35EkoLoGIJA zeleno gIbanje Kaj pomeni biti zelen? Kaj je zeleni svetovni nazor? To sta dve pomembni vprašanji, ki jih moramo razjasniti. "Zeleni" je namreč ena izmed tistih kočljivih besed, ki imajo zelo raztegljivo opredelitev; tako jo lahko raztegnemo, da pomeni, karkoli hočemo. Večina jo narobe razume kot sopomenko za "okoljski", vendar pomeni mnogo več kot to. Jonathon Porritt, ki je bil še do nedavnega direktor organizacije Prijatelji zemlje2, pravi: "Medtem ko skrb za okolje pomeni bistveno sestavino tega, da je nekdo zelen, pa /…/ nikakor ne pomeni isto kot biti zelen".3 Kot pravita Capra in Spretnakova, središče zelenega mišljenja in politike predstavljajo "štirje stebri":4 ekologija, družbena odgovor- nost, splošna demokracija in nenasilje. EKOLOGIJA Pojem ekologije zeleni razumejo v širšem smislu, kot je njena strogo znanstvena opredelitev; pomeni namreč, "da razumemo samega sebe in svoje okolje kot del narave".5 Koncept ekologije je utemeljen v potrebi po tem, da najdemo svoje mesto v ekosistemu. Porritt jo opisuje kot potrebo po tem, da "se ljudi spomni na neločljive vezi med njimi in planetom, od katerih smo odvisni."6 DRUŽBENA ODGOVORNOST Zeleni ekologijo razumejo kot "družbeno pravičnost in kot zagotovilo, da revni in delavski razred ne bodo prizadeti zaradi programov, ki bodo ekološko preoblikovali ekonomijo in našo potrošniško družbo".7 SPLOŠNA DEMOKRACIJA To je koncept, ki pravi, da bi morala biti demokracija decentralizirana in neposredna, tj. da bi morala upoštevati "želje in mnenje vsakogar, ki se ga dotika politično in družbe- no ekonomsko dogajanje, posebej tistih, ki imajo trenutno zelo malo besede …"8 NENASILJE Kot pravi Petra Kelly, članica nemške stran- ke Zelenih9, je nenasilje "bistvena sestavina ekološke družbe".10 Nenasilje pomeni odpravo tako osebnega kot strukturnega zatiranja: STEVE BISHOP Zelena teologija in globinska ekologija: New age ali novo stvarjenje? 2. del1 36 TRETJI DAN 2012 1/2 "Humanih ciljev ne moremo doseči z nehu- manimi sredstvi."11 Eden izmed pomembnih zelenih mislecev, John Button, "zeleno" opisuje kot: "Skupek resnic in le-tem ustrezen življenjski slog, ki poudarja pomen spoštovanja do zemlje in do vseh njenih prebivalcev, uporabo zgolj tistih virov, ki so neizogibno potrebni, priznanje pravic vsem oblikam življenja in zavedanje, da je vse, kar obstaja, del medsebojno povezane celote."12 Ključni besedi sta tu resnice in življenjski slog. Tako kot vsi drugi tudi zeleni svetovni nazor temelji na skupku resnic o svetu in človeštvu, ki so same po sebi religiozne.13 Te resnice so ključne oporne točke, na katerih sloni vse naše razmišljanje in delovanje.14 So kot korenine drevesa; skrite, toda brez njih drevo ne bi bilo drevo. Da bi razumeli zeleni svetovni nazor, pa moramo pogledati temeljna verska vprašanja, ki oblikujejo vse svetovne nazore:15 1. Kakšna je narava sveta? 2. Kaj pomeni biti človek? 3. Kaj je narobe z življenjem, kakršno je? 4. Kaj je zdravilo? Kako ga lahko uredimo? Vsak izmed odgovorov, ki ga bom orisal v nadaljevanju, razkriva jasno nasprotje krščanskemu svetovnemu nazoru. Že na začetku je treba poudariti, da je razprava, ki sledi, zgolj posploševanje, saj ne more biti nič drugega. Zeleno gibanje je namreč izjemno raznoliko: v njem so ateisti, agnostiki, budisti, marksisti (in celo nekateri kristjani). Na ta štiri vprašanja ne bi vsi odgo- vorili enako, toda večina zelenih bi se strinjala z odgovori, ki jih bom dal v nadaljevanju. 