub težki in neozdravljivi bolezni ves čas zdravljenja izkazovalo našemu
JANKU ŽIVKOVIČU
iz Dragoševcev v Žumberku
Vsem, ki so mu stali ob strani, iskrena hvala! Rodbini živkovič in Slamay
Pravilna in potrebna prehrana
Končno snovi razpadejo v produkte, ki jih telo ne potrebuje več, ker jih ne more izkoristiti, ali pa so strupeni, pa jih zato izloči. Brez kisika, M ga vdihavamo z zrakom, seveda sproščenje energije in toplote ne bi bilo mogoče.
Energetske snovi lahko telo do neke mere nadomešča drugo iz druge. Tako lahko naredi telo iz beljakovin in maščob sladkorje, iz beljakovin in sladkorjev pa maščobe. Nikakor pa ni mogoče napraviti iz maščob in sladkorjev beljakovin. Te moramo dobiti s hrano, sicer zbolimo.
Tudi varnostne snovi moramo dobiti s hrano. So pravzaprav dopolnila, ker niso hranilne snovi, vendar brez njih ne moremo živeti. Delujejo v majhni količini, njihovo delovanje je prav posebno, ker če jih ni, zbolimo na poseben način. Telo teh snovi ne more napraviti samo, razen nekaj malih izjem, pa še te v posebnih pogojih.
Vire za energetske snovi si najlaže zapomnimo tako:
1. Beljakovine dobimo v mesu, siru, mleku, jajoih, stročnicah in črnem kruhu.
2. Sladkorje dobimo v sladkorjih, medu, sadju, kruhu, krompirju.
3. Maščobe dobimo v masteh, margarini, olju, surovem maslu, mleku.
Seveda so tudi še drugje, vendar za grobo orientacijo to zadostuje.
, Opazili ste, da je povsod zastopano mleko. V resnici vsebuje mleko vse snovi, ki so v hrani potrebne. Mleko je idealna pijača za ohranitev zdravja in tudi v najnežnejši dobi za to zadošča. Dojenčku je namenjeno materino mleko. če dojenčka zalivamo s kravjim mlekom, potem moramo to mleko ustrezno popraviti, ker je namenjeno teličku in zato količinsko razmerje med snovmi ni enako kot v materinem mleku. Pozneje moramo otroku dodajati še drugačno hrano, ker samo mleko za njegovo rast in razvoj ne zadošča več. Pa dovolj o tem!
Po tem, nekoliko dolgem uvodu, bom poskusil obrazložiti pomen snovi, ki jih mora vsebovati naša hrana, če hočemo, da ostanemo zdravi, odporni in sposobni za delo.
(Se nadaljuje)
Gostinsko podjetje
hotel PUGLED, Kočevje
razglaša naslednji prosti delovni mesti:
1. POSLOVODJE — za gostilno »Pri lovcu« v Kočevju.
Pogoj: visoko kvalificiran gostinski delavec s triletno delovno prakso na takem delu ali kvalificiran gostinski delavec z osemletno delovno prakso na takem delovnem mestu.
2. SKLADIŠČNIKA (delavec bo na tem delovnem mestu poleg skla>
diščno-nabavne službe vozil tudj manjše tovorno motorno vozilo ter vodil službo vzdrževanja osnovnih sredstev).
Pogoj: kvalificiran gostinski ali trgovinski delavec s petletno delovno prakso na takem ali podobnem delu in najmanj šofer B kategorije.
Za obe delovni mesti je poskusna doba tri mesece. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Stanovanj nimamo.
Prijave z dokazili sprejemamo petnajst dni po dnevu objave razglasa.
Komisija za urejanje delovnih razmerij
KMETIJSKI KOMBINAT »ZASAVJE« — SEVNICA
razpisuje po sklepu delavskega sveta
LICITACIJSKO PRODAJO
za naslednja zazidljiva zemljišča v Krmelju na Dolenjskem. Zemljišča se nahajajo v kat. obč. Goveji dol v gradbenem okolišu Krmelj in :	zazidljiva
po zazidalnem načrtu občinske skupščine Sevnica za naselje Krmelj.
Tek. št.	Pare. št.	Izmera
1.	590/5	2339	m1
2.	591/3	740	m2
3.	594/2	770	m2
4.	594/3	770	m2
5.	594/4	770	m2
6.	594/5	770	m2
7.	594/6	770	m2
8.	594/7	770	m2
9.	595/7	7842	m2
10.	598/8	534	m2
11.	600/2	1995	m2
12.	996/2	352	m2
13.	996/3	455	m2
14.	999	2327	m2
15.	1000/1	15952	m2
16.	1000/2	1025	m2
17.	1005	512	m2
18.	1041/3	321	m2
Vse informacije o prodaji dobijo interesenti ob torkih in petkih od 6. do 14. ure na upravi pod-
jetja v Sevnici, Kvedrov trg.
Licitacija bo 10. 5. 1968 ob 15. uri na upra/* podjetja.
Interesenti, ki želijo sodelovati na dražbi, morajo položiti pred licitacijo 10-odst. kavcijo od izklicne cene v gotovini ali z bariranim čekom.
ANTON CEHOV:
ŽIV LETOPIS
Salon uradnika petega razreda Šaramikana tone v prijeten soonrak. Velika bronasta svetilka z zelenim senčnikom zelenkasto obseva stene, pohištvo, obraze... V priljubljenem kaminu včasih zagori tleče poleno in za tre. nutek ožari obraze z rdečim požarnim odsevom. Vendar to še malo ne kvari harmonije svetlobe. Osnovni ton, kot pravijo slikarji, je ohranjen.
V	naslonjaču pred kaminom sedi v drži človeka, ki je pravkar povečerjal, sam šaramikin, starejši gospod s sivimi uradniškimi zaliski in toplimi modrimi očmi. Z obraza mu sije nežnost, ustnice stiska v otožen smehljaj.
Ob njem sedi na klopi, se leno preteguje in moli noge proti kaminu gubernatorjev pomčnik Lopnjev, čvrst možakar štiridesetih let. Okrog klavirja se igrajo šaramiki-novi otroci Nina, Kolja, Nadja in Vanja. Skozi priprta vrata iz kabineta gospe šaramikinove plaho uhaja svetloba. V kabinetu za pisalno mizo sedi gospa šara-mikinova, Ana Pavlova, predsednica krajevnega odbora žensk, živa in pikantna damica tridesetih let in nekaj čez. živahne črne oči ji skozi lomjon begajo po straneh francoskega romana. Pod ro-manom leži oguljeno poročilo odbora za lansko leto.
