iSpeOzlone in fcWxmam©nt« postale — PnUhifiM Leto XXII., št. 237 Upravmitvo: Ljubljana, Pucanijeva olka S. Telefon fc. 31-22, 31-23. 31-24 inseratnj oddelek: Lfubljana, Pnccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavoda Jt. 17.749, » ostale kraje Italije Servizio Conri. Cort. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO * gotovini Ljubljana, getd; 1&« oktofira 1$42'XX Cesta cent. 80 lahaja t s a k dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—% za inozemstvo pa Lir 22.80. Uredniitvo: Ljubljana, Pnccinijeva ulica fcev. S. telefoa fcev. 31-22, 31-23. 31-24._ Rokopisi (e ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la blicita di provenienza italiana id estera: Unione Pubbliritk Italiana S. A. MILANO Nttovl duri colpi Infllffl alFavIazione nemica Altrl 29 velivoli nemici abbattuti o distrutti dalTavia-zione deli'Asse o dal preciso Uro della diSesa contraerea Morte ercica del generale Predieri II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 15 ottobre 1942-XX U seguente bollettino di guerra n. 872: Attivita di artiglierie e di pattuglie sul fronte dell'Egitto; un velivolo britannico e stato distrutto dalle batterie contraeree di ima nostra divisione. Nei pressi di Sidi Bar rani č stato cat-turato l'equipaggio composto di due uf-ficiali e due sottoufficiali, di un velivolo ne-inico abbattuto il giorno sei corrente dalla difesa contraerea di Tobruk. L'arma aerea ha proseguito le operazioni contro 1'isola di Malta. Nel tentativo di opporsi ai decisi attac-chi dei bombardieri dell'Asse 1'aviazione nemica perdeva, in aspri combattimenti, venticinque apparecchi: 7 abbattuti dai cac-ciatori italiani e 17 da quel!i germanici. Un'azione di 3 velivoli avversari contro un convoglio in navigazione nel Mediterra-neo 6 fallita: Due trimotori attaccanti ve-nivano fatti precipitare dal preciso tiro di una nostra torpediniera ed il terzo dalla scorta aerea. II 13 ottobre, neH'adempimento del suo dovere, e caduto sul fronte egiziano il generale Alessandro Predieri, comandante della divisione «Brescia», citata all'ordine del giorno per il valoroso comportamento nei combattimenti ad El Alamein. II nome del generale Predieri si aggiunge a quelli di tanti altri nostri comandanti di grandi unita i quali, in primissima linea vicino ai Ioro soldati, hanno affrontato tutti i rischi della serrata durissima lotta e fatto olo-causto della vita per la vittoria delle nostre armi. Novi hudi udarci sovražnemu letalstvu Nadaljnjih 29 sovražnih letal sestreljenih ali uničenih od ©snega letalstva ali tečnih strelov protiletalske obrambe Junaška smrt generala Predierija Glavni sftan italijanskih Oboroženih sil je objavil 15. oktobra naslednje 872. vojno poročilo: Delovanje topništva in patrol na egipt-skem bojišču; protiletalske hiterije neke naše divizije so uničile britansko letalo. V biižni" Sidi Baranija je bila zajeta posadka sovražnega letala, ki ga je protiletalska obramba Tobruka sestrelF.la 6. t. m. in čigar posadko so sestavljali dva oficirja in dva podoficirja. Letalstvo je nadaljevalo svoje operacije proti otoku Malti. Pri poskusu, da bi se uprlo odločnim napadom bombnikov osi, je sovražno letalstvo izgubilo v ostrih spopadih 25 letal; 7 so jih sestrelili italijanski lovci, 18 pa nemški. Akcija treh sovražnih letal proti nekemu našemu konvoju v Sredozemlju ni uspela. Točni streli naše torpedovke so sestrelili dva napadajoča trimotorna bombnika, enega pa je sestrelilo letalsko spremstvo. • Dne 13. oktobra je v izpolnjevanju svojih dolžnosti' padel na egiptskem bojišču general Alessandro Predieri, poveljnik divizije »Brescia«, ki je bila zabeležena zaradi hrabrega zadržanja v bojih pri El Alameinu. Ime generala Predierija se pridružuje onim tolikih drugih naših poveljnikov velikih edinic, ki so v najbolj izpostavljenem položaju poleg svojih vojakov prevzeli nase vsa tveganja zelo trde in krčevite borbe ter žrtvovali svoje življenje za zmago našega orožja. Eksplozije na angleških pamiklh v Gibraltarju Tanger, 14. okt. 9. Prebivalstvo Tanger-ja je imelo danes preliko videti ponovno, "kako smešna je anglosaška propaganda, ki dosega z lažmi že stratoferične višine. Neki krajevni list je objavil pod velikim naslovom na treh stolpcih poročilo o zadnjem Rooseveltovem govoru, v katerem je bilo rečeno med drugim, da je tonaža, ki so jo zgradili anglosaški zavezniki, večja kakor ona, ki so jo sile osi potopile, in da se zaradi tega anglosaški narodi ne smejo več razburjati. Tangersko prebivalstvo se vprašuje z ironijo, zakaj je spričo take olimpijske vedrosti včeraj popoldne preprosto petrolejsko ladjo spremljalo iz Gibraltarja kar 8 lahkih bojnih in ameriških la<-dij. Iz Gibraltarja poročajo, da se pojavljajo še naprej eksplozije na parnikih z vojnimi potrebščinami. Eksplozije so nastale takoj po prihodu ladij v trdnjavo, kar zbuja resne skrbi tako pri poveljništvih kakor tudi med posadkami in prebivalstvom. Skrbi so tem bolj upravičene, ker zaradi nadzorstva na morju in iz zraka okrog trdnjave ter zaradi raznih ukrepov ni mogoče sumiti, da so v mestu na delu inozemski agenti. Mosulskl petrnlejski vod prekinjen Carigrad, 15. okt. d. Petrolejski vod iz Mosula je bil od neznanih oseb poškodovan v bližini Hadite in je transport petroleja na precejšnjo razdaljo prekinjen. Za britanske voješke sile na Srednjem vzhodu je to hud udarec. Posebno močno občuti prekinitev petrolejskega voda britanska vojna mornarica v vzhodnem delu Sredozemskega morja, ki se oskrbuje po tem vodu z mosulskim patrolejem. Pri Haditi se petrolejski vod razcepi na dve veji, katerih glavna vodi v Haifo in Tripolis. Tudi ta veja je bila že večkrat prekinjena. Carigrad, 15. okt. d. Iz Iraka poročajo, da je izbruhnila stavka med delavstvom na iraških petrolejskih poljih. Zadnje vesti javljajo o spopadih med stavkujočim delavstvom in* britansko policijo. Britanske oblasti v Iraku skušajo prikriti pravi značaj stavke, katere ost je naperjena proti britanskemu gospodstvu v Iraku ter prikazujejo stavko in nemire, do katerih je prišlo v zvezi z njo, kot pojav, ki ima navadno gospodarsko ozadje. Japonsko Izkrcanje na Salomonskem otočju Pozno ameriško priznanje izgub na morju Buenos Aires, 15. okt. s. Ameriško mornariško ministrstvo javlja, da so se včeraj zjutraj japonske čete ob zaščiti pomorskih edinic izkrcale v severnem delu otoka Gua-dalcanar, zapadno od ameriških postojank. Buenos Aires, 15. okt. s. Ameriško mornariško ministrstvo ugotavlja, da so včeraj zjutraj na južni obali Guadalcana-ra izkrcane japonske čete zelo številne. T°kio, 15. okt. d. V zvezi s priznanjem ameriškega mornariškega ministrstva, da je bilo v začetku avgusta pri Salomonskih otokih potopljenih več ameriških vojnih ladij je službeni zastopnik japonskega informacijskega urada Horj na včerajšnji tiskovni konferenci pripomnil, da je pač zelo zanimivo, da je ameriško vojno ministrstvo potrebovalo celih 70 dni, preden je sporočilo svetu, da so bile 8. in 9. avgusta pri Salomonskih otokih potopljene tri ameriške križarke. Hori je pripomnil, da bo pri tako počasnem priznavanju izgub trajalo najbrž več mesecev, preden bo mornariško ministrstvo Zedmjenih držav priznalo celotne zavezniške izgube v tej veliki pomorski bitki, ki so znašale 40 vojnih ali transportnih ladij, bodisi potopljenih, bodisi hudo poškodovanih. Hori je še pripomnil, da je zadnja ameriška objava o izgubi treh križark nadaljnji primer ameriške taktike, ki si prizadeva napraviti svoje težke izgube na morju manj očitne s tem, da jih priznava le postopno. Neprestani izgredi in upori v Indiji A?etacija vodje muslimanskih upornikov Bangkck, 14. okt. s. Iz Indije poročajo, da je bilo v Patmi aretiranih 25 Indov in 14 žensk. V Šahabadu je množica demonstrantov zažgala poštno poslopje. V nekem kraju pokrajine Bihar sta skušala neki angleški uradnik in neki policijski inšpektor aretirati nekaj nacionalistov. Prišlo je do spopada. Policija je streljala m ubila enega Inda. Preteklo noč je nastala eksplozija v neki telefonski kabini na glavnem kolodvoru v Bombaju. Eksplodirala je bomba. V Bombaju so bdi aretirani trije Indi, ki so se udeležili pohoda demonstrantov. V državi Rajkot so bile izvedene številne preiskave. Zaplenjena ]e bila velika količina protiangleskih