1. KAKŠNA JE NARAVA SVETA? Poglavar Seattle, poglavar indijanskega plemena Dwamish, je v pismu ameriški vladi v petdesetih letih devetnajstega stoletja jedr- nato opisal zeleni pogled na svet: "Vse stvari so povezane, karkoli doleti Zemljo, doleti tudi otroke Zemlje."16 Zeleni bi rekli, da je zemlja samostojen organizem, ki uravnava samo sebe; za opis tega koncepta se pogosto uporablja beseda Gaia, ki ga je prvi skoval Jim Lovelock. Gaia je v 3¼ milijarde let "ustvarila pogoje, ki so zdaj nujno potrebni za življenje". 2. KAJ JE ČLOVEŠTVO? Na to vprašanje je lažje odgovoriti nikalno: ljudje nismo središče sveta – kot bomo videli v nadaljevanju, je antropocentričnost (stališče, da je svet zaradi človeka) pravzaprav eden izmed vzrokov za težave, s katerimi se sooča zemlja. Človeštvo je za zelene del narave in ni ločeno od nje; a ker smo ljudje močnejši in lahko "obvladamo" naravo, imamo tudi večjo odgovornost zanjo. Poglavar Seattle je stoletje pred nastankom zelenega gibanja orisal zeleno stališče glede človeštva: "Človek ni stkal mreže življenja, je zgolj nit v njej." 3. KAJ JE NAROBE? Za zelene je začetek sodobne odtujitve v tem, da smo se ločili od narave. Mož [man] (in to ne zgolj v generičnem smislu) je postavljen preveč v središče, vlada nad naravo in moti naravni red: na glavo postavlja ravnovesje Gaie. Ta antropocentričnost se kaže tudi v preveliki rasti tako števila prebivalstva, kot tudi ekonomije, zato se naravni viri naglo izčrpavajo. 4. KAJ JE ZDRAVILO? Večina zelenih bi se strinjala, da je potreb- na popolna sprememba v strukturi družbe. Rast je potrebno drastično zmanjšati. Trajno- stni razvoj, tj. razvoj, ki lahko traja, ne da bi izčrpali naravne vire, in nujnost, da s spošto- vanjem in upoštevanjem zemlje in njenega ekosistema spet vzpostavimo harmonijo z naravo, sta za zelene sredstvo odrešenja. 37 Potem ko sem predstavil splošen oris zelenega svetovnega nazora, bi rad predstavil še eno izmed posebnih skupin zelenih – "globinske ekologe". 1.1 GLOBINSKA EKOLOGIJA Arne Naess, ustanovitelj filozofske revije Inquiry, je bil eden izmed prvih, ki je razčlenil zeleno filozofijo, ki jo poznamo kot "globinsko ekologijo".17 Naessa so imenovali celo papež globinske ekologije. Globinsko ekologijo pogosto postavljajo nasproti "plitvi" ali "kozmetični" ekologiji; kot že ime pove, poskuša globinska ekologija zastavljati globlja vprašanja o temeljnih predpostavkah družbe, ki predstavljajo središče okoljske krize. Na drugi strani pa (kot pravijo) poskuša "plitva" ekologija prikrivati težave. V Schumacherjevem predavanju leta 1987 je Naess z naslednjimi besedami opisal pristop globinske ekologije: "Ko v gibanju Globinska ekologija govorimo o onesnaženju, se sprašujemo: 'Onesnaženje za koga? Toliko je živih bitij. Mar govorite o onesnaženju za ljudi? Kaj pa onesnaženje za druge?' Vedno poskušamo razširiti razpravo s sfere ljudi, ki je pomembna za nas, na življenje na splošno … Za nas je osnovna enota ekosfera, ves planet, Gaia in vsako živo bitje ima za nas vrednost samo na sebi!"18 Globinska ekologija je torej očitno kontrastna "prevladujočemu svetovnemu nazoru tehnokratsko-industrijskih družb".19 Ta kontrast lahko ponazorimo z naslednjo tabelo.20 Točke od 3–6 predstavljajo pomemben na- predek v primerjavi s sedanjim malikovanjem scientizma, tehnicizma in ekonomske rasti.21 Teološki koncept oskrbništva prihaja do