»Veste, prej je naše mesto bilo v tem pogledu bolj srečno,« pravi šaramikin in mežika z blagimi očesci v ogenj. »Ni bilo zime, da nas ne bi obiskala ena ali druga zvezda. E. bili so to slavni igralci in pevci, danes pa ... vrag vedi, kaj je danes! Morda še pride kak coprnik ali lajnar, drug nihče. Nobenih estetskih užitkov . . . živimo ko v hosti. Prav res... Ali se morda spominjate, vaša visokost, tistega trageda Ita-lilijana? ... Kako se je vrag že pisal? Veste, tisti temnopolti, visoke postave... Na koncu jezika ga imam... Luiggi Emesto de Rugiero ... Izreden talent! ... Sila, vam povem. Včasih je rekel eno samo besedo, in že se je gledališče streslo od ploskanja. Moja Anjuška se je jako zanimala za njegov talent. Ona mu je priskrbela gledališče, mu prodala vstopnice za deset predstav... On pa jo je
v zahvalo učil deklamiranja in mimike. Krasen značaj je bil! Prihajal je k nam — čakajte, da se ne bom zlagal... no, pred dvajsetimi leti. Naa! Ne pred dvajsetimi... Anjuška, koliko je stara naša Nina?«
»Deset let!« zavpije iz kabineta šaraminikova. »Zakaj pa vprašaš?«
»Oh, nič, mamica, kar tar ko ... Dogajalo se je, da so prihajali tudi dobri pevci. Se morebiti spominjate tenorista di grazia — Prilipčina? Prečudovit človek! In kakšen že na pogled! Plavolas, obraz strašansko izrazit, vedenje čisto paradiško. In kaj šele glas, vaša visokost! Le neko smolo je imel: nekatere note je pel iz trebuha in ,re’ je jemal iz fistule, drugače pa je krasno pel. Povedal je, da je študiral pri Tamberliku .... Jaz in Anjuška sva mu priskrbela dvorano v mestnem klubu, on pa je nama v zahvalo pel
cele dneve in noči. Anjuško je učil petje. Prišel je k nam, če me spomin ne vara,
v	velikem postu leta ... Hm,
VEL1JA AJNAPZIC:
Objektivnost
Malo je ljudi, ki bi se s svojim direktorjem lahko pohvalili tako kot na primer jaz. Roko na srce, to je tovariš, konstruktivna in načelna osebnost. Ne pozna nikakršnega ovinkarjenja. In to bom dokazal z najnovejšimi dejstvi.
Pred nedavnim smo razpisali delovno mesto osebe, bi je zapustila službo. Prijavilo se je osem kandidatov, hočem reči, kandidatk, in to za eno samo delovno mesto! O, kakšen križ!
In diskusija se je začela. Diskutanti so drug za drugim naštevali razloge, na dolgo in široko so pojasnjevali in utemeljevali sposobnosti posameznih kandidatk.
Ob koncu diskusije na dolge proge je povzel besedo direktor. Principialno se je odkašljal, zavzel konstruktivno stališče in kritično presodil konkretno situacijo.
»Tovariši moji, naj bom iskren, prav nič mi ne ugaja vaša neobjektivnost. Vsak od vas se je zavzel za eno teh deklet. Opazil pa sem, da je na spisku neka kandidatka, ki zanjo nihče ni rekel dobre besede. Ne vem, kdo je ta revioa, vendar predlagam, da vzamemo prav to.
In res, predlog je bil sprejet z zavidljivo večino.
Po sestanku sem šepnil tovarišu Peri:
»Vidiš, to je pravičnost!«
Pravičnost?! Da, ko pa revica ni nihče drug kot direktorjeva nečakinja,« me je kot s kolom po glavi lopnil Perov odgovor.
Prevedla Alenka Bole-Vrabčeva
mislim, da bo kakih dvajset let. Naa — več! Spomin me zapušča, da se bog usmili! Anjuška, koliko je stara naša Nadjenka?«
»Dvanajst let!«
»Dvanajst... dodamo jih še devet... seveda, blizu trinajst let bo!. Veste, včasih je v našem mestu bilo bolj živo, kot bi rekel . . . Recimo, za primero, dobrodelni večeri. Joj, kako lepi so bili nekoč pri nas taki večeri. čudo prečudno! Pelo se je, plesalo, deklamiralo... Po vojni, ko so bili tukaj turski ujetniki, dobro se še spominjam, je Anjuška prirejala dobrodelne večerne zabave za ranjence. Nabrali smo tisoč sto rubljev ... Turški oficirji, še sedaj vem, so kar noreli, kadar je Anjuška pela, in kar naprej so ji poljubljali roke. He, he ... Aziati prazaprav, ampak hvaležni ljudje. Nekoč se je za bavni večer tako posrečil, da sem ga jaz, če varjamete ali ne, celo v dnevnik zapisal! To je bilo, čakajte no... spominjam se, kot da se je zgodilo včeraj ... aha, bilo je leta šestinsedemdesete-ga ... ne bo držalo! Sedem-insedemdesetega? Tudi ne! Zlomka, kdaj so že pri nas bili Turki? Anjuška, koliko je star naš Kolja?«
»Sedem let, očka!« je odgovoril temnopolti Kolja z ogleno črnimi lasmi.
»Da, da, postarali smo se, ni več stare energije!« je
pripomnil Lopnjev in vzdihnil. »Saj, v tem je ta stvar ... Starost, prijatelj! Novih pobudnikov ni, prejšnji pa so se postarali. Tudi nekdanjega ognja ni več. He, ko sem bil jaz mlad, nisem pustil, da bi se družba dolgočasila. Bil sem prvi pomočnik vaše gospe Ane Pavlovne... če je bilo treba prirediti dobrodelni večer ali loterijo ali pomagati kaki znameniti osebi, ki je prišla k nam, verjemite, da sem pustil vse drugo delo. Nekoč pozimi, še dobro se spominjam, sem se tako namučil in in natekal, da sem celo zbolel.. Tiste zime sploh ne morem pozabiti. Se spominjate, kakšno predstavo sva pripravila jaz in vaša Ana Pavlova v korist Pogorelcev?«
»Katerega leta je to bilo?«
»Ni tako dolgo ... Devetinsedemdesetega ... ne, zdi se mi osemdesetega. Prosim vas, koliko je star vaš Vanja?«
»Pet let!« zavpije iz kabineta gospa Ana Pavl ovna šaramikin.
»Aha, zdaj vem— bilo je pred šestimi leti. Eh, prijatelj, to je bilo življenje! Zdaj takega več ni! Ni tistega ognja!«
Lopnjev in šaramikin sta utonila v misli. Poleno v kaminu je vzplapotalo še zadnjič in se pokrilo s pepelom.
Prev. S. ŠALI
MIODRAG STOJANOVIČ:
Lev in birokrat
Neki birokrat se je na sestanku tako oddaljil od tčme, da je prišel v pragozd. In ko je birokrat hodil po mračnem pragozdu, je srečal leva.
»Oho, vas pa poznam, videl sem vas v zoološkem vrtu!« je birokrat rekel levu.
»Tam pa nikoli nisem bil na specializaciji,« je jezno planil lev. »razen tega pa ne maram domačnosti in te bom zdajle pojedel•«
Lev je bil strašen kot blokiran račun v banki. Toda birokrat je ostal miren•
»Eh, tako ne gre; saj imamo ustaljen red. Nič ni brez predpisane prošnje, seveda, z določeno pristojnino,« je rekel.
Lev si m bil povsem na jasnem in je godrnjaje odšel.
čez nekaj dni se je vrnil s prošnjo.
»Je zdaj v redu?« je vprašal birokrata.
»Naj pogledam,« je rekel ta in začel brati prošnjo. »Ni v redu, ker si črtal. Vidiš, tule manjka mala črka, tule pa vejica• Niti pošteno pismen nisi, in bi me rad pojedel’ Sram te bodi, pa pravijo da si tako imenovani kralj šivali! Še enkrat jo moraš napisati.«
Lev je skesano odšel, čez nekaj dni se je vrnil in rekel birokratu:
»Eh kar poslovi se! To pot je vse v redu.*
»Res tokrat je brez napake. Toda kje imaš potrdilo o premoženjskem stanju, rešitev zavoda za urbanizem za po-gozditev jezer, potrdilo, da si sodeloval v komunalnih akcijah, priporočilo, da si vztrajen gledalec televizije, in potrdilo, da lahko hodiš po le-
vi	in desni strani pločnika.«
Gotovo se sprašujete, kaj je bilo potlej? Kaj naj bi bilo? Lev še vedno zbira dokumente .. •
Prevedla Alenka Bole Vrabčeva'-
Ljudska modrost
Glad, volka cel6 do hleva prižene.