letakov. Aretiranih je bilo mnogo Indov. V Camilli v pokrajini Bengaliji je policija zaprla predilnico v kateri je delalo okrog 50 indijskih žen. Izdelke v predilnici je policija zaplenila. To predilnico je svoj čas otvo-ril Mahatma Gandhi. Neredi so bili v Ma-drasu in Karakiju, kjer je množica skušala osvoboditi aretirance. Bangkok, 14. okt. s. Angleži so ujeli Abdula Kaffara Kana, imenovanega »obmejni Gandhi«. Vest o zajetju tega ponos- nega in drznega muslimana, ki je dvignil v sevemozapadnih ravninah in gorah med Indijo, Turkestanom in Afganistanom prapor upora proti Angležem, je napravila med bojevitimi rodovi, katerih priznani šef je bil, največji vtis. Abdul Kaffar Kan je formiral skupine rdečih srajc, sestoj ečih iz prostovoljcev, s katerimi je že dolgo držal v šahu angleške sile, ki so bile poslane na to področje z naročilom, da ga živega ali mrtvega ujamejo, vzpostavijo red in uklonijo bojevito prebivalstvo. Na odprte«! polju bi se v tisočih spopadih poraženi in nazaj pognani Angleži nikoli ne mogli polastiti tega hrabrega muslimanskega voditelja. Pred dnevi je Abdul Kaffar Kan sprejel neko žensko, ki mu je povedala, da je njegov edini 161etni sin Ali hudo ranjen skrit v neki hiši in da hoče videti pred smrtjo očeta. To vas so pa zasedle angleške čete. Potrebno je torej bilo, da se poda Kaffar Kan v vas preoblečen. Ženska se mu je ponudila za vodnico. Kaffar Kan je ženski sledil^ ko pa je prekoračil z njo neki gorski prelaz, ga je od zadaj napadlo kakih 100 angleških vojakov, ki so ga po kratki borbi aretirali. Veliki uspehi na Kavkazu sovjetskih oporišč zavzetih - Nov prodor v severnih okrajih Stalingrada Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. okt Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na Kavkazu so prodrle nemške in slovaške čete na težavnem gozdnatem in gorskem ozemlju v ogorčenih borbah nove sovražnikove postojanke ter v naskoku zavzele nad 500 oporišč in bojnih postojank. V odseku od Tereku so bile sovražnikove sile vržene nazaj. V Stalingradu so pehotni oklopni oddelki štrli zagrizen odpor sovjetskih čet v hišnih blokih in na postojankah po barikadah ter prodrli globoko v severno mestno področje. Bazen tega so rušilna letala v zaporednih valovih z uspehom napadla sovražnikove bunkerje in topniške postojanke. Razbremenilni napadi sovražnika so bili zavrnjeni s hudimi izgubami zanj. Hudi letalski napadi so bili naperjeni tudi na prevozna sredstva in prekladališča boljševikov na spodnjem toku reke Volge. Požar je uničil eno petrolejsko ladjo in dva prevozna vlačilca. Na fronti ob Donu so rumunske čete zavrnile sovjetske krajevne napade. V srednjem odseku fronte so lastne akcije napadalnih oddelkov imele za posledico uničenje številnih bunkerjev in postojank. Letalske sile so napadale važne železniške proge, pri čemer je utrpel sovražnik znatne izgube prevoznih sredstev. Med letalskimi napadi je bila v Finskem zalivu zažgana sovjetska topničarka. Na visokem severu so bili letalski napadi usmerjeni na taborišča čet vzhodno od zaliva Kola, izmed katerih so bila nekatera razdejana. Angleško letalsko oporišče na otoški trdnjavi Malti so letalske sile podnevi in ponoči obmetavale z bombami težkega kalibra. V letalskih borbah so nemški in italijanski lovci sestrelili skupno 25 angleških lovcev, izmed njih 18 samo nemški lovci. Dve lastni bojni letali se nista vrnili. Pri napadu na promet s konvoji pred angleško obalo so brzi čolni potopili štiri sovražnikove trgovske ladje s skupno 8.009 br. reg. tonami. Vsi brzi čolni so se vrnili v oporišče. V noči na 14. oktobra je prišlo v Rokav-skem prelivu do pomorske bitke med nem- škimi ln zaščitnimi edinicami in premočnimi sovražnikovimi oddelki, ld so obstojali iz dveh skupin rušilcev in več oddelkov br-zih čolnov. V tem spopadu je bil potopljen en angleški brzi čoln, 5 nadaljnjih brzih čolnov pa poškodovanih odnosno zažganih. Ena lastna edinica je bila izgubljena. Stražne ladje in protiletalsko topništvo na morju je sestrelilo nad področjem Severnega morja dve sovražni letali. Lahka nemška bojna letala so bombardirala včeraj vojaško važne naprave in vojaške cilje na angleški južni obali. Operacije napadalnih oddelkov na vzhodu Berlin, 15. okt. d. V severnem in srednjem odseku vzhodnega bojišča je bilo včeraj po večini delovanje udarnih oddelkov in topništva. Nemci so zavrnili več sovražnikovih lokalnih sunkov in prizadeli sovjetskim četam znatne izgube moštva in orožja. Tudi na stalingrajskem bojišču so bile operacije v znamenju lokalnega delovanja napadalnih oddelkov, pri čemer so nemški oddelki uničili večje število nadaljnjih sovražnikovih utrjenih postojank in bunkerjev. Sovražnik je s svojimi izvidniškimi oddelki izvršil več sunkov, ki pa so bili vsi zavrnjeni. Izvrsten uspeh je dosegla neka nemška edinica z uničenjem ene izmed sprednjih sovražnikovih utrjenih postojank, s katere so sovjetske čete večkrat napadle nemške Črte. Prostovljski oddelek treh mož se je podnevi splazil do sovražnikovega bunkerja in položil vanj razstrelivo. Ko je zvečer sovjetski oddelek zasedel bunker, iz katerega so se običajno podvzemali sovjetski protisunki, je naboj eksplodiral in bunker je z vso sovjetsko posadko vred zletel v zrak. Potopljene sovjetske podmornice Helsinki, 15. akt. d. S pristojne finske vojaške sttrani javljajo, da so finske pomorske ki letalske sile v vodovju pri Aaland-skih otokih v septembru potopne več sovjetskih podmornic. Nesnoteast anglosaškega vojaškega vodstva povzroča v Washingtonu in Londonu hude skrbi Bern, 15. okt. Kakor se doznava Iz raznih informacij anglosaškega izvora, ki j?h objavljajo švicarski listi, si v Londonu in Washingtonu na vse pretege prizadevajo, kako bi našli kakršnokoli obliko, kj naj bi končno rešila toliko razmotrivano vprašanje skupne strategije tako zvanih združenih narodov. Za sedaj je gotovo samo to, da je bil britanski general Bennings imenovan za glavnega direktorja britanskega odposlanstva za proizvodnjo v Washingtonu namesto Kanadčana Pettersona, ki izhaja iz zasebne proizvodnje. Britanska propaganda je sedaj zelo razvpila to imenovanje, ki se v pomanjkanju česa boljšega razširja v svet kot velik dogodek in ki naj bi napovedovalo, da se pripravljajo v najkrajšem času važni sklepi v pogledu zavezniške strategije, ki naj bi obenem razčistili vprašanje anglosaške proizvodnje. Londonski poročevalci švicarskih listov pravijo, da se Churchill in Roosevelt vedno bolj zavedata nujne potrebe po končni ustvaritvi harmonije v pogledu političnega. industrijskega in vojaškega delovanja. Potrdilo teh prizadevanj naj bi bilo med drugim imenovanje admirala Beahy-ja, bivšega severnoameriškega veleposlanika v Vichyju, za šefa Rooseveltovega generalnega štaba za vsa vojaška vprašanja. Na drugi strani pa nudijo ponovni pritiski ne le Rusije, temveč tudi Kitajske, kakor kaže poziv, ki ga je v New Yorku izdal čungkinški zastopnik Soong, zgovoren dokaz, da se vojna ne more voditi samo na vojaškem področju, pa še manj seveda tudi samo na industrijsko-proizvod-nem. čeprav so tako sprva mislili. Ni namreč dovolj proizvajati, temveč je potrebno tudi določiti, kako naj se proizvodnja porazdeli in na katerih področjih, z drugo besedo, ugotoviti je treba, na katerem izmed številnih vojnih sektorjev naj se osredotočijo glavni napori združenih držav. V Washingtonu z nestrpnostjo pričakujejo povratek ameriškega veleposlanika v Moskvi Standleya, ki naj bi med drugim poročal tudi o sovjetskem stališču glede pravičnejše porazdelitve vojaških sil, s katerimi razpolagajo štiri glavne zaveznice Amerika, Velika Britanija, Kitajska in Sovjetska zveza. Kakor daje slutiti Soon-gova izjava, pritiskata sedaj z vso silo Moskva in Cungking na to. da bi bil končno ustanovljen »izvršni svet združenih narodov«. Ta naj bi odslej — in ne več samo vladi v Londonu in Washingtonu — odločal, kam naj se pošiljajo zavezniške sile, ki so na razpolago. Ni treba še posebej poudarjati, da so tako v Londonu kakor v Washingtonu nasprotni načelu ustanovitve takšnega sveta, kajti njegova ustanovitev bi pomenila, da bi tako Kitajci kakor Rusi imeli potem v tem zboru enako besedo kakor Anglo-sasi. prisiliti bi se tako mogla Anglija, da odpošlje na druga področja, na primer na Kitajsko, na Bližnji vzhod ali kamorkoli