enakih ali vsaj podobnih zaključkov. V prvih dveh točkah pa lahko najdemo očitno na- sprotje ne samo v primerjavi s prevladujočim svetovnim nazorom, ampak tudi v primerjavi s krščanstvom. Na neki ravni imata točki 1 in 2 pri glo- binski ekologiji prav, toda ne predstavljata celotne resnice. HARMONIJA Z NARAVO V nekem smislu je človeštvo v harmoniji z naravo22 - vsi smo del narave (tj. smo ustvar- jeni). Stvarstvo smo, narejeni smo iz prahu in zemlje. Prva Mojzesova knjiga 2,5 potrjuje našo solidarnost z ne-človeškim stvarstvom; vendar smo tudi različni od preostalega stvarstva: samo človeštvo je ustvarjeno po Božji podobi. NARAVA IMA VREDNOST SAMA NA SEBI Kristjani lahko tudi potrdimo, da ima narava vrednost sama na sebi, saj jo je ustvaril Bog. Ne-človeško stvarstvo ne obstaja zgolj zaradi človeštva; njegova vrednost ni odvisna od tega, kako uporabno je za človeštvo (gl. npr. Job 40—41; Ps 104). Attfield23 popolnoma po pravici trdi, da je ideja, da stvarstvo nima nobene druge vrednosti, razen v službi človeštva, grška in ne hebrejska ter je zato ne najdemo v Svetem pismu. Vse stvarstvo ima Prevladujoč zahodni svetovni nazor globinska ekologija 1. Oblast nad naravo Harmonija z naravo 2. Narava kot vir Narava ima vrednost sama na sebi 3. Ekonomska rast, ki je potrebna zaradi naraščanja prebivalstva Preproste materialne potrebe 4. Vera v neomejene vire Omejeni naravni viri 5. Visokotehnološki napredek Primerna tehnologija 6. Potrošništvo Zmanjšanje porabe in reciklaža EkoLoGIJA 38 TRETJI DAN 2012 1/2 namreč svoje pravice: pravico, da je to, za kar ga je Bog ustvaril.24 Toda čeprav ima vsa narava vrednost, nima vsa narava enake vrednosti. To je tudi bistveno sporočilo Jezusovih besed, da je človeštvo (v osebi njegovih učencev) drugačno/več vredno od ptic (Mt 6,26). Jezus to še drugače ponazori takrat, ko dovoli demonom, da gredo v gadárske svinje, potem ko jih je izgnal iz obsedenca(ev) (Mt 8,28—34 in vzp.). 1.2 ZELENI KREDO Petnajst let razmišljanja o načelih globinske ekologije sta Naess in George Sessions povzela v osem osnovnih načel, ki so razlože- na v knjigi Deep Ecology.25 1. Blagostanje in razvoj človeškega in ne-človeškega Življenja na Zemlji ima vrednost samo po sebi (sopomenke: temeljno vrednost, samolastno vrednost). Ta vrednost je neodvisna od uporabnosti ne-človeškega sveta za človeške namene. 2. Bogastvo in raznolikost življenjskih oblik prispeva k zavedanju te vrednosti in je vrednota sama na sebi. 3. Ljudje nimamo nobene pravice, da bi zmanjšali to bogastvo in raznolikost, razen za zadovoljitev življenjsko nujnih potreb. 4. Razvoj človeškega življenja in kulture je pogojen z znatnim zmanjšanjem števila prebivalcev. Razvoj ne-človeškega življenja zahteva takšno zmanjšanje. 5. Sedanje vmešavanje človeka v ne-človeški svet je pretirano in stanje se drastično poslabšuje. 6. Zato je treba spremeniti politiko. Politika namreč vpliva na osnovne ekonomske, tehnološke in ideološke strukture. Končno stanje bo moralo biti bistveno drugačno od sedanjega. 7. Ideološka sprememba predvsem pomeni ceniti kakovost življenja (ki temelji na stva- reh, ki imajo vrednost same po sebi), ne pa se trdno oklepati vedno višjega življenj- skega standarda. Zavedati se je potrebno razlike med velikim in pomembnim. 