Delo kaže se samo. Gnilo jabolko je treba odstraniti od zdravih.
Delo krepča naše telo. Gnoj je duša kmetijstva.
Tak pogled je čakal mladeniča, ki se je vesel, poln nade vračal domov iz tuje dežele. In ta nesrečna družina je bila njegova družina; ta žalostna žena je bila njegova mati; ta bleda, objokana devica in ta zbegana deklica bili sta mu sestri; ta deček, ki je pobit, plašen lazil po hiši, bil je njegov bratec! In smrt, ki je v toliko nesrečo pogreznila vso to družino, ta smrt ni bila navadna, naravna, katera prej ali slej pride nam vsem, kar nas je mati rodila.
»Prepozno!«
To je bila edina beseda, s katero je sprejela mati svojega sina.
»Vse vem, mati!« odgovori ji on; in ko bi ji tudi tega ne bil rekel, žalostno obličje njegovo je dovolj kazal materi, da mu ni treba pripovedovati, kaj se je zgodilo.
Ko je bila Liza zagledala svojega moža mrtvega, ko ji je ležal bled in trd na postelji in ona je čula poleg njega, ko so ga potem nesli zazmerom od hiše, koliko je sirota tedaj pretrpela! Ali solze ji ni bilo v oko, jokala ni in glasno žalovala. A ko je zdaj zagledala svojega sina, ko ji je prišla iz dna prsi obupna beseda; Prepozno! začne se žena tresti in krčevito ihteti, in čez nekaj časa se ji vdere iz oči potok blagodejnih solza doli po bledih licih; dušek je bila našla notranja bolečina.
Dolgo časa je glasno jokala. Sin je ni tolažil; tudi njemu so se začele prsi vzdigovati, vendar je zadušil jok, ki mu je silil iz tesnega grla. Kaj je hotel tukaj? Pomoči ni bilo in tolaženje bi bilo le še bolj razdražilo notranjo bolest. Tu ni mogel pomagati, ali nekje drugje je mogel in hotel je tudi, kar naprej mogoče, prej ni imel miru.
Mlademu Sčdniku je bilo hipoma vse jasno, ko je slišal o smrti očetovi, o Zaplotniku in kaj se je zgodilo Seljanu. Vedel je, kaj je gnalo v smrt njegovega očeta, prepričan je bil, da pošteni Seljan po
nedolžnem zanj trpi. Njega rešiti je bila njegova prva misel. Za roko prime mater, rekoč:
»Zdravi, mati, skoraj se vrnem.« žena ga pogleda s solznimi očmi:
»Sin, Bog nas je zapustil, bodi zdaj ti oče zapuščenim sirotam!«
»Mati, če vam more to biti nekoliko tolažbe v toliki nesreči: za otroke bodite brez skrbi. Bog mi je dal toliko, da bomo lahko kje v kakem kotu pozabljeni mimo živeli.«
Nato urno odide.
Znance in prijatelje je srečaval na svojem potu k okrajnemu oblastvu; gledali so ga in pozdravljali, on ni besede izpregovoril z nikomer.
Malo časa potem je stal pred okrajnim sodnikom. Brez okolišev ga ogovori:
»Gospod! Nedolžnega moža imate v zaporu!« »Seljana menite, kaj?«
»Da, Selja-na, gospod! Vi mu gotovo nočete delati krivice!«
»Je li mož kriv ali nedolžen, to se mora še le pokazati; stvar je v preiskavi.«
»Preiskave strašno dolgo trpe, zlasti nedolžnemu človeku; dovolite gospod, da vam jaz pomagam, zato sem prišel.«
»Kaj menite? Ali veste kaj gotovega? Govorite!« »Ne tako, gospod, dovolite, da smem k njemu v zapor. Mož bi lahko izpričal svojo nedolžnost, ako bi hotel govoriti Jaz ga hočem omečiti, gospod, da bo govoril, mora govoriti. Predno preteče pol ure, bo vam vsem jasno in Seljan bo prost.«
Gospod sodnik je majal z glavQ; kaj takega se mu ni bilo še nikoli zgodilo, odkar je uradoval. Slednjič mu reče:
»če vam dovolim, česar me prosite, to se ume samo ob sebi, da smete samo vpričo mene govoriti z njim.«
»Vpričo vas bi mož ne govoril.«
»če je tako, potem vidim, da sem zastonj prišel, da sem zastonj skušal rešiti nedolžnega človeka.«
Bridko je govoril te besede; gospodu je bilo hudo, poznal je in čislal mladeniča. Prijazno mu reče: »Žal mi je, da moram tako ravnati, ali postava je ostra.«
Mladi Sodnik še enkrat poskuša:
j TONOSA
TOVARNA TRIKOTAŽE IN NOGAVIC — LJUBLJANA, SAVLJE 87 — NUDI CENJE NIM POTROŠNIKOM RAZNOVRSTNO \ TRIKOTAŽO IZ SINTETIKE, PRIMERNO ZA OTROKE IN ODRASLE TER SE ZA NAKUP TOPLO PRIPOROČA!
21
DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTMj vsak četrtek 60.000 izvodov!
Tema ni treba namensko varčevati - hišo že imata! Toda ljudje ne nosijo hiš na hrbtu - in če si jo boste hoteli postaviti, začnite namensko varčevati pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI
v Novem mestu
ali pri njenih poslovnih enotah'
v Krškem, Metliki in Trebnjem!
Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri
vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje!
NAJNOVEJŠE!
Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za vezane vloge do 8%! - In ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih!
VALILNICA V NAKLEM pri Kranju
prodaja vsak torek in sredo
razen enodnevnih piščancev lahke in težke pasme tudi
same petelinčke pasme leghorn,
enodnevne po 0,50 Ndin, pet tednov stare po 1 Ndin.
Enodnevne piščance, najmanj 20, pošiljamo tudi železnici.
PTT podjetje Ljubljana
čestita vsem delovnim ljudem ob 10. obletnici začetka gradnje avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb in hkrati priporoča vse vrste ptt storitev.
POIZKUSITE NAŠE MESNE PROIZVODE
in ostanite tudi njihov potrošnik!
POSEBNO VAM PRIPOROČAMO:
#	kranjske klobase 0 lovsko salamo % šunkarico
^ vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila.
KMLTIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE
jABj /4<^<uHXi
BREZICE
OBRAT
KLAVNICA
tel. 72-231
DIREKTORJA
POGOJI:
OBVESTILO
Oddelek za upravnopravne zadeve občinske skupščine Novo mesto poziva v smislu 10. člena odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Skupščinski Dolenjski list št. 7/68), objavljen v Dolenjskem listu dne 29. februarja 1968, vse zasebne lastnike in solastnike stanovanjskih hiš ali delov stanovanjskih hiš; poslovnih stavb ali delov poslovnih stavb in garaž (čeprav so zgrajene kot provizorij), da obvezno priglasijo upravnemu organu občinske skupščine Novo mesto podatke o uporabni površini stanovanjskih in poslovnih prostorov ter garaž. V uporabno površino stanovanjskih prostorov se ne štejejo stopnišča, skupni hodniki, veže, kleti, drvarnice, podstrešja in balkoni. V uporabno površino poslovnih prostorov pa se ne štejejo gospodarska poslopja, ki se uporabljajo v kmetijske namene in se ne oddajajo v najem.