drugam onih več milijonov ali vsaj del teh čet, ki so v brezdelju na britanskem otoku, kakor so to ponovno naglašali zadnje dni v Moskvi, Cungkingu in celo Wa-shingtonu. Kakor javlja londonski porocevalec lista »National-Zeitung«. so v Londonu nenadno mnenja, da približevanje zimej m- ) kakor ne predstavlja pomirjevalnega Cini-telja za Veliko Britanijo. Ako bi v operacijah na vzhodnem bojišču nastal odmor, je jasno, da bi mogla Nemčija s svojimi zavezniki začeti veliko, čeprav samo letalsko akcijo na zapadu proti Angliji, pa morajo zato te čete še nadalje ostati na britanskih tleh. Vsekakor hočejo s tem Angleži pridobiti na času tako nasproti Cungkingu kakor nasproti Moskvi in preprečiti, vsaj v mejah možnosti, nadaljnje Stalinove in Cangkajškove udarce. Poslednjega so hoteli pomiriti med drugim s tem, da so uprizorili šalo o nameravani odpovedi eksteritorialnim pravicam na Kitajskem. Čeprav se v Čunkingu — že zaradi varovanja oblike — zahvaljujejo, niso opustili prilike, da ne bi istočasno dali razumeti. da je vprašanje anglosaških pravic, pa naj bo izid te vojne kakršenkoli, že davno rešeno. V zvezi z nameravano odpovedjo An-glosasov tem pravicam javlja neko sporočilo iz Londona, da je državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Raw na vprašanje v spodnji zbornici odgovoril med drugim, da se nameravana odpoved ne nanaša tudi na povratek Hongkonga Kitajski, češ, da se angleški dogovori tičejo samo odpovedi eksteritorialnim pravicam na kitajskem ozemlju. Pričakovati smemo, da se bodo omejitve vedno bolj razširjale, še preden bo uresničena obljubljena odpoved. (II Piccolo.) Stockholm, 15. okt d. Vprašanje odnosov med zapadnimi silami in Sovjetsko unijo ter do neke meje tudi s Kitajsko, postaja kakor piše washingtonski dopisnik londonskega »Timesa«, zmerom bolj aktualno. Dopisnik se v daljšem članku bavi z medsebojnimi odnosi zaveznikov, za katere je nastalo posebno zanimanje Po odhodu ameriškega poslanika admirala Stan-dleya iz Moskve. Kakor javlja list »Sven-ska Dagbladet«, tudi omenjeni washing-tonski dopisnik v polni meri potrjuje govorice, da zahteva Kremelj večji vpliv na gospodarske in politične načrte ter sklepe zaveznikov. Kakor pripominja švedski list, sklicujoč se na pisanje »Timesovega« so-trudnika, je Stalinova vroča želja, da bi se v večji meri upošteval pri izvrševanju zavezniških strateških načrtov nasvet sovjetskih vojaških ,in političnih zastopnikov. Ta Stalinova želja, tako sodi švedski list je bila najbrže tudi eden izmed glavnih vzrokov za Stalinovo pismo dopisniku ameriške poročevalske agencije Asssociated Press. Sporno vprašanje odnosov med Sovjetsko zvezo in njenimi anglosaškimi zavezniki je posebne važnosti, kakor sodi švedski list, tudi za nadaljnji razvoj položaja na Pacifiku, ki ga Sovjetska zveza obravnava kot bojišče drugega reda. do-čim na drugi strani Zedinjene države pretežni del svojih sil koncentrirajo ravno proti Salomonskemu otočju. Novi Gvineji in Aleutom. Iz vsega navedenega je razvidno, da vladajo med zavezniki nesoglasja celo v tako osnovnih vprašanjih, kakor so vojna prizorišča, na katera naj bi se zastavile njihove sile. Polemika o angleških vojnih metodah 2eneva, 14. okt s. Vojne metode, ki jih izvaja angleško urhovno poveljništvo, so dale povod za živahne polemike na obeh straneh Atlantika in za kritike proti odgovornim ljudem. Doznava se, da je odprto pismo, ki ga je objavila ameriška revija »Life«, v katerem je bilo zapisano, da se Američani nočejo boriti za ohranitev Anglije in njenega imperija, izzvalo protest lorda Halifaxa pri direkciji te revije. Korak angleškega veleposlanika pa ni imel druge posledice kakor novo odprto pismo, v katerem isti pisec Davenport trdi, da bodo Angleži zadovoljni šele tedaj, ko bo Anglija pod vzela vse možne napore v prid skupne stvari. Američani pa niso edini, ki kritizirajo zadržanje in metode Anglije. Znani angleški vojaški kritik Lidell Hart je nedavno v neki svoji knjigi zatrdil, da je bila taktika angleškega poveljništva samo vrsta zmot in da angleška vojska, čeprav bi postala številnejša in močnejša, kakor je danes, nikoli ne bo mogla poraziti nemške armade in da je zamisel pošiljanja ljudi na kontinent in ustvaritev druge fronte samo utopija. Hartova teza je povzročila živo zanimanje v Angliji in dvignila mnogo prahu v krogih strokovnjakov za letalsko-pomorska vprašanja, ki vztrajajo, kakor je znano, pri tem, da Anglija lahko zmaga, ako razvije in ojači svoje letalstvo. Polemike pa se ne omejujejo na te članke in angleški vojaški strokovnjak Quigley ostro kritizira v reviji »Fortnightly Review« metode, uporabljene v tej vojni, s katerimi angleško poveljništvo meni uničiti sile osi. namreč s propagando, blokado in bombardiranjem. Angleška propaganda, trdi Quigley, ki je porazdeljena na 5 ministrstev, je neučinkovita, ker ponavlja samo stare fraze, ki so izgubile že vso vrednost in smisel v vojni L 1914-1918. Blokada se je popolnoma ponesrečila. ker njeni zagovorniki popolnoma pozabljajo, da moderna dobro motorizirana vojska lahko živi na zavzetem ozemlju. Glede bombardiranja je jasno, da ni doseglo svojega namena, ker je izkušnja pokazala, da so ostale vojaške tvor-niče nepoškodovane, dočim Je bila povzročena škoda le v stanovanjskih hišah. Pisec svari angleško poveljništvo, naj opusti letalsko vojno, kajti ob nadaljevanju bombardiranja civilnega prebivalstva bo javno nemško mnenje čisto gotovo še bolj zasovražilo našo državo. Vojna na morju BuenOg Aires, 15. okt. s. Po poročil« argentinskega parnika »Santa Cruz«, ki je dospelo mornariški prefekturi, je parnik rešil na Atlantiku 16 brodolomcev z ameriškega trgovskega parnika »John Carter Rose«, katerega je torpedirala podmornica Osi. Berlin, 15. okt. d. Iz Stockholma javljajo, da objavlja tamkajšnji list »Dagens Nyheter« zanimiv razgovor s članom posadke švedskega parnika »Brasil«, ki se je pravkar vrnil v švedko luko Goeteborg. V razgovoru se pohvalno poudarja korektno postopanje nemških podmornic z nevtralnimi ladjami. Mornar s švedskega parnika je izjavil, da je nemška podmornica ustavila švedski parnik. ki je plul iz severne v južno Ameriko. Poveljnik podmornice je zaplenil ladijske papirje švedskega parnika, ki je verjetno prevažal tihotapsko blago. Poveljnik nemške podmornica je ukazal kapitanu švedske ladje spremeniti smer, po desetih minutah pa je vrnil papirje in odredil, da sme ladja svobodno nadaljevati pot. Podmorniška posadka jo na švedski ladji kupila živež in cigarete ki jih je tudi prav dostojno plačala. Svoj razgovor je švedski mornar zaključil s pripombo, da postopanje nemške podmor-niške posadke ni dalo povoda niti za naj-, manjšo pritožbo. Sodelovanje Japonske, Kitajske in Mandžukua Tokio, 15. okt. d. Včeraj je bila prva seja japonskih, kitajskih in mandžurskžh delegacij, ki sodelujejo na konferenci za izgradnjo kooperacije dežel Daljnega vzhoda. Konferenco je sklicala »Liga za razvoj Dailjnega vzhoda«. Otvoritvene seje, ki jo bili a že v torek, so se poleg zastopnikov raznovrstnih organizacij iz Japonske, Kitajske in Mandžurije udeležile tudfi mnogo vodilne japonske osebnosti z japonskima zunanjim ministrom Tamijem na čeki. Na včerajšnji seji je bil soglasno sprejet predlog predsednika »Lige za razvoj Daftjnega vzhoda«, ki je začrtal glavna načela, temelječa na skupni deklaraciji v trojnem paktu združenih sil Japonske. Kitajske im Mandžukua, podiame 30. novembra 1940. Predlagajo periodične sestanke delegatov Japonske, Kitajske in Mandžukua. Nadalje se bodo prirejali medsebojni obiski predstavnikov zainteresiranih organizacij in izmenjava. publikacij skega in informacijskega gradiva. Na kulturnem in gospodarskem področju se bo pospeševalo najtesnejše so-delovanje. Prihodnja konferenca delegatov Japonske, Kitajske in Mandžukua bo Hsingkingu. Kitajski armijski general prešel k Japoncem Tokio, 14. okt. s. »Niči-Niči« doznava te Šanghaja, da se še nadaljuje prehajanje čungkinških čet k nankinškim. Doznava se, da je general Cangsičen s 1200 možmi prešel k Japoncem v pokrajini Šantung. General Čang. ki ima čin poveljnika armad-nega zbora, je prej že služil pod Vang&ng-vejem. ENSEMRAJTE V »JUTRU"! Kdor sedaj ne spregleda, ta spregledati noče! Krvava komunistična kampan'a v naši pokrajini doživlja svoj