8. Tisti, ki podpirajo te točke, imajo neposre- dno in posredno dolžnost, da si prizadevajo za uveljavitev potrebnih sprememb. Prav ta načela so temelj in kredo globinske ekologije. Namenoma so oblikovana nejasno in "nekako nevtralno", da bi jih lahko "razu- meli in sprejeli ljudje, ki izhajajo iz različnih filozofskih in religioznih predpostavk".26 Da bomo lahko izpeljali nekaj njihovih protislovij, pa bo potrebno te točke razložiti. Globinska ekologija ni brez kritikov. Najostrejši med njimi je Murray Bookchim, ki trdi da "je 'globinska ekologija' v globokem 'breznu' na pol prežvečenih, slabo izoblikova- nih in na pol razvitih idej … Že besedna zveza 'globinska ekologija' nam pravzaprav pomaga razumeti, da ne gre za sistem jasnih idej, ampak za jamo brez dna, v kateri so se znašla nejasna stališča in razpoloženja vseh vrst, ki skupaj tvorijo ideološko strupeno godljo."27 Glavna težava globinskih ekologov je, kako opredeliti "življenjske oblike" (2. načelo). Je med njimi tudi virus HIV? Če hočejo biti dosledni pri svoji biocentrični predpostavki, da ima vsa narava enako temeljno vrednost, potem morajo prisrčno sprejeti tudi virus HIV: le-ta namreč predstavlja ne samo še eno življenjsko obliko, ampak pripomore tudi k cilju 4. načela, tj. zmanjšuje število ljudi. V tem smislu je David Foreman, eden izmed skrajnejših (doslednejših?) globinskih ekologov, tudi predlagal, da bi spet razširili črne koze. Četrto načelo pravi, da je zmanjšanje števila ljudi nujno za razcvet življenja in kulture (toda razcvet za koga? Brez dvoma ne za tiste, ki jih je potrebno 'zmanjšati'); tega pa ni mogoče doseči, ne da bi prekršili 5. načelo. Kako naj se namreč zmanjša število ljudi, če ne posežemo vmes z evtanazijo, s splavom, z omejevanjem števila otrok, itd.? Najbrž so AIDS, ponovno razširjene črne koze in revščina tisti, ki naj bi opravili to nalogo.28 Peto načelo namreč govori o tem, da se ljudje preveč vmešavamo v naravo. To pomeni, da ljudje ne smemo posredovati ob 39 revščini v Etiopiji, ampak moramo pustiti "naravi", da gre svojo pot in uresniči 4. načelo. Tako je 5. načelo v nasprotju s krščanstvom. Kulturno pooblastilo (1 Mz 1,27) je namreč pooblastilo, naj si podvržemo in gospodujemo nad zemljo, tj. naj posredujemo. Problem pa ni v tem, da posredujemo, ampak v tem, kako posredujemo. Posredovanje je namreč potrebno, če želimo odgovorno skrbeti za stvarstvo; ima pa dve nasprotujoči si smeri: lahko ga izvajamo pokorno ali nepokorno. In nepokorno posredovanje je tisto, ki nas je pripeljalo v krizo, s katero se danes soočamo (Iz 24,1ss.). Globinska ekologija torej ni samo bio- centrična filozofija, ampak je protičloveška in celo odljudna. Kot pravi Bookchim, je za globinsko ekologijo "človeštvo v bistvu grda 'antropocentrična' stvar – verjetno zlobni proizvod naravne evolucije – ki je 'prenase- lila' planet, 'požrla' njegove vire ter uničila njegovo življenje in biosfero".29 ZELENA DUHOVNOST "Moja delovna definicija duhovnosti je, da je to osredotočanje človekove zavesti na komaj opazne vidike eksistence, dejavnost, ki nam razkriva globoko medsebojno poveza- nost," je zapisala Charlene Spretnak.30 Prav povezanost z naravo pa je tista, ki daje osnovo zeleni duhovnosti. John Seed, globin- ski ekolog in aktivist za ohranjanje deževnega pragozda, pravi, da "je zame ideja, da sem del narave, da nisem ločen od nje, da nisem drugačen od nje, da nisem odtujen ali izločen iz nje, izjemno mistična misel".31 Kot pravi Porritt, je duhovna dimenzija zelenega gibanja sestavljena iz dveh temeljnih elementov: iz (i) "prizadevanja za razvoj