Zavezanci prispevka iz Novega mesta, Bršljina, Broda, Cegelnice, Gotne vasi, Irče vasi, Jedinščice, Ločne, Mačkovca, Male Bučne vasi, Vel. Bučne vasi, Regerče vasi, Šmihela pri Novem mestu in žabje vasi priglasijo podatke o uporabni površini stanovanjskih in poslovnih prostorov v sprejemni pisarni uprave občinske skupščine Novo mesto, Ljubljanska 2.
Zavezanci prispevka iz Gor. Straže in Vavte vasi priglasijo podatke o uporabni površini stanovanjskih in poslovnih prostorov pri krajevnem uradu v Straži.
Zavezanci prispevka iz Dolenjskih Toplic, priglasijo podatke o uporabni površini stanovanjskih in poslovnih prostorov pri krajevnem uradu Dolenjske Toplice.
Zavezanci prispevka iz Šentjerneja priglasijo podatke o uporabni površini stanovanjskih in poslovnih prostorov pri krajevnem uradu v Šentjerneju.
Zavezanci prispevka iz Žužemberka priglasijo podatke o uporabni površini stanovanjskih in poslovnih prostorov pri krajevnem uradu Žužemberk.
K priglasitvi mora vsak zavezanec prinesti podatke o površini posameznih stanovanjskih sob, kuhinje, kopalnice, sanitarij, predsob, shramb, garaž in poslovnih prostorov.
Zavezanci prispevka so dolžni priglasiti zahtevane podatke najpozneje do 15. 4.1968.
ODDELEK ZA UPRAVNOPRAVNE ZADEVE OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja
TRGOVSKEGA PODJETJA NA DEBELO IN DROBNO
DOLENJKA
NOVO MESTO
razpisuje mesto
leti
— visoka strokovna izobrazba in najmanj 2 delovnih izkušenj v trgovini,
— višja strokovna izobrazba in najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki podjetja, od tega najmanj 3 leta na vodilnem delovnem mestu,
— poslovodska šola oz. stopnja strokovnosti visoko kvalificiranega delavca v trgovini in najmanj 10 let delovnih izkušenj v stroki podjetja, od tega najmanj 5 let na vodilnem delovnem mestu.
Ponudbe je treba poslati do 20 . 4. 1968 navedeni razpisni komisiji s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi ter delovnih izkušnjah.
KOMISIJA ZA RAZPIS DELOVNEGA
MESTA DIREKTORJA
OPEKARNE KANIŽARICA
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še enega izmed naslednjih pogojev:
— da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo strojne, gradbene ali ekonomske stroke in da so najmanj dve leti delali na vodilnih delovnih mestih ali
— da imajo srednjo strokovno izobrazbo z najmanj 5-letno delovno dobo na vodilnih delovnih mestih ali
— da so kvalificirani delavci z najmanj 15 leti prakse na vodilnih delovnih mestih.
Kandidati morajo poslati ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
OPEKARNA KANIŽARICA PRI ČRNOMLJU, za razpisno komisijo.
KMETOVALCI -VRTIČKARJI
okolice Kočevja!
Za spomladansko pripravo njiv se lahko poceni oskrbite s kvalitetnim hlevskim gnojem.
Gnoj vam lahko dostavimo na njivo ali vrt za ceno 120 Ndin za eno prikolico (3 tone). Za večjo oddaljenost od Kočevja je možen poseben dogovor.
Za naročila in informacije se obrnite na špedicijo »SNEŽNIK«, Kočevje (Rudnik), telefon 86-464.
mercator
Oglejte si NOVI salon pohištva
v Novem mestu, Glavni trg -VHOD S TRŽNICE
ki ga je odprla veletrgovina MERCATOR Ljubljana
Velika izbira
POHIŠTVA, PREPROG in POSTELJNINE, ŠIVALNIH in PRALNIH STROJEV, TELEVIZIJSKIH in RADIJSKIH SPREJEMNIKOV ter DRUGIH TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV ZA DOM IN GOSPODINJSTVO
BLAGO PRODAJAMO TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT
s poroki in brez njih
OBIŠČITE SALON IN PREPRIČAJTE SE O VELIKI IZBIRI!
mercator
RADIO LJUBLJANA
T	O M O	S	<
MOTORNA Un P	U	M	P A	ITII	“
PETEK, 5. APRILA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Branka Strgar in Janez Obreza pojeta slovenske narodne v prir. T. Maroltove. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franc Cimerman: Pomen obnožine in njenih nadomestkov za razvoj čebeljih družin. 12.40 Iz kraja v kraj. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naš* poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni in-termezzo. 15.45 Kulturni globus.
8T
mercator
16.00 Vsak dan za vas. 17.05 človek in zdravje. 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 6. APRILA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Kar po domače. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Anton Černe: Usmerjanje gorenjskih kmetij na pašo in košnjo. 12.40 Popevke iz studia 14. 13.30 Priporočajo vam . . .	14.05
Od melodije do melodije. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš podlistek — S. W. Schoonever: Zvezdna ponjava — I. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Godala v ritmu. 20.00 Plesni in revij-
ski orkester RTV Ljubljana z vokalnimi solisti. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 7. APRILA:	6.00—
8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Frane Puntar: »Kako se je teta Mica odvadila sovražiti krave«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite, tovariši . . . Ilindenska vstaja in kruševska republika 1903. 11.00—11.15 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.5o Pogovor s poslušalci. 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.15 IZ operetnih partitur. 14.30—14.45 Humoreska tega tedna — M. Filipovič: Čudovita preproga. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Pojo slavni pevci.
17.30 Radijska igra — Pinter: Ve-čema šola. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15 Serenadni večer.
PONEDELJEK, 8. APRILA: 8.08 Glasbena matineja. 9.45 »Za mlada grla« — Mladinske pesmi Marija Kogoja, in Slavka Osterca. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tumpej: Spomladanski ukrepi za zatiranje gozdnih škodljivcev. 12.40 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike Avgusta Stanka. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Poje zbor »Slava Klavora« iz Maribora p. v. Jožeta Gregorca. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali« 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč. otroci!
TOREK, 9. APRILA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 Slovenski instrumentalni kvintet in pevski trio izvajata narodne zdravice. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Žarko Vozelj:	Nova kemična sred. stva za varstvo rastlin v preskušanju pri naš. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 Pet minut za novo pesmico. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Igra sim-fonični orkester RTV — Ljubljana. 18.15 Slovenske narodne v priredbi za petje in orkester skladatelja Filipa Bernarda. 18.45 Narava in človek. — Dr. Štefan Michi-elli: Pomoč tehnike biologu. 19.00
Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Ireno Kohont. 20 .Oo Od premiere do premiere. 21.15 Deset pevcev — deset melodij.
SREDA, 10. APRILA -	8.08
Glasbena matineja z glasbo dveh Amerik. 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Slovenske narodne in narodno-za-bavne melodije za sredo dopoldne. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Stanko Renčelj: Delo živinorejske-ga odbora KZ Sežana. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.20 Glasbeni intermeaso. 15.45 Naš podlistek — S. W. Schoonever: Zvezdna ponjava — II. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Naši glasbeni umetniki igrajo Hindemitha. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Vrhovi operne poustvar. jalnosti
ČETRTEK, 11. APRILA:	8.08
Glasbena matineja. 9.25 Zagorske narodne pesmi. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Tanja Hlišč: Spomladansko gnojenje sadovnjakov. 12.40 Igrajo pihalni orkestri. 13.30 Priporočajo vam . .	15.20
Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevko Majdo Sepe. .