dokončni iin neizbežni polom. Njeni voditeip in puveijniki so pobegli m se poskrili. mnogi so se zatekli k samomoru, zapeljani pris>iaši pa so ostali prepuščeni samim sebi da m-si jo ne-minovne posledice blaznega početja. v katero jih je zagnalo nemoralno trc,ck>stično vodstvo. Spričo strahotne nesreče ki' io je krmu-nizem priklical nad naše ljudstvo, ie treba ugotoviti, da bi je ne bilo. ako bi več zalegli pravočasni opomini in svarita razsodnih in resnih ljudi. Komunisti so zavajali zlasti lahkoverno mladino m neuko ljudstvo z lažnimi in nespametnimi gesli. Od pomladi do jeseni so ti izkoreninjenci pitali množice z vedno novim-i gesli in vestmi, ki so se že v kratkem času tudi nekritičnim ljudem izkazale za bedaste laži Vendar so z njimi, kakor tudi z grožnjami im straho-vanjem mnoge zapeljali. Bili so taki. ki so se po biestečih geslih dali zapeljati med partizane Pričevanja tistih, ki so se potem vendar rešili soglasno potrjujejo, da so vsi ti zapel janci doživeli takoj v začetka strahotno razočaranje, ko so spoznali, da so prišli v roke zločinskim tipom, ki so se pritepli iz vseh krajev, ki pa jim je komunistično vodstvo poverilo poveljniška in komisarska mesta. Kdor od teh iztreznjencev je dal duška svojemu razočaranju. je brez usmiljenja zaigral svoje življenje Naše kraške jame krijejo poleg trupel nedolžnih žrtev, ki so jih komunisti pomorili med podeželskim prebivalstvom, tudi nešteta trupla fantov, ki so bolj verjeli lažnivi komunistični propagandi kakor besedam treznih mož, ter so se tako dali zapeljati med partizane ald drugačne komunistične pomaga če. V svoji lahkovernosti niso spoznali, da gre za nesramne laži ljudi, izšolanih v posebnih komunističnih tečajih tujine. Ko so potem spregledali, je bilo že prepozno. Morali so se ali popolnoma ukloniti in postati slepo orodje trockističnega vodstva, pa pri tem teptati in uničevati vse. kar jim je bilo poprej sveto — ali pa so se njih trupla pridružila neštetim drugim, ki leže po kraildh jamah in dolenjskih gozdovih. Poleg lažne propagande je strahovanje glavno sredstvo komunističnega vplivanja na ljudi. Komunistični umori in drugi zločini, koliikor ne izvirajo iz gole moralne pokvarjenosti, iz sadistične strasti po ubijanju in uničevanju, imajo predvsem namen strahovanja ljudi. Cim bolj se kaže. da so ljudje spregledali komunistično propagando in da se ji ne puste več zapeljevati, tem bolj se komunistično vodstvo zateka k terorističnim zločinom, da bi sri s strahovanjem ohranilo se vsaj nekaj pomagačev. In tem večje je njegovo besnenje, čim bol' je jasno, da se bliža komunistični strahovladi neizbežen konec. A tega konca tudi ti zadnji izbruhi obupanega besa ne bodo zadržali. Odkritja o komunističnih grozodejstvih po deželi in zadnji umori v Ljubljani, zlasti zahrbtni umor dr. Natlačena, so odprli ir> morali odpreti oči prav vsakomur. Kdor sedaj ne spregleda, ta spregledati noče. On se pridružuje komunistom in prevzemb odgovornost za njihova početja. Nihče več se ne bo mogel izgovarjati, da je bil zapeljan. Pravila Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odobril pravila Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine, ki se glase: Cl. 1 Združenju šolnikov Ljubljanske pokrajine je naloga pospeševati delovanje šote in javnih knjižnic, sporočati Visokemu komisarju vse. Kar zadeva zboljšavo ustroja in poslovanja šolstva, sodelovati s pristojnimi oblastvi za spopolnjevanje šole v okviru novega nravstvenega in političnega reda in delovati za kulturno, nravstveno ln gmotno podpiranje svojih članov. Za dosego tega namena Združenje lanko: a) sklicuje sestanke, na katerih se obravnavajo šolska in didaktična vprašanja; b) ustanovi svojo knjižnico in po okolnostih svoj list; c) organizira poučne zlete in potovanja; d) skrbi za zdravniško in gospodarsko pomoč članom (ustanove, olajšave za potovanje in za bivanje itd.). Cl. 2. Združenje šolnikov združuje svoje člane v tele odseke: 1. univerzitetni profesorji in docenti in privatni docenti; 2. univerzitetni asistenti in lektorji; 3. knjižničarji državnih knjižnic in javnih ustanov; 4. profesorji gimnazij, učiteljišč in srednjih strokovnih šol prvega reda; 5. učitelji meščanskih šol in strokovnih šol drugega reda; 6. šolski nadzorniki, učitelji ljudskih Sol, otroških zavetišč in otroških vrtcev. V ustreznih odsekih so včlanjeni tudi upokojenci posameznih strok. Cl. 3. Delovno področje vsakega posameznega odseka se določi v posebnem pravilniku, ki se izdela v smislu teh pravil. čl. 4. članstvo se pridobi po prošnji na posebnem obrazcu, ki jo sprejme predsedstveni odbor. Ce ne nasprotujejo posebne ckolnosti, so že samo po sebi člani Združenja člani odsekov naslednjih združenj Ljubljanske pokrajine, spojenih v Združenju z naredbo Visokega komisarja z dne 2. maja 1942-XX št. 153: 1. Jugosloven-skega profesorskega društva; 2. Združenja meščanskošolskih učiteljev kraljevine Jugoslavije; 3. Jusroslovenskega učiteljskega združenja in 4. Društva jugoslovanskih bibliotekarjev — sekcije v Ljubljani. Tudi ti pa morajo vložiti prošnjo po prvem odstavku tega člena in v njej navesti združenje, kateremu so pripadali. Cl. 5. Članstvo se izgubi: 1. z ostavko; 2. če se ne plača članarina več ko šest mesecev: 3. če je prenehala služba; 4. z izključitvijo po sklepu predsedstvenega odbora. Cl. 6. Organi Združenja so: 1. predsednik; 2. predsedstveni odbor; 3. skupščina: 4. nadzorstveni odbor; 5. glavni tajnik. Cl. 7. Predsednika imenuje Visoki komisar; ostane na svojem mestu tri leta in se lahko ponovno imenuje. Predsednik a) zastopa Združenje polnoveljavno; b) sklicuje predsedstveni odbor in skupščino članov ter jima predseduje; c) predlaga Visokemu komisarju glavnega tajnika za imenovanje; d) imenuje zaupnike šestih odsekov; e) odobruje imenovanje skupinskih vodij; f) sklicuje, če smatra to za potrebno, splošne in delne sestanke članov za pretres vprašanj ki so vredna posebne pozornosti. in sporoča njihove sklepe pristojnim oblastvom. Cl. 8. Predsedstveni odbor je sestavljen lz predsednika Združenja zaupnikov šestin odsekov in glavnega tajnika. Predsedstveni Odbor je posvetovalni in -dločujoči organ Združenja. Skliče ga predsednik najkasneje v tretji tretjini vsakega meseca, v kateri je pouk. Predlaga proračune in zaključne račune Združenja. Sklepa o sprejemanju in o izključevanju članov. Pomaga predsedniku ln ga podpira pri vzpore-janju delovanja šestih odsekov. V sej^.h predsedstvenega odbora poročajo zaupniki o vprašanjih, ki so bila obravnavana na sestankih skupin. Cl. 9. Skupščina le sestavljena iz članov gestih odsekov. Skliče jo predsednik Združenja v prvi tretjini meseca lecembra vsakega leta. Skupščini je nalojra: a) odobravanje proračuna in zaključnega računa Združenja; b) odobravanje poročila predsednika; c) volitev nadzorstvenega odbora; d) pretresanje drueih predmetov, postavljenih na dnevni red. Cl. 10. Nadzorstveni odbor je sestavljen lz treh članov, ki jih izvoli skupščina; ostane na svojem mestu tri leta in se lahko ponovno izvoli. Naloga mu je nadzorovati upravno poslovanje Združenja in poročati skupščini o opravljenih pregledih. Cl. 11. Glavnega tajnika imenuje Visoki komisar na predlog predsednika Združeni* Glavni tajnik je predsedniku na pomoč pri vseh poslih njegove pristojnosti b> nadomestuje v poslih redne uprave, ie \ predsednik začasno z?.dr?an ali ko njegovo mesto do imenovanja novega predsednika ni zasedeno. Spisuje zapisnike o sejah predsedstvenega odbora in skupščin. Cl. 12. Zaupnike šestih odsekov imenuje predsednik, odobruje pa Visoki komisar; na svojem mestu ostanejo dve leti in se lahko ponovno imenujejo. V primerih hudih nravstvenih, političnih in disciplinskih pregreškov jih sme Visoki komisar odstaviti. Cl. 13. Zaupniki načelujejo svojim odsekom, katerim imenujejo skupinske vodje, ki jih odobri predsednik. Za svoje delovanje so zaupniki odgovorni predsedniku in predsedstvenemu odboru. Cl. 14. Po eno skupino sestavljajo: 1. člani, ki pripadajo isti univerzitetni fakulteti; 2. univerzitetni asistenti; 3. univerzitetni lektorji; 4. nameščenci posamezne knjižnice; 5. nameščenci iste ali v izjemnih primerih več šol iste vrste. Cl. 15. Vsaki skupini načeluje po en skupinski vodja, ki ga imenuje zaupnik zadevnega odseka, odobri pa predsednik. Skupinski