ekološke zavesti v vseh obstoječih religioznih in duhovnih tradicijah" in iz (ii) "potrebe, da bi našli način, kako omogočiti ljudem, da bi se ponovno povezali z Zemljo".32 Prvi koncept je brezsramno pluralističen in sinkretističen: večina zelenih mislecev se navezuje na vzhodni misticizem, keltsko krščanstvo ali predkrščansko keltsko pogan- stvo, na novo fiziko in procesno teologijo. Drugi del pa spet poudarja medsebojno povezanost z naravo, in v tem smislu ni nič drugega kot panteizem in monizem tako imenovanega gibanja New Age: vse je eno, eno je bog, zemlja/narava je bog. IŠČEJO SE DANIJELI V BABILONU NEW AGEA očitno je, da je zeleno gibanje potopljeno v ideje New Agea. Zato morajo biti kristjani, ki hočejo biti del okoljskega gibanja, pazljivi; razumeti morajo New Age in imeti pripravljen dobro premišljen krščanski odgo- vor nanj. Ni pa potrebe, da bi se ga pretirano bali, tako kot nekateri komentatorji. Ena izmed takih komentatorjev je Constan- ce Cumbey, pravnica iz Detroita. Trdi, da je New Age "svetovna koalicija omrežij", ki jih je več kot 10.000, od Amnesty Internationala pa do Zero Population Growth (po abecedi). Med njimi so "mnoge organizacije za 'ustrezno tehnologijo', okoljske in ekološke organizaci- je, /…/ kot so Camshell Alliance, Sierra Club /…/ [in] Prijatelji Zemlje".33 Cumbeyeva pa je le ena v dolgi vrsti lovcev na zarote.34 Prav ona je namreč izjavila, da "prvič v zgodovini obstaja živo gibanje – New Age – ki ustreza vsem svetopisemskim lastnostim antikrista, in politično gibanje, ki ga bo postavilo na svetovno prizorišče".35 Podaja sicer dobro kritiko teozofije, vendar tudi dopušča, da jo teorija zarote potegne za sabo ter tako banalizira svetopisemsko pre- roštvo in zgodovino. Loren Wilkinson, katere knjiga Earthkeeping po mnenju Cumbeyeve predstavlja temelje političnega programa New Agea (!), pravi, da je knjiga Cumeyeve "čudna mešanica podtikanj, polresnic in lažnih obtožb"36 – in po mojem mnenju ima prav. Čeprav okoljsko delovanje ni istovetno z idejami New Agea, pa pomembno vprašanje vseeno ostaja neodgovorjeno: če zeleno gibanje sprejema nekatere ideje in koncepte New Agea, smo mar kristjani lahko vključeni EkoLoGIJA 40 TRETJI DAN 2012 1/2 vanj? V mnogih točkah je situacija podobna kot v drugi svetovni vojni, ko so kuyperijanski kalvinisti in marksisti na Nizozemskem združili moči v ilegalnem odporu.37 Dve različni skupini, dva različna svetovna nazora, pa vendar so bili zaradi skupnega cilja – upreti se nacistom in pomagati Judom pobegniti – sposobni sodelovati; tako kot to danes počnejo kristjani in marksisti v Južni Afriki v boju proti krivicam apartheida. Večina kristjanov dela "od jutra do večera" z ramo ob rami s sekularnimi humanisti in materialisti – zakaj bi nam torej moralo delo z zelenimi, pa četudi so pristaši New Agea – povzročati težave? Poklicani smo namreč, da preobliku- jemo kulturo z evangelijem Kraljestva. Če bomo kot kristjani hoteli sodelovati z njimi, bomo morali biti zmožni izraziti jasen krščanski svetovni nazor in ovrednotiti zelene, hkrati pa – verjetno je to najpomemb- nejše – prepoznati Božji klic. Nato se bomo skupaj z zelenimi lahko spopadli z maliki tehnicizma, scientizma in ekonomicizma ter se borili proti skrunitvi zemlje. Zemlja konec koncev ni Gaia, ampak Gospodova. Prevedel: Leon Jagodic 1. Steve Bishop, Green theology and deep ecology: New Age or new creation? V: Themelios 16 (1991) 3, str. 8 – 14, http:// www.theologicalstudies.org.uk/pdf/ecology_bishop.pdf (pridobljeno 15. oktober 2011). 