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 7. APRILA
9.10 Kmetijska oddaja v maržar-ščini (Pohorje, Plešivec) — (Beograd)
9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Borisa Kovačiča — (Ljubljana)
10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb)
10.45 Mokedajeva matineja: Obisk v zoološkem vrtu — japonski film (Ljubljana)
13.00 Nogomet Bolgarija : Jugoslavija — posnetek (Beograd)
15.00 Boks Crvena zvezda : Dinamo (Beograd)
16.00 Košarka Partizan :	OFK Beograd (Beograd)
16.30 Mladi in moda — posnetek revije v Oxfordu (Zagreb)
18.50 TV Kažipot — ponovitev — (Ljubljana)
19.15 Gora skrivnosti — serijski film (Ljubljana)
19.45 FILMSKA BURLESKA (Ljub-ljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.50 To je življenje — francoska zabavno glasbena oddaja — (Ljubljana)
21.40 Zrno — francoski film (Ljub. ljana)
22.00 Športni pregled (JRT)
23.00 Va£ šlager sezone — zaključna prireditev (Sarajevo)
REGRES
r
Regres velja od 26. februarja*' đo zgodnje spomladi. Kdor kupi premog sedaj, si zagotovi naslednje ugodnosti: nižjp ceno, zanesljivo in takojšnjo dobavo, boljšo kvaliteto *£r višjo kalorično vrednost zaradi osušitve.
RUDNIK LIGNITA VELENJE
PONEDELJEK, 8. APRILA
10.35 Ruščina (Zagreb)
11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd)
16.10 Angleščina (Beograd)
17.00 Poročila (Zagreb)
17.05 Mali svet — oddaja za otroke (Zagreb)
17.30 Od zore do mraka — oddaja za JLA (Ljubljana)
18.00 TV obzornik (Ljubljana)
18.30 Pritlikavost in rastni hormon (Ljubljana)
18.50 Njihov zgled Je izpodbuda — kulturna reportaža (Ljubljana)
19.20 Naselja sodobnih narodov — turistična oddaja (Ljubljana)
19.45 Vokalno instrumentalni solisti (Ljubljana)
20.35 TV drama (Zagreb)
22.15 Po izbiri Jovana Šajnoviča — glasbena oddaja (Zagreb)
22.45 TV dnevnik (Beoograd)
TOREK, 9. APRILA
9.40 TV v šoli (Zagreb)
10.30 Angleščina (Zagreb)
11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd)
16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd)
17.45 Risanka (Beograd)
18.00 Obrežje — oddaja za italijan. sko narodnostno skupino — (Ljubljana)
18.25 Rezerviran čas — (Ljubljana)
18.55 Torkov večer z Jožetom Kampičem in pevci (Ljub-(Ljubljana)
19.20 Sredozemlje sredozemcem — oddaja iz cikla Svet na zaslonu (Ljubljana)
20.00 TV obzornik (Ljubljana)
20.40 Ključ — angleški celovečerni film (Ljubljana)
22.45 Kutuma panorama (Ljub-ljana)
22.15 Zadnja poročila (Ljubljana)
SREDA, 10. APRILA
17.10 Poročila (Ljubljana)
17 15 Kljukec in Bimbo — lutkovna zgodba iz serije Ključeve dogodivščine (Ljubljana)
17.45 Kje je, kaj je (Beograd)
18.00 TV obzornik (Ljubljana)
18.20 Združenje radovednežev — (Zagreb)
19.05 Drugi čas si oblikuje drugač-na ogledala — baletna lepljenka (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.30 Napredni tokovi slovenske dramatike med obema vojna, ma — quiz (Ne) znana Talija (Ljubljana)
21.45 Belfegor — serijski film — (Ljubljana)
ČETRTEK, 11. APRILA
9.40 TV v šoli (Zagreb)
10.35 Nemščina (Zagreb)
11.00 Angleščina (Beograd)
16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd)
H.10 Poročila (Ljubljana)
17.15 Ringaraja — odaja za otroke (Ljubljana)
18.00 TV obzornik (Ljubljana)
18.20 Narodna glasba (Beograd)
18.45 Po sledeh napredka (Ljubljana)
19.05 Samci — humoreska (Beograd)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.35 Ivan Cankar:	Za	narodov
blagor — TV drama (Ljubljana)
22.55 Evropsko košarkarsko prven. stvo — posnetek iz Lyona — (Ljubljana)
PETEK 12. APRILA
9.40 TV v šoli (Zagreb)
11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd)
16.10 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd)
17.25 Poročila (Ljubljana)
17.30 Deček iz džungle — serijski film za otroke (Ljubljana)
18.00 TV obzornik (Ljubljana)
18.20 Mladinski koncert (Beograd)
19.05 Na sedmi stezi — športna oddaja (Ljubljana)
19.35 Srečanje z Branko Jurca — (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.35 Mali ribič — japonski celovečerni film (Ljubljana)
SOBOTA, 13. APRILA
17.35 TV kažipot (Ljubljana)
18.00 TV obzornik (Ljubljana)
18.20 Moment musical — predstava lutkovnega gledališča iz Bratislave (Zagreb)
19.20 Leto 1941 v Evropi — oddaja Sprehod skozi čas (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.35 Mimo spite — humoristična oddaja (Beograd)
21.35 Videofon (Zagreb)
21.50 Bonanza — serijski film —
(Ljubljana)
(
Praktično, ekonomično, učinkovito in ceneno to-mosovo motorno črpalko že vrsto let uspešno uporabljajo mnogi naši napredni kmetovalci. Tehnični podatki zgovorno potrjujejo njene izvrstne lastnosti.
Črpalka je centrifugalna, enostopenjska, z rotor-jem, neposredno pritrjenim na konec motorne gredi. Pogonsko silo ji daje enovaljni, dvotaktni, zračno hlajeni bencinski motor 60 ccm. Učinek motorja je 3 KM, poraba goriva 1,4 1 na uro.
300 1/1 min.
\
Delovanje motorne črpalke je najbolj učinkovito pri manometrični višini 20 m. Takrat načrpa 300 litrov vode na minuto.
/ S I * v
S V I / /
_ Vvl.V
Tomosova motorna črpalka je zelo primerna za zalivanje kmetijskih kultur z vodnimi razpršilci. Na eno črpalko lahko priključimo 8 razpršilcev. Po dveh urah črpanja je zemljišče, ki meri 18 arov, tako temeljito napojeno, kot da bi padlo nanj 12 mm dežja. Tako zalivanje stane samo 450 starih dinarjev.
Tomosova motorna črpalka je zares vsestransko uporabna, saj jo uporabljamo za najrazličnejše črpanje, pretakanje, namakanje in škropljenje. Za* radi majhnih dimenzij (45 x 41 X 32 cm) in neznatne teže (14 kg) je zelo primerna za prenašanje In priključevanje, tudi na najtežje dostopnih terenih.
Vrhunska kakovost in vzdržljivost Tomosove motorne črpalke omogoča tovarni, da lahko da vsakemu kupcu črpalke DVELETNO GARANCIJO. Poleg tega imajo kupci na voljo 240 servisnih delavnic in vse rezervne dele.
Zahtevajte natančnejša pojasnila in prospekte v katerikoli trgovini, kjer prodajajo Tomosove izdelke!
23
DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov!