vodje ostanejo na svojem mestu eno leto in se ne morejo ponovno imenovati preden ne minejo tri leta od preteka mandata. V primerih hudih pregreškov jih sme predsednik odstaviti. Cl. 16. Skupinski vodje skličejo v prvi tretjini vsakega meseca, v katerih je pouk. svoje člane, da pretresajo z njimi didaktična in organizacijska vprašanja, ki se tičejo njihovih strok. Cl. 17. Zaupniki skličejo v drugi tretjini vsakega meseca, v katerih je pouk, svoje skupinske vodje, ki poročajo o vprašanjih, katera so bila obravnavana na sestankm skupine. Predsedniku je dano na izvoljo, da skrči število skupinskih sestankov in sestankov odsekov, kjer se mu zdi to po posebnih okolnostih umestno. Cl. 18. Imovina Združenja sestoji: 1. It rednih dohodkov, to je vpisnine Ln letne članarine; 2. iz imovine združenj iz člena 4. teh pravil; vendar ostane ta imovina pridržana svojemu prvotnemu namenu; 3. iz podpor in daril, Cl. 19. Vpisnina se plačuje ob sprejemu, letna članarina pa do 15. februarja vsakega leta; zneska določi za vsako leto glavna skupščina, prvič pa ju določi predsednik. Oproščeni so plačila vpisnine člani združenj iz člena 4. teh pravil. Prepoved kretanja od 20. do S* ure V veljavo stopi v torek Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in glede na svoji naredbi z dne 30. oktobra 1941-XX št. 135 in z dne 24. junija 1942-XX št. 125 o predpisih za promet: Cl. 1. Do nove odredbe ne sme v Ljubljanski pokrajini nihče krožiti od 20. do 5. ure. Cl. 2. Cas, ob katerem se morajo zapirati javni obrati in končati javne predstave se določa za vso pokrajino na 19.30 uro. Cl. 3. Druge določbe naredb z dne 30. oktobra 1941-XX št. 135 in z dne 24. junija 1942-XX št. 125 se ne spreminjajo. Cl. 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan 20. oktobra 1942-XX. Ljubljana, 13. oktobra 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazioli Pogreb dr. Natlačena Truplo umorjenega bana dr. Natlačena je ležalo včeraj in danes na odru v kapelici sv. Nikolaja na Žalah. Neprestano so se vrstile ob njem množice kropilcev, ki so prihajali in odhajali z bolečino v srcu in s trdnim sklepom v duši. da mora biti komunističnih zločinov enkrat za vselej konec. Krsta s truplom počiva sredi velike množine vencev in šopkov iz poznojesen-skega cvetja in zelenja. Ponoči bodo truplo dr. Natlačena prepeljali v ljubljansko stolnico, kjer bo dopoldne in popoldne do 3. položeno na ka-tafalku, da ga bo moglo prebivalstvo Ljubljane hoditi kropit O jutrišnjih pogrebnih svečanostih nam sporoča pogrebni odbor: Jutri, v petek od 7. zjutraj dalje bo truplo pokojnika položeno na katafalfe v stolnici. Ob 10. bo slovesna pogrebna sv. maša, ki jo opravi prevzvišeni gosp. knezoškof dr. Gregorij Rozman. Truplo ostane nato v stolnici do 3. popoldne, da ga more prebivalstvo Ljubljane hodit kropit in molit za pokoj njegove duše. Pogreb pri Sv. Križu bo z Zal ob 4. popoldne. Izšel je prvi roman nove knjižne zbirke rv V \n D0BR^-KN3!GA 4, Izgubljeni angleški bombniki Lizbona, 14. okt. s. Kakor je danes priznala sama angleška poluradna agencija, se angleški bombniki, ki so napadli preteklo noč nemško pristanišče Kiel, niso vrnili na svoja oporišča. Spremembe v japonski diplomaciji Tokio, 15. okt. d. Japonsko zunanje ministrstvo je včeraj objavilo, da je bil bivši japonski generalni konzul v New Yorku, Morito Morishima, imenovan za novega japonskega poslanika na Portugalskem. Morishima bo zamenjal sedanjega poslanika v Lizboni Shinichi Chibo. ki je bil imenovan za svetnika japonskega poslaništva v Franciji, nadalje je bilo v zunanjem ministrstvu objavljeno, da je bil tajnik zunanjega ministrstva Caneyama imenovan za svetnika japonskega poslaništva pri vladi Sovjetske zveze. Velik uspeh japonskih notranjih posojil Tokio, 15. okt. d. Iz najnovejših podatkov. ki jih je objavilo japonsko finančno ministrstvo, je razvidno, da so japonska notranja posojila do konca septembra dosegla 47.6 milijard jenov. V mesecu septembru so razpisana posojila prinesla 1.3 milijarde jenov. Odstranjevanje blodečih min ob švedski obali Stockholm. 15. okt. d. Torek je biil rekordni dan v odstranjevanju blodečih britanskih morskih min ob švedski obali in v švedskem teritorialnem vodovju. Kakor javljajo s poučenega mesta, je bilo ta dan samo med Goteborgom im Malir.ojem odstranjenih odnosno nevtralliziianih 75 britanskih min, ki so zablodiile v tamkajšnje vodovje. Oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeh! Gospodarstvo Prvi zvezek Dobre Knjige prinaša Mire Pucove izvirni roman »Tiha voda«. Roman obravnava življenje v Zabukovju, slovenskem podeželskem rudniškem kraju, pred pol stoletja. V podrobni prodaji velja okusno broširana knjiga 10 lir, v platno vezana in na debelejšem papirju tiskana knjiga pa 25 lir. Dobi se v upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda« ter v knjigarnah. Naročniki »Dobre Knjige« dobe prvi roman že v teh dneh dostavljen na dom, kolikor ga niso že dobili. Tisti, ki so sporočili, da bodo po knjige sami prihajali v upravo naših listov, lahko pridejo po prvo knjigo vsak delavnik od 8. do 18. ure. Knjiga je tiskana v omejeni nakladi, v skladu s številom priglašenih naročnikov. Presežek je le majhen. Zato ne odlašajte z nakupom knjige! Če se hočete poslu-žiti ugodnosti znižane cene, se na »Dobro Knjigo« lahko naročite še sedaj, vendar le tako dolgo, dokler bo še kaj izvodov na razpolago. Nov še£ javne varnosti na Hrvatskem Zagreb, 14. okt. s. Z današnjim dekretom je Poglavnik razrešil njegovih dolžnosti generalnega direktorja javne varnosti Evgena Kvaternika, namesto katerega je imenoval dr. Ljudevita Zintermana. Nove neonske lokomotive Berlin, 15. okt. d. Nemške tovarne lokomotiv so pričele na veliko izdelovati nov tip nemške vojne lokomotive, ki je določena v prvi vrsti za proge v vzhodnih zasedenih pokrajinah. Posebne značilnosti nove nemške vojne lokomotive so v poenostavljeni konstrukciji, s katero se je dosegel znaten prihranek gradbenega materiala in delovnega časa. Nadalje je nova lokomotiva posebno učinkovito zavarovana proti mrazu, kar je za promet v vzhodnih pokrajinah posebne važnosti. Načrte za vojno lokomotivo sta izdelala ministrstvo za oborožitev in municije v marcu letošnjega leta. Pri eni sami novi lokomotivi se je pri-štedilo 26.000 kg materiala ter 6000 delovnih ur. Dočim so prešnje normalne lokomotive vsebovale približno 7000 kg bakra, se je pri novi lokomotivi porabilo samo 220 kg te dragocene kovine. Znatno manjši je pri novi konstrukciji tudi odstotek kositra. Le najnujnejši deli lokomotive so prebarvani ali orepleskani. Prva vojna lokomotiva je že absolvirala 5000 km poskusne vožnje deloma na prav slabih železniških progah. Lokomotiva je pri tem vlekla novo vrsto vagonov, pri katerih je bila lastna teža toliko zmanjšana, da se lahko koristni tovor pn vsakem vagonu povi ja za 5 ton. Organizacija kmetijske proizvodnje v Italiji Nedavno smo poročali o kmetijskem obdelovalnem načrtu za leto 1942/43, ki je izdan za 33 najvažnejših kmetijskih pridelkov in ki predvideva za vsako pokrajino določeno obdelovalno kvoto. Odkar je bil ustanovljen ministrski odbor za ureditev proizvodnje, za razdelitev in za cene življenjskih potrebščin, se ta ureditev vrši po enotnem načrtu. Razvil se je že popoln sistem, ki ima namen doseči maksimum proizvodnje za prehrano prebivalstva. Ves ta s:stem sloni na načelu, ki ga je Duce označil z naslednjimi besedami: Pravi in resnični interesi kmetov se ne morejo varovati z dviganjem cen, temveč le z zaščito štednih rezerv. Sistem je organizatorično zgrajen tako, da se doseže v poslovanju pospešenje, pocenitev in poenostavitev. V središču celotnega sistema je obdelovanje zemlje po enotnem načrtu. Odločilen je v tem pogledu vpliv posameznih pokrajinskih pre-fektov, ki imajo kot izvrševalci sklepov ministrskega odbora razširjene kompeten-ce, da v smislu dobljenih navodil — torej ne po samih črkah — izdajajo svoje ukrepe, prilagodene krajevnim potrebam, vendar tako, da se ne prekorači okvir generalnega načrta. Kmetje ne bodo več urejali obdelovanja zemlje po svojih individualnih pogledih z ozirom na lažje delo ali večjo rentabilnost alj manjši riziko, temveč v okviru generalnega načrta, ki s:a je sestavil minister Pareschi in ga je odobril ministrski