2. Friends of the Earth [op. prev]. 3. Jonathon Porritt, Seeing Green (Basil Blackwell, 1984), str. 5. Porritt navaja tudi 14 točk, ki jih ima za minimalni kriterij za zelene. 4. Fritjof Capra – Charlene Spretnak, Green Politics (Hutchin- son, 1984), str. 30. Prim. Programme of the German Green Party (Heretic, 1983), str. 17. 5. Programme, str. 7. 6. Jonathon Porritt, Seeing Green, str. 19. 7. Fritjof Capra – Charlene Spretnak, Green Politics, str. 35. 8. John Button, A Dictionary of Green Ideas (Routledge, 1988), str. 190. 9. Die Grünen [op. prev.]. 10. Navedeno po Capra – Spretnak, Green Politics, str. 43. 11. Programme, str. 9. 12. John Button, Dictionary of Green Ideas, str. 190. 13. Za obsežno razpravo o naravi svetovnih nazorov gl. James H. Olthius, "On Worldviews", v: Christian Scholars' Review, Zv. XIV (2) (1985), str. 153–164. Prim. tudi Transforming Vision, pogl. 1 in 2. 14. Olthius, str. 155. 15. Prim. vprašanja, navedena v Brian J. Walsh – J. Richard Middleton, The Transforming Vision (IVP USA, 1984), str. 35. Gl. tudi Leslie Stevenson, Seven Theories of Human Nature (CUP, 1974), ki uporablja ista vprašanja za analizo sedmih teorij o človekovi naravi. 16. Naknadna opomba avtorja: Ugotovili so, da je "govor" poglavarja Seattla leta 1887 napisal obmejni zdravnik in ne indijanski poglavar leta 1855. Vendar kljub temu dobro predstavi zeleni svetovni nazor. 17. "The shallow and deep, long-range ecology movement. A summary", v: Inquiry, zv. 16 (1973), str. 95–100. To je povzetek predavanja s tretje svetovne konference o prihodnosti znanosti, Bukarešta, 3.–10. september 1972. 18. Arne Naess, "The basics of deep ecology", v: Resurgence, št. 126 (jan–feb 1988), str. 7. 19. Bill Deval – George Sessions, Deep Ecology (Peregrine Smith, 1985). 20. Temelji na sl. 5-1 v Deep Ecology, str. 69. 21. Za krščansko kritiko teh malikov gl. dela Boba Goudzwaar- da, npr. Idols of our Time (IVP, 1984). 22. Gl. npr. Man and Nature, str 67; Linzey, Christianity and the Rights of Animals (SCM, 1987), str. 17. 23. Attfield, The Ethics of Environmental Concern, str. 26. 24. Za obsežnejšo razpravo o tem, kako se to povezuje z živalmi, gl. Linzey, pogl. 5. 25. Str. 70. Gl. tudi Naessovo Schumacherjevo predavanje, v: Resurgence, nav. delo, In podoben seznam načel v: Peter Bunyard-Fern Morgan-Grenville, ur., The Green Alternative (Methuen, 1987), str. 281–283. 26. Deep Ecology, str. 70. 27. M. Bookchim, "Social ecology versus 'Deep ecology'", v: The Raven Anarchist Quarterly, zv. 1, št. 3 (1987), str. 222. 28. Guardian, 13. julij 1988. 29. Charlene Spretnak, The Spiritual Dimension of Green Politics (Bear and Co., 1986), str. 41. 30. Raven, str. 221. 31. John Seed, Green Line, št. 73 (junij 1989), str. 12. 32. Jonathon Porritt, Two Lectures (The David Thompson Trust, 1988), str. 26. 33. Constance Cumbey, The Hidden Dangers of the Rainbow (Huntington House, 1983), str. 247sl. 34. Za uporabno kritiko Cumbeyeve in drugih ameriških teo- retikov zarote gl. James Alan Patterson, "Changing images of the beast apocalyptic conspiracy theories on American history", v: JETS, zv. 31 (1988), str. 443–452. 35. Cumbey, nav. del., str. 6. 36. Loren Wilkinson, "New age, new consciousness, and the new creation", v: Tending the Garden, str. 26. 37. To primerjavo dolgujem dr. Brianu J. Walshu.