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek. 5. aprila — Vincenc Sobota. 6. aprila — Celestin Nedelja. 7. aprila — Radivoj Ponedeljek, 8. aprila — Albert Torek, 9. aprila — Tomaž Sreda. 10. aprila — Mehtilda Četrtek, 11. aprila — Filip
Janez Fortuna iz Praproč pri Trebnjem izjavljam, da zasebna tožilca Marjan in Franc Kotar iz Trebnjega, oba delavca KEMOOP-REME Trebnje, nista kriva smrti pok. Jožeta Berka, in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od kazenskega pregona.
Jože Žnidaršič iz Žabje vasi 7, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoši, dovoz smeti, hojo in skakanje otrok jx) moji parceli na Gubčevi ulici. Posebno opozarjam Angelo Bele, Silvo Arko in Me-hakovo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Jože Golobič, Maline 2, p. Semič, prepovedujem po mojem vrtu in njivah hojo ter gonjo živine.
Vsakogar, ki ne bo tega upošteval, bom sodno preganjal. -
Alojz Slak in Anton Jerič iz Malega vrha pri Mirni peči prepovedujeva hojo in vcžnjo po najinem travniku pri Temenici. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
Božena Kastelic in Mira Kobe, Cesta herojev 41, Novo mesto prepovedujeva pašo in hojo kokoši po najinem skupnem zemljišču sosedu Francu Novaku in vsem drugim. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjali.
Slavko Bon, Mirna 75, prepovedujem pašo kokoši po moji njivi v Sotli. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Ob bridki izgubi drage žene, mame, stare mame in tete
URŠULE PILETIČ
roj. Fabjan iz Dol. Stare vasi pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo dr. Podobniku in interne-
mu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, ki so ji v težkih trenutkih stah ob strani in ji lajšali bolečine ter pevskemu zboru in ZB Šentjernej za poslovilne besede.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči domači
Ob prerani izgubi naše drage mame
MARIJE SIMČIČ
iz Vukovcev pri Vinici
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence. Posebna zahvala medicinski sestri Marici Hude. lja, ki ji je v najtežjih trenutkih lajšala bolečine.
Žalujoči otroci z družinami ter drugo sorodstvo
Ob nenadomestljivi in prerani izgubi našega moža, očeta, sina in brata
ANTONA ŽLOGARJA
z Radoviče
se iskreno zahvaljujemo za vso nesebično skrb v njegovi težki bolezni šefu internega oddelka dr. Koscu, dr. Primožičevi in drugemu osebju internega oddelka bolnice. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Enaka hvala kolektivoma Komunalnega podjetja, MERCATORJA, p. e. Metlika in ObS Metlika, vsem krajevnim organizacijam, tov. Stanetu Rozmanu in Jožetu Mihelčiču za lepe poslovilne besede pri odprtem grobu, g. župniku in pevskemu zboru za žalestinke. Posebno se
zahvaljujemo sosedom in drugim vaščanom za njihovo stalno pomoč in skrb v težkih dneh. Žalujoči: žena Marija z otrokoma, mama in brat Jože z družino
Ob prerani izgubi naše zlate mamice
TEREZIJE GRILC roj. Kmetec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Ne najdemo besede zahvale, ki bi mogle povedati to, kar čutimo in dolgujemo dr. Malova-šiču, posebno pa še dr. Sikošku za njegovo nesebično in požrtvovalno skrb. Iskrena hvala gasilskemu društvu Mali Kamen in rudarski godbi Senovo. Prisrčna hvala gospodu župniku Janezu Nanutu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat prisrčna hvala za vse, karkoli ste štorih za našo ljubo mamo.
Žalujoči: mož Tone. sinovi in hčere z družinami: Ivan, Franci, Stanko, Tone, Štefko, Silva, Cvetka in Marica; vnuki Branko, Stane, Marjan, Milita. Mili. Janez, Nataša, Suzana in Darjan.
Senovo. 1. aprila 1968
Franc Župan iz Dol. Stare vasi pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujem zdravniškemu osebju Spoš-ne bolnice Novo mesto, posebno dr. šavlju za pomoč v težkih trenutkih in za uspešne operacije.
SLUŽBO POBI
OBČINSKA ZVEZA za telesno kulturo v Novem mestu zaposli se. zonskega delavca za urejanje športnih objektov na Loki. Sprejem takoj, osebni dohodki po dogovoru. ObZTK, Novo mesto, p. p. 30. Novi stadion.
MLADO DEKLE (nad 18 let), začetnica, ki ima veselje za delo v gostilni, dobi takoj službo pri Mariji Černe, gostilna. Brežice, Zakot 35. Predstavite še v Brežicah ali s pismeno ponudbo.
SLUŽBO IŠČE
V VARSTVO sprejmem dva otroka. Naslov v upravi lista (542/68).
IšCEM 4-umo zaposlitev kot čistilka. Naslov v upravi lista (567/68).
STANOVANJA
GARSONJERO, sobo ali staro hišo takoj kupim v Krškem, Brežicah, Sevnici ali Novem mestu. Naslov v upravi lista (559/68).
NEOPREMLJENO SOBO in kuhinjo ali večjo sobo začasno iščem v Novem mestu. Naslov v upravi lista (558/68).
PRODAM HIŠO — gostilno na prometnem kraju z novim inventarjem ob cesti Dobova—Bizeljsko. Ivan šuler, Vrhje 16, Kape-
LPOKOJENKA DOBI brezplačno sobo in kuhinjo za pomoč pri bolni ženi. Naslov v upravi lista (551/68).
ZA POMOČ starejši ženski nudim sobo. V poštev pridejo tudi upokojenke. Ivana šašelj, Mokronog štev 97.
NUJNO IŠCEM večjo sobo ali sobo in kuhinjo v centru Novega mesta ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (569/68).
PRODAM enodružinsko novo hišo, podkleteno, z vrtom, lepa lega, na Mali Cikavi pri Novem mestu. Vseljiva septembra, plačljiva v letošnjem letu. Ogled ob nedeljah. Naslov v upravi lista (577/68).
MOTORNA VOZILA
PRODAM osebni avto »fiat 600«. Jože Glonar, Cesta herojev 4, Novo mesto.
PRODAM *volkswagen« 1200, v odličnem stanju. Damjanovič. Kristanova 12, Novo mesto.
PRODAM MOPED T 12, skoraj nov, in oblačilo za motorista. Hočevar. Nad mlini 25, Novo mesto.
PRODAM disel motor »Aran«. Anton Gazvoda, šmihelska, n. h.. Novo mesto.
PRODAM MOPED T 12 zelene barve. Franc Pucelj, Grmovlje 18, Škocjan.
PRODAM »zastavo 600 D« v dobrem stanju. Stibrič. Paderšiče. va 19, Novo mesto.
; »ODAM MOTOR DKW v zelo do-Vem stanju. Jože Avsec, Žabja /a.s 31, Novo mesto.
PRODAM lepo opremljeno vespo GS 150 ccm. Partizanska 29. Novo mesto.
MOTOR NSU-prctls skoraj nov, prevoženo 5.900 km, prodam po zelo nizki oeni. skoraj polovični. Naslov v upravi lista (571/68).
VOLKSVVAGEN 1200 in 13C0, popolnoma nov, takoj odkupimo. UNIVERZALPROMET. Ljubljana, Krekov trg 10/1, tel. 315-766.
PRODAM
UGODNO PRODAM novo električno spajkalo-pištolo. Naslov v u-pravi lista.