svet. Ta generalni načrt določa za vsako pokrajino obseg setve posameznih rastlin. Seveda je tu potrebna do gotove meje elastičnost glede na proizvajalne možnosti in potrebe posameznih pokrajin. Izjeme, ki jih lahko dovoli pokrajinski prefekt, seveda ne smejo bistveno vplivati na celotnj obdelovalni načrt. Za leto 1942/43 je predvideno bistveno povečanje površine nekaterih važnih kultur, obenem pa celotno povečanje površine obdelane zemlje. Pri tem je upoštevano, da so kmetijski delavci le omejeno na razpolago, prav tako so upoštevane razpoložljive količine semena, orodja itd. S kmetijskim generalnim načrtom so v tesni zvezi najnovejši ukrepi za racionalizacijo industrije. Delovne moči, ki se bodo oprostile v industriji s to racionalizacijo, bodo privedene nazaj k delu v kmetijstvu. Vzporedno gre prizadevanje, da se pripravijo zadostne količine gnojil, sredstev za zatiranje škodljivcev pa tud; potrebno število novih kmetijskih strojev. Posebni ukrepi so vrh tega predvideni za racionalnejše izkoriščanje travnikov in pašn kov, za konzerviranje živinske krme in za poljsko pridelovanje krme. Gospodarske vesti = Tudi na Hrvatskem bodo preorali paS-nike. Prejšnji mesec smo poročali o italijanskem generalnem obdelovalnem načrtu za leto 1942/43, ki predvideva med drugim, da bodo v letu 1942/43 preorali 400.000 ha travnikov in pašnikov, kar bo omogočilo nadaljnje povečanje z žitom posejane površine, pri čemer je predvideno, da se bo iz-padek pri živinski krmi nadomestil v celoti s pridelovanjem visokovrednih krmilnih rastlin na poljih. Sedaj poročajo iz Zagreba, da bo J o slični ukrepi izdani tudi na Hrvatskem. Veliki župan velike župe Po-savje dr. Sabolič je podpisal naredbo, po kateri se morajo vsi pašniki zemljiških zajednic, občin in zasebnikov, ki so sposobni za pretvoritev v polja in niso neobhodno potrebni za pašo živine, preorati in posejati z žitom in krmilnimi rasUinami, da se bo na ta način povečala proizvodnja živil in tudi krme. Vsi ostali pašniki, ki niso primerni za pretvoritev v polja, se morajo pravlno urediti kot pašniki. Iztrebiti se mora grmovje in vse ostalo nekoristno rastlinje, izravnati se morajo jame, da v njih ne bo stala voda, in zasuti nizko ležeča mesta, kjer raste le slaba kisla trava. Da se pašniki ohranijo v dobrem stanju, je s to naredbo prepovedana paša v zgo.lnji pomladi, pa tudi med letom po dežju, ko so pašniki prevlažni in živina s hojo po pašniku uničuje travo. Zlasti občine morajo skrbeti, da so pašniki v dobrem stanju, da se pognojijo in pobrana-jo. Zemljiške zajednice in občine morajo vsako leto v svojem proračunu določiti potrebna sredstva za vzdrževanje pašnikov. = Razširjenje naprav podjetja Anton Res v Ljubljani. Industrijsko in gradbeno podjetje Anton Res v Ljubljani namerava razširiti svoje naprave v Ljubljani ob železnici pri tovarni Saturnus. Poleg skladišča za asfalt in prvotnih dveh kuhalnikov in mešalnikov z motornim pogonom namerava postaviti nadaljnje stroje in produkcijske naprave (transformator, razne motorje, drobilce, dva mlina, sita, 2 ele-vatorja. žago. kuhalnik za strešno lepenko). Pregled delno že izvršenih naprav in komisijski ogled bo v petek 30. oktobra ob 8.30 na kraju samem. Interesentom s0 načrti do dneva razprave na vpogled pri VIII. oddelku Visokega komisariata v Ljubljani in pri županu mestne občine v Ljubljani. Ugovor lahko vložijo Pri enem teh oblastev pismeno do 28. oktobra ali pa ustno na samem razpravnem naroku. = Novo bolgarsko delniško pravo. Bolgarski pravosodni minister Partov je te dni podal zanimivo izjavo o zakonskem načrtu o delniških družbah. Novi zakonski predpisi, ki se nanašajo na delniške družbe so potrebni, ker sedanji ne ustrezajo več gospodarskim potrebam in so zastareli Bolgarija je že pred izbruhom sedanje vojne pričela uvajati dirigirano gospodarstvo. Ta tendenca se je v zadnjem času že bolj uveljavila v bolgarski gospodarski politiki. Sedaj prihaja do popolnega izraza tudi v novem zakonskem načrtu, ki sicer nadalje varuje svobodo gospodarskega udejstvovanja. toda z omejitvijo, da mora biti to udejstvovanje v skladu z interesi državne skupnosti. Po predpisih zakonskega načrta se bistveno omeji anonimnost delniškega kapitala. Ta anonimnost se je pogosto zlorabljala na škodo države. Zato je v zakonskem načrtu dana državi možnost, da po potrebi ugotovi lastnike delniške glavnice Nadalje je predvidena minimalna glavnica za delniške družbe v višini 1.5 milijona levov. Vrsta določb ima namen zaščititi manjšinske delničarje in njihove pravice. V ta namen je določeno, da smejo delniške družbe izplačevati nagrade članom upravnega odbora šele tedaj, če se 10% čistega dobička dodeli rezervnemu fondu in če dobe delničarji dividendo t višini zakonite obrestne mere. Delničarji, ki imajo Vs glavnice, imajo pravico poslati v nadzorstvo enega člana. Nadaljnji predpisi poostrujejo določbe glede predlaganja bilanc Narodni banki, posebne določbe pa se tičejo inozemskega kapitala, ki mora bit; v službi državne skupnosti. = Iz hrvatskega gospodarstva. Družba Vladimir Arko, industrijsko podjetje d. d. v Zagrebu, je povišala glavnico od 20 na 25 milijonov kun. Istočasno je bila vpisana sprememba pravil, ki ima namen razširiti delokrog podjetja. Podjetje se bavi s proizvodnjo špirita, kvasa, etra, acetata in drugih kemičnih proizvodov, konjaka, šampanjca, žganja, ruma in likerjev, z destilacijo sadnih sokov, z izdelovanjem lesenih in pločevinastih sodov, z mešanjem špirita z bencinom ter s trgovino z vinom in kmetijskimi proizvodi na debelo. — Pri zanem zagrebškem oglasnem zavodu »In-terreklam« d. d. je bilo vpisano povišanje glavnice na 1 milijon kun, poleg spremembe naziva tvrdke v »Interreklam, hrvatski oglasni zavod d. d. v Zagrebu«. = Izkoriščanje kuhinjskih odpadkov za pitanje svinj. V Nemčiji so še pred vojno (leta 1937.) ustanovili organizacijo (Er-nahrungshilf svverk), ki skrbi za to, da se v večjih mestih zbirajo in izkoristijo razni kuhinjski odpadki. V nekaterih mestih so občine same organizirale zbiranje in izkoriščanje kuhinjskih odpadkov, in to z velikim uspehom. Drugod pa se zbirajo kuhinjski odpadki in dajo na razpolago okoliškim rejcem svinj. Važen pogoj za tako zbiranje je pravočasna o 1 prema, da se odpadki ne pokvarijo, vrhu tega pa morajo gospodinje spravljati odpadke ločeno od smeti. V letu 1941. je po pravkar objavljenih podatkih izkoriščanje kuhinjskih odpadkov za krmljenje svinj dalo 15 milijonov kg mesa in masti. = Tvrdka Bata v Bolgariji. Svojčas je tvrdka Bata ustanovna v Bolgariji družbo »Bolgarska Kotva d. d.« za prodajo Batovih čevljev v Bolgariji. Sedaj je ta tvrdka zaprosila za dovoljenje, da sme iz Nemčije uvoziti potrebne stroje za ustanovitev lastne tvornice čevljev, kjer se bodo izdelovali predvsem preprosti čevlji za široke sloje prebivalstva. = Neveljavni turški bankovci. Beograjski listi objavljajo sporočilo Srbske narodne banke, ki opozarja, da so na ilegalen način prišli v promet turški bankovci po 50 piastrov in 100 turških lir. ki niso veljavni. Veljavnih bankovcev po 50 piastrov v Turčiji sploh ni. Neveljavni bankovci po 100 lir, ki so prišli ilegalno v promet, se spoznajo na ta način, da nosijo sliko predsednika Izmeta Inenija namesto slike Ke-mala Ataturka. Braziija je popoteoffia pod komando USA Rim, 14. okt. s. Po nekj izjavi mornariškega ministra Kncxa izhaja, da je bila brazilska mornarica postavljena pod poveljništvo ameriškega admirala, ki vodi ameriške pomorske sile v Južnem Atlantiku. Tudi brazilski narod je bil postavljen pod poveljstvo ameriškega generala, ki vodi letalske transporte v Južnem Atlantiku. Ameriška vlada, ki je preko Sumnerja Wellesa dala red »neprimerno« v vedenju Argentinj in Cilu, preko ministra Knoxa pa 10 točk v vedenju Braziliji, ki je dokazala, da razume panameričanstvo prav tako kakor VVashington s tem, da je postavila narodne oborožene sile pod ukaze ameriških poveljnikov. Brazilija je zelo zaslužna za imeperij dolarja. Ako bo Roo-seveltu uspelo, da v skladu s svojimi političnimi sanjami razširi oblast Washing-tona na ves ameriški kontinent, bo tako hvaležen Braziliji, da jo bo imenoval »osvcbojenca št. 1.« Madridska razstava dokumentov o Kolusnbu Madrid, 14. okt. s. Ob navzočnosti mornariškega ministra za vzgojo ter diplomatskih zastopnikov, oblasti in hierarhov, je bila otvorjena razstava zasebnih listin Krištofa Kolumba v mornariškem muzeju. Na razstavi so listine, ki so bile rešene pred uničenjem rdečih in katere so darovali vojvode Veragua. Dokumenti so velike zgodovinske važnosti. Premoč nemškega letalstva Berlin, 14. okt s. Odgovarjajoč na vprašanje nekega inozemskega novinarja je neki zastopnik Wilhelmstrasse izjavil, da Je zaradi slabega vremena udejstvovanje letalstva zlasti v severnem ;n srednjem odseku zelo zmanjšano. Rekel je tudi, da je v stalingrajskem odseku nemško letalstvo še vedno odločno v premoči nad sovražnim letalstvom. Ako je sovražno letalstvo imelo za nekaj trenutkov premoč na Kavkazu, ga danes že nima več. Nov most preko Donava Sofija, 14. okt. s. Proti koncu meseca se bo prvič sestala mešana bolgarsko-rumun-ska komisija, ki bo izdelala načrte za gradnjo velikega mostu preko Dunava med Ruščukom in Giargijem. Dela se bol o pričela prihodnjo pomlad. Stroške bosta z enakimi deli plačali obe vladi. Židje v Franciji Pariz, 15. okt. d. Generalni komisarijat za židovska vprašanja v Franciji je objavil statistične podatke, iz katerih je razvidno, da živi v zasedenem delu Francije 120.000 Zidov, dočim jih je v nezasedenem delu Francije oi 600 do 700 tisoč. Natančnega števila Zidov v nezasedenem delu Francije statistika še ni mogla zajeti. \ KULTURNI PREGLED Keramika v Faenzi V mestu Faenzi se je začela četrta razstava ondotne svetovnoznane keramike. Faenza je to vrsto umetne obrti povzdignila na estetsko visoko stopnjo m jo približala umetnosti. Vsa keramična tvornost na zapadu se naslanja na bogato tradicijo italijanske Faenze Nobeno mesto ni taiko poklicano za organizacijo in pospeševanje keramike kakor Faenza, piše v »Meridiano di Roma« Ana-cleto Margotti z zvezi z omenjeno ■ razstavo in z nacionalno tekmo keramikov. Slavna preteklost tega mesta na področju keramične umetne obrti, njegov sloves, ki je prešel meje Italije, njegove priznane delavnice, ki so skozi dolga stoletja gojile čudovito tehniko ognja, vse to popolnoma opravičuje pravico Faenze, da stopi na prvo mesto v tem gibanju. Vojna, širša in strašntjša, kakor jo je človeštvo kdaj doživelo — nadaljuje Margotti —. zaman izčrpava na vseh straneh energije: Faenza ne pozablja, da se nekatere oblike dejalnostn ne dado nikdar preiti, da so strasti., ki jih ni mogoče pogasiti, zato je uspela, da ni niti letos pretrgana serija nacionalnih natečajev za keramiko. ki so se združili z imenom Faenze. Tako je bila prirejena letos četrta razstava, ki je zares vredna široke pozornosti. Keramična tehnika, izvaja Margotti, je združena s takimi težavami, da prav zaradi tega dopušča vedno nove in večje razvojne oblike, nova presenečenja in nove pridobitve. Tehnika, oblika, slog. vse mora služiti temu, dia se ustvari kaj boljšega, bolj ustreza jočega zahtevam in potrebam naše dobe. V zadnjem času je bilo preveč gibanj in umetniSkih poskusov, da bi moglo vse to Očitati brez vpliva na keramiko in da bi ne vzbudilo v nji težnje po usmerjenosti, kj bo bolj soglašala s časom. Prekrasne »fajance« štirinajstega in petnajstega stoletja, okrašene z značilnimi, delno grotesknimi ukrasti, ki kažejo izredno fantazijo in se odlikujejo po bleščečih tem-nomodrih ozadjih, pa medaljotiL krožniki, anfore. vaze vseh tipov in vsake velikosti, vse to ne more več s svojim večnim ponavljanjem zadoščati sodobnim potrebam in današnjemu okusu. Počasna in stopnjevita revolucija se pojavlja na vseh področjih človeškega življenja in mišljenja ter se po-la.šča predmetov in stvari, ki ga obdajajo Keramika zavzema med njimi vidno mesto: mesto, na katerem rokodelci, ki so se povzpeli na najvišji klin umetnikov, zastavljajo vso svojo sposobnost in strastno vnemo, da bi ustregli današnjim pogledom in potrebam. Četa mirnih, potrpežljivih, inteligentnih in neumornih delavcev si pr zadeva dan za dnem, kako bi ustvarila tudi na tem področju kaj novega, lepega in mikavnega. Tvorijo jo mladi in stari, vneto tekmujoč, da bi odprli nova obzorja, do včeraj neznane cilje. Razstave v Faenzi pričajo o rezultatih tega prizadevanja. Udeležujejo se jih keramični umetniki iz vseh pokrajin Italije. Razvrstili so dela ogromnega obsega, ki pa kažejo presenetljivo enovit ost barve in ukra-sov; kipe, ki so biLi najprej modelirani in pobarvani ter šele nato pečeni v ognju, ne da bi pri tem izgubili bogastvo vzorno ubranih tonov in svojo plastično vrednost. Datlje so tu sklede in krožniki raznih oblik, kri obogatujejo preprostost modernega sloga in nadaljujejo njegove tradicije, izogibajoč st: nepotrebnemu ponavljanju, pa cele plastične kompozicije z motivi iz vsakdanjega življenja in vendar pclne poezije. Razstava keramike v Faenzi kaže njen napredek v stilnem in formalnem, tehničnem in umetnostnem pogledu. »L'arte dol fuoeo«, kakor imenujejo Italijani keramično umetnost, je stopila velik korak naprej Sedanja razstava v Faenzi, sklepa Anacleto Margotti, nudi umetnostnemu kritiku priliko, da ugotavlja tx> dejstvo z močnim zadoščenjem. FIsatsII ist dfisžfea V \Veiam v Pariz k Rodinu. Organizatorji Brckerjeve pari;ke razstave so zadostno pokazali te vplive Rodinove skulpture na umetniški razvoj reprezentativnega kiparja nove Nemčije. Če prištejemo temu prav tako važne italijanske vplive v drugi razvojni fazi, prihajamo k sklepu, kakor član Francoskega instituta Maurice Muret — pisec članka v »Le Mois Suisse« — da j"e ta na j boli j nemški kipar hkrati tudi »evropski« kipar, predhodnik novih kulturnih sintez. roiiaka * Nov grob. V visoki starosti 83 let se je preselila v večnost posestnica in gostil-ničarka v Robu ga. Frančiška Jakšetova, po rodu Vdovičeva. Zapušča številno sorodstvo. K večnemu počitku so jo položili v četrtek na farnem pokopališču. Maša za-dušnica bo v torek 20. t. m. ob 8. uri v cerkvi Marijinega oznanjenja. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno so-žalje. * Odlični gostje v Milanu. Po važnih pogajanjih med madžarskimi in italijanskima industrijci pod vodstvom dr. Hagenma-cherja in dr. Dischke, predsednika madžarske industrijske zbornice, je prispela v Milan še druga komisija madžarskih industrijcev. da nadaljuje uspela pogajanja. Takoj po odhodu madžarskih industrijcev sta podžupana dr. Severini in inž. Viani sprejela v palači Marino podžupana španske prestolnice Madrida Pedra Iradie-rija in Alonsa de Celiš ter večjo skupino posebnega španskega odposlanstva, ki se je na potu v Rim ustavila tudi v Milanu. * Sreča se mu je nasmehnila. Cele tedne je bil lastnik srečke, na katero je bil izžreban glavni dobitek turške narodne loterije, neznan. Tudi ankarski radio, ki so se ga poslužili z namenom, da poišče srečnega lastnika, ni imel uspeha. Zdaj poročajo iz Carigrada, da se je v mestu Siva zglasil neki kmet in predloži srečko ter prosil, naj pogledajo na listo izžrebanih številk, če morda niegova srečka ni kaj zadela. Kmet, ld je nanj padel glavni dobitek 25.000 turških funtov je bil, lahko si mislite, nemalo presenečen nad veliko srečo. * Smrt smelega planinca. Iz Belluna poročajo, da se je tamošnji Zvezni podtajnik inž. Albert Cian smrtno ponesrečil na svojem izletu v dolomitsko skupino pri Misurini. Med smelim plezanjem na tako zvani Zvonik v Valmontanai mu je spodrsnilo, da je padel v globino in ostal na mestu mrtev. Na mesto nesreče je bila poslana pomožna odprava, ki je truplo našla in ga odnesla na dom ponesrečenca. * Turški potniški parnik nasedel. Iz Carigrada poročajo, da je turški potniški parnik »čanakale« na vožnji iz Mersine v Carigrad v bližini Iznura nasedel. Ponesrečenemu pamiku je prihitel takoj na pomoč parnik »Bati« in vzel na krov 180 potnikov. Strokovnjaki .si zdaj prizadevajo, da bi parnik »čanakale«, ki je natovorjen z živili, spravili s sipine. * Pozen zob. Annunziata Rossetti, 91-letna šivilja, bivajoča v Chioggii, ki je pred dnevi praznovala svoj rojstni dan, je bila zelo presenečena, ko je zapazila, da ji rase spredaj čisto nov zob. Starka ki se preživlja s šivanjem, upa, da bo doživela sto let, ker je čila in čvrsta, ter je prepričana, da bo do svoje stote obletnice dobila še vse zobe. * Učite se strojepisja! Pouk v novih eno-, dvo- in trimesečnih tečajih prične jutri dne 16. oktobra. Tečaji so dnevni ali večerni. Pouk po najuspešnejši desetprstni metodi. Največja modema strojepisnica, 60 pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev. Posebni tečaji za stenografijo. Znanje strojepisja in stenografije je dandanes nujno potrebno v vseh gospodarskih poklicih, zato tečaj toplo priporočamo. Novi prospekti s slikami brezplačno na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. u— Slavni mojster v igranju na orglah Ulisse Matthey, profesor državnega konservatorija v Torinu, je prvič koncer-tiral v Ljubljani lani v začetku meseca ok_ tobra. Vse ga je sprejelo takrat z oek;m posebnim občudovanjem, ki se je stopnjevalo pri vsaki točki njegovega koncertnega sporeda. Eden izmed glasbenih kritikov njegovega lanskega koncerta pravi med drugim naslednje: »Koncert prof. Ulisse Mattheya se je spremeni v pravo odkritje močne orgelske glasbe, kakor jo lahko slišimo le ob čisto izjemnih prilikah. Ulisse Matthey je pokazal zadivljenemu občinstvu, kaj vse lahko izvabijo iz orgel roke tankočutnega in izkušenega mojstra. Pre-nekateri poslušalec je odhajal iz stolnice z željo, da bi v tem lepem in vzvišenem prostoru še kdaj slišal koncertanta takih izraznih kakovosti, kakor odlikujejo profesorja Mattheya«. Ta prilika je našemu koncertnemu občinstvu dana v ponedeljek, dne 19. t. m. ob pol 7. uri zvečer v ljubljanski stolnici. Prof. Ulisse Matthey bo izvajal na tem koncertu dela različnih mojstrov, med drugim tudi skladbo našega mojstra prof. Stanka Premrla. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Na koncert še prav posebno opozarjamo. u— Lepo vreme se je nadalje ustalilo v vsej Ljubljanski pokrajini. Davi se je me- gla že zgodaj dvignila in je posijalo sonce. Po jutranji temperaturi 6.6° C je v sredo naraslo živo srebro čez dan na 16.3. Davi pa je bila jutranja temperatura 6» C. Barometer se je spet dvignil in se drži na izredni višini 780 mm. Vremenski napovedovalec v Zvezdi napoveduje še nadalje lepo vreme. Ozračje je mirno in popoldnevi so prijetno topli. Po parkih je še vedno mnogo živahnega življenja. Ljubljančani »5e pridno sončijo in otroci se igrajo na vseh igriščih. Tu in tam se najde še tudi kak kopalec, ki se sonči na bregu Ljubljanice ali pa vsaj na domači terasi. u— Dijaški sejem, ki ima v Ljubljani 2e zelo staro tradicijo, je letos spet spremenil svoje torišče in sicer se razvija kupčija pred trgovinami starinarjev ob Ljubljanici. Dasi je kupčija šele v prvem razvoju je kupčevanje prav živahno. Treba je pač pametno obrniti vsako liro, saj šolska mladina dobro ve, kako važen je sleherni denarčič za družinsko oskrbo. u— Nova stavba. Prijazna mestna četrt Stan in dom je pred nedavnim obogatela za novo stavbo. Na dvorišču ob Glinški ulici so zgradili lepo dvonadstropno stanovanjsko hišo. Novo poslopje, ki ima sodobno urejena stanovanja, je last g. Podobnika iz Glinške ulice. Stan in dom se lepo razvija in je zelo priljubljen mestni okraj, posebno zaradi zdravega zraka in miru, ki tam vlada, in je neposredno povezan s cestno železnico z mestnim središčem. Važno. še nerešeno vprašanje Stana in doma je podaljšanje Postojnske ulice do milarne. Mnogo parcel je tam še nezazidanih. u— Dela na novi zapornici pri stari cu-krarni se bližajo koncu. Trije podporni stebri so res monumentalne oblike, tako da bo naprava v okras ne samo okraju Sv. Petra, temveč vsej Ljubljani. Ob zapornici bo zgrajena tudi ribja steza. Kadar bodo dela zaključena in bo novi jez izročen svojemu namenu, bo dokončno urejena tudi vsa struga Ljubljanice ,ki je bila doslej skoraj zmeraj suha. Šele tedaj bo sodobno pristanišče na Prulah prišlo o veljave. u— Krompir za zimsko zalogo na odrez-ke za mesec oktober bodo trgovci prodajali samo še do torka 20. t. m. Kdor do tega roka ne bo vzel krompirja, mu bodo ourezki zapadli. Obenem mestni preskrbo-valni urad sporoča, da bodo trgovci današnji dan začeli prodajati po 10 kg krompirja že na o 1 režite nakaznic za mesec november ter bo s tem omogočeno, da si prebivalstvo že sedaj priskrbi zalogo krompirja. Spet pa prebivalstvo opozarjamo na skrbno varčevanje s krompirjem, ker je ta krompir namenjen za zalogo pozimi. Poleg že objavljenih trgovcev prodajajo krompir tudi še: Druškovič-Ulavnig Anka, Bernekerjeva 5; Sever & Comp., Gospo-svetska cesta; Konzumna zadruga na Medvedovi cesti in Urek Franc v Hotimirovi ulici 13. u— Ljubljanske gospodinje štedijo s kurivom. Ne glede na sam poziv v listih štedijo ljubljansk2 gospodinje s kurivom, kolikor le morejo. K sreči imamo ugodno jesen, ki še nikakor ne zahteva kurjave po sobah in je torej treba kuriti le v štedilnikih. Zelo se v sedanji dobi občuti bla-godat plinskega štedilnika. V primen s kuho alj peko na štedilniku, ki ga je treba kuriti z drvmi ali premogom, je gospodinja z vsako jedjo na plinskem štedilniku prej gotova. Tudi so izdatki za plin manjši kakor za premog ali drva. S pomivanjem posode Pa tudi nj toliko opraviti, kakor bi bilo, če bi ljubljanske gospodinje pripravljale jedila na navadnem štedilniku, kajti kuhanje s plinom ne zapušča saj. Pred sedanjo vojno je nudila mestna plinarna pri nakupu plinskih štedilnikov kakor tudi vseh plinskih aparatov različne ugodnosti. Gospodinje, ki zdaj bridko občutijo pomanjkljivost v kuhinji, kjer nimajo plinskega štedilnika, bodo pač po sedanji vojni takoj poskrbele zanj. Ni dvoma, da bodo ljubljanska gospodinjstva, čim bo spet dana možnost, vsa oskrbljena s plinskim ali električnim štediln kom. u— Da preprečimo gnitje sadja v shrambah, kar je zlasti letos zelo važno, priporoča sadjarsko glasilo, da dobro osnažite in razkužite vse shrambe in kleti. Stene, strop pa tudi tla poškropimo temeljito z dva- do triodstotno bakreno-apneno brozgo. Lesene police, lese in zaboje prinesimo iz kleti, vse dobro umijmo in pustimo nekaj časa na zraku in soncu. Tako osnažene in pripravljene shrambe še zažvepljajmo. Za en kubični meter prostora je treba 6 gramov žvepla, ki ga stresemo na žerjavico v kaki posedi. Najprikladnejše pa so posebne v ta namen prirejene žveplene palice, ki jih obesimo na žico, polijemo nekoliko s špiritom in zažge-mo, klet pa za 24 ur neprodušno zapremo. Po preteku tega časa prostor prezračimo, enako pripravimo tudi kleti ln shrambe za shranjevanje krompirja in zelenjadi. ^ u— Mladi slikar Miloi Sušteršič je s svojo prvo samostojno razstavo dokazal svoj ustvarjalni talent. Nenavadno veFk obisk občinstva in nakup njegovih umetnin je najbolj zgovoren dokaz za to. Razstava je občinstvu na ogled vsak dan od 9. do 18. neprekinjeno do 20. t. m. u— Objava. Daljni svojci pok. policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča nas prosijo za objavo v interesu resnice, da je pokojnik od pomladi leta 1941 bil pride-ljen le oddelku za preii.aio in pobijanje draginje ter je ta posel izvrševal z veliko ljudomilostjo. u— Specijalni stenografski tečaj« — dnevni in večerni — na trgovskem učiU-šču »Christofov učni zavod«, LjuMjum, Domobranska 15. se prično 16. oktobra. Vpisovanje dnevno dopcidne. popoldne in zvečer. Posebni oddelki tudi za dijaiie l-inje). Učnina zmerna, vsak/mur dostopna. Znanje stenografije in strojepisja je dandanes pomembne važnosti za vse poklice v raznovrstnih str.>k i«i. — Posebi.i strojepisni tečaji. P ,drobne informacije in reve brezplačne prj3t-.ekte s slikami dobite v pis3irni ravnateljstva. Dnevi in učne ure po želji obiskovalcev. u— Mali gospodar — žegoza obveščata vse naročnke zimskih krmil, da dvignejo v soboto 17. t. m. (ves dan) v društveni pisarni, Gallusovo nabrežje 33, nakaznice za korenje, katerega lahko tudi zamudniki še naknadno naroče. Naročilnice in denar naj prineso naročniki s seboj. u_ Nepreklicno 15. t. m. začenjamo n-v vc dopoldanske, popoldanske in večerne 'e-čaje modernih jezikov (italijanščina, nemščina. francoščina) po najbolj preizkušeni metodi, s katero že dosegamo odlične uspehe. Posabej še opozarjamo la K»r.-verzacijske ure za tiste, ki so kjerkoli že predelali začetno snov. — Istega dne "a-čenjamo stenografski (slovenska, nemškr. italijanska stenografija) in strojepisni tečaj. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. m od 14. do 16. Mestni trg 17-1. u— Ker so se šole začele, opozarjamo starše, ki žele, da se njih otroci tiče ob stalnem nadzorstvu (priprava, razlaga, izpraševanje. poprava domačih nalog