PRODAM več garnitur za gumi vozove. Dobite jih pri Francu Glavanu. Jama pri Dvoru 27, p. Žužemberk.
UGODNO in poceni prodam 300 litrsko stiskalnico na vijak za stiskanje sadja-grozdja. Ogled vsak dan pri Alojzu Si ^ovcu, Raka pri Krškem.
POCENI PRODAM stroj za izdelovanje strešne cementne opeke 100 kom. Derganc, Potok 17, Straža.
PRODAM več gumitur za gumi vo-zove. Dobile jih pri Jožetu Račiču, Gorica 11, p. Leskovec pri Krškem.
PRODAM VINOGRAD 22 arov Z zidanico, primerno za vikend, na lepem, sončnem prostoru v Borštu pri Ajdovcu. dostopno z avtomobilom. Informacije v bifeju na avtobusni postaji Šmihel pri žužemberku.
PRODAM klavirsko harmoniko, divan in moško športno kolo s prestavami, žabja vas 26, Novo mesto.
PRODAM srednje veliko posestvo vseh kultur s kmečkim mlinom ob glavni cesti na Dolenjskem. Naslov v upravi lista (537/68).
PRALNI STROJ znamke »Riber« s centrifugo poceni prodam. Infor. maci je pri Anici Novak. Samova 19 Ljubljana, med 12. in 16. uro.
PRODAM vzdiljiv desnj štedilnik. 50-litrski parilnik in 50-litrski kotel. Kralj, žabja vas 70, Novo mesto.
PRODAM 25 arov vinograda z zidanico, 6 km od Novega mesta proti Straži, na lepi legi z razgledom na dolino Krke. Prodam tudi deljeno. Informacije: Stane Pirc, Dol. Straža, p. Straža pri Novem mestu.
UGODNO PRODAM ročno motorno kosilnico znamke »Agria«. — Dve brzini naprej. Ivan Mikulič, Dolga vas 30, Kočevje.
PRODAM 120-litrski nov betonski mešalec. Jožefa Šekoranja, Bi-zeljsko 9
PRODAM dobro ohranjen kombiniran otroški voziček temno rdeče barve. Kristanova 17, Novo mesto.
KUPIM
KUPIM dobro ohranjen otroški športni voziček. Naslov v upravi lista.
RAZNO
NAŠLI SMO žensko uro. Naslov v upravi lista (550/68).
STE V ZADREGI, kaj bj kupili za trajno darilo? Stopite k Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
BOLEHATE NA ŽELODCU, jetrih, žolču, črevesju, prebavi? Poskusite z rogaško DONAT vodo! Hvaležni boste temu naravnemu zdravilu! V Novem mestu ga dobite pri STANDARDU (MERCA-TORJU) in prt HMELJNIKU.
KOTLE ZA žganjekuho vseh vrst izdeluje kvalitetno V. Kapelj, bakrokotlarstvo. Ljubljana, Alja-
ževa c. 4 — Šiška.
Gre za vaše pravice!
■ »BITKO« ZA NAROČNIKE jemljemo pri našem pokrajinskem tedniku že skoraj dve desetletji zelo resno: od skromnih začetnih 3000 izvodov tiskamo zdaj redno že nekaj nad 29.600 Dolenjskih listov na teden in smo skupaj z vsemi našimi naročniki in bralci vred kar ponosni na to naklado. En izvod Dolenjskega lista prihaja zdaj že na 7,42 prebivalca na področju naših 9 občin (v novomeški občini celo že na vsakih 6 prebivalcev). Iz leta v leto si iskreno prizadevamo, da bi povabili v vrste stalnih bralcev vedno nove in nove naročnike. Samo zares brani časnik lahko tudi uspešno uresničuje svoje naloge kot vsestranski obveščevalec in sodelavec v ustvarjanju javnega mnenja. Zato smo za napake v razpošiljanju lista tako zelo občutljivi. Glede te službe smo skoraj v celoti odvisni samo od naših pošt.
■ OGROMNA VEČINA DELAVCEV NAŠIH POST že vrsto let prizadevno in pošteno sodeluje z upravo Dolenjskega lista. Zasluga mnogih pismonoš, upravnikov pošt in drugih delavcev v poštnih enotah, kot v PTT podjetju v Novem mestu, je, da smo lahko naše pokrajinsko glasilo SZDL v zadnjem poldrugem desetletju skoraj zavidljivo razvili in okrepili s tisoči novih naročnikov in prijateljev lista. Zares smo jim iskreno hvaležni kot vnetim aktivistom Socialistične zveze, ki so za širjenje tiskane napredne besede veliko prispevali.
| LE REDKE IZJEME v vrstah poštnih delavcev so v zadnjih 19 letih včasih skalile to sodelovanje in zamajale ugled poštnega delavca, ki uživa v očeh našega ljudstva tako izreden ugled! Bilo je nekaj goljufij s pobrano, a neoddano naročnino; PTT podjetje v Novem mestu jih je energično raziskalo in nepoštene delavce odpustilo iz službe. — Imeli smo nekaj primerov, da je pismonoša iz malomarnosti, zaradi osebne nerazgledanosti ali iz hudobije na svojo pest »odpovedal« naročnika brez njegove vednosti. Seveda so se ljudje hitro pritožili naši upravi in zadeve smo skupaj z upravniki posameznih pošt spet uredili.
■ ZADNJI PRIMER MALOMARNE IZTERJAVE oz. grdega odnosa do naročnikov enega izmed pismonoš pošte v Kočevju, o čemer pišemo danes posebej v prvem delu našega lista, pa grobo opozarja na kršenje pravice, ki jo imajo vsi naši naročniki: da jim pošta namreč mora prinesti na dom tudi naš časnik in da glede dostave socialističnih glasil pač ne bi smelo biti nobenih razlik ali celo zapostavljanj! Pošti plačujemo predpisano in z novim letom občutno povečano dostavnino. Dogaja se, da ponekod puščajo pismonoše časopise (pa tudi drugo pošto) pri posameznih hišah ali »pri sosedih«, kot pravijo, s čimer pa se naši naročniki seveda ne strinjajo.
■ ZATO PROSIMO VSE NAROČNIKE, ki Dolenjskega lista ne dobivajo redno na dom, naj nam to sproti javljajo. PTT podjetje v Novem mestu oz. v Ljubljani (pod katerega spadajo pošte iz občin Kočevje in Ribnica) želi imeti točne podatke o primerih, ko poštna dostava ni urejena, saj lahko le potem tudi učinkovito ukrepa proti malomarnostim, ki se včasih pojavijo.
Za svoje pravice sc torej potegnite, mi pa vam bomo pri tem vedno pomagali, saj je naše delo uresničeno šele potem, ko je tiskani izvod domačega tednika zares v vaših rokah!
Lep pozdrav vsem starim in novim naročnikom ter bralcem pošiljata uprava in uredništvo
DOLENJSKEGA LISTA
Ob bridki In nenadni izgubi naSega zlatega sinka
LADKA VAVP1ČA
iz Otočca 49 se zahvaljujemo dr. Vodniku za njegovo prizadevno pomoč, vsem darovalcem cvetja, duhovniku, sosedom in vsem. ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: ate, mama, brat, sestrica, stara mama in stari ate
Brežice: 5. do 6. aprila francoski film »Zarotnik Matija Sandorf«. 7. in 8. 4. ameriški barvni film »My fair lady«. 9. in 10. 4. francoski film »Past za Pepelko«.
Črnomelj:	5.	in 7. 4. amer. barv.
film »Operacija opij«. 9. in 10. 4. jugoslovansko-nemški barvni film »šut«. 10. in 11. 4. jugoslovanski film »Dekle«.
»Jadran« — Kočevje: 5. do 7. 4. ameriški film »Kako ukradeš milijon dolarjev«. 8. in 9. 4. angleškj film »Ob štirih zjutraj«. 10. in 11.
4. nemški barvni film »Winetou in apanači«.
Kostanjevica: 7. 4. angleški film »Strogo zaupno«. 10. 4. romunski film »Tudor«.
Metlika: 3. in 4. 4. ameriški barvni film »Profesionalci«. 5. in 7. 4. italijanski barvni film »Cezar proti piratom« in francosko-italijan-ski barvni film »Norosti Pardailla-na«.
Novo mesto — »Krka«: 2. do 4. 4. angleški barvni film »Otelo«. 5. do 8. 4. angleški barvni film »Traper«. 9. do 11. 4. ameriški film »Noč Iguane«. 11. do 12. 4. poljski' film »Neljubljena«. Obveščamo vse obiskovalce kino predstav, da bo z aprilom pričetek predstav ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah in praznikih pa ob 16., 18. in 20. uri.
Ribnica: 6. in 7. 4. ameriški film »Ne pošiljaj mi cvetja«.
Sevnica: 6. in 7. 4. ameriški film »Rio Conchos«. 10. 4. angleški film »Strogo zaupno Ipcres«.
Sodražica: 6. in 7. 4. nemški barvni film »Soba 13«.
Trebnje: 6. in 7. 4. italijanski barvni avanturistični film »Aladi-nova čarobna svetilka«.
K
Pri srečavanju jo je zadel
25. marca popoldne se je voznik poltovomega avtomobila Mirko Simončič iz šmarčne na cesti med Boštanjem in Radno pri Sevnici srečal z večjo skupino žensk, ki so šle iz službe iz tovarn »Lisca« in »Jutranjka«. Večina jih je šla po desni strani, po levi strani pa sta šli Jožica Primšek in Marija Povše iz Muc. Ko ju je srečeval, je z desno stranjo karoserije zadel Povšetovo, da je padla po cesti in se poškodovala po glavi. Zdravniško pomoč so ji nudili v zdravstvenem domu Sevnica.
Nesreča na Ribiški cesti
27. marca zvečer je mopedist Jože Hočevar vozil po Ribiški cesti v Krškem proti novemu mostu, naproti pa je po desni strani ceste prišla Ana Finderle. Pri hiši št. 8 je stekla čez cesto pred mopedistom, da sta oba padla. Pri tem si je Finderlova zlomila obe nogi in so jo odpeljali v novomeško bolnišnico, mopedist pa ie ostal nepoškodovan. Na mopedu je za okrog 400 Ndin škode.
Neprimerna hitrost
' 27. marca ponočj.se.je na cesti Čatež—Brežice pri gostilni »Bu-dič« pripetila prometna nesreča. Vlado Majkopet iz Šibic je vozil osebni avtomobil proti Brežicam. Zaradi neprimerne hitrosti ga je vrglo s ceste. Nekaj časa je vozil po nasipu, nakar je obstal naslonjen na telefonski drog. Voznik in sopotnik Joka Bilič sta se lažje
ItfOBVESTILA I
Za dom v Kamniški Bistrici sprejmemo takoj kuharico, točaj-ko-servirko, sobarico in kuhinjsko pomočnico. Zaposlitev stalna, pismene ponudbe pošljite Planinskemu društvu Ljubljana-matica, Ljubljana, Miklošičeva 17.
Vera Luzar, pletilja s Ceste herojev 41, Novo mesto (v Kobetovi hiši pri LABODU), obveščam cenjene stranke, da izdelujem pletenine po naročilu In po meri v vseh barvah. Za vas in vaše naj-mlajše lahko naročite v poljubnih barvah izdelke vseh vrst iz volne, leakrila, malona itd. Izdelam v nekaj dneh in po zmerni ceni. Priporočam se za naročtia!
V Zagrebu je 8. 2. umrl Miha Zupančič, carinski inšpektor v pokoju. Pokojni se je rodil 1894 v Gribljah v Beli krajini in je pripadal rodbini Zupančičevih iz Gribelj, ki je bila poznana po svojem delovanju za osvoboditev Slovencev izpod tujega jarma.
poškodovala, vendar so jima nudili zdravniško pomoč in sta lahko nadaljevala pot. Na avtomobilu je za okrog 4000 Ndin škode.
Z vprego nenadoma na cesto
28. marca zvečer se je iz Bošta-nja proti Krškemu peljal z osebnim avtom Stane Berdnik iz Sevnice. V Radni je srečal osebni avtomobil, zato je zasenčil luči. Takoj po srečanju pa mu je zaprl pot z vprežnim vozom Anton Lužar iz Loga, ki je iz napajališča ob cesti zapeljal z vprego na cesto. Zaradi prekratke razdalje voznik avtomobila ni mogel preprečiti trčenja. Pri tem je nastalo za okrog 4000 Ndin škode.
Pri vzvratni vožnji ga je zadel
28. marca popoldne je voznik poltovomega avtomobila Anton Držanič iz Brežic parkiral avtomobil pred stanovanjem na Milav-čevi cesti. Pri vzvratni vožnji je zadel v osebni avtomobil Jožeta Senice iz Brežic. Na osebnem av: tu je za okrog 800 Ndin škode.
Motorist v dva kolesarja
25. marca zjutraj se je v Brežice pripeljal motorist Nikola Ogorevc iz Dedinje vasi. Na cesti prvih borcev je pred njim prečkala cesto Antonija Tomše iz Trnja, ki je šla peš ob kolesu, in mu zaprla pot. Motorist jo je zbil po cesti, nato pa zadel še kolesarja, ki je vozil v isto smer kot motorist, ga podrl in rinil 9 m naprej. Kolesarka se je poškodovala po glavi, rokah in nogah, kolesar pa Je dobil lažje poškodbe na desni nogi, vendar ni iskal zdravniške pomoči. Motorist in sopotnik nista bila poškodovana. Škoda znaša okrog 1000 Ndin.
Cikcak po cesti
31. marca zvečer se je iz Brežic proti Dobovi peljal z osebnim avtom Nikola Hanzir iz Zagreba. Ko je pripeljal od križišča pri gradu, mu je pripeljal naproti z osebnim avtom Dimitrije Aleksič iz Brežic. Ker je videl, da vozi po cesti sem in tja, je Hanzir zapeljal na skrajno desno stran ceste in tam ustavil, toda Aleksič je kljub temu zadel v Hanzirjev avto in odpeljal naprej	Na	avtomobilih je	za	okrog	900	Ndin
škode.
Mopedist pod mopedom
Novomeščan Adolf Pavček se je 31. marca zvečer pripeljal s Ceste komandanta Staneta na Cesto herojev v Novem mestu. Ko je zavijal na Cesto herojev, je zadel pločnik	in	padel,	moped pa
je padel nanj. Pavček si. je huje ranil glavo	in	poškodoval	roke.
Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico.
Sl
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica tn Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR:	Tone	Gošnik
(glavni tn odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Ja-kopec, Marjan Legan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA: vsak četrtek - Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 33 novih dinarjev (3200 Sdin), polletna naročnina: 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva Je vnaprej — Za Inozemstvo: 50 novih dinarjev (5000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 amer dolarjev — Tekoči račun pri podr SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (06ID-21-227 — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo —- Tiska: OP »Delo« v Ljubljani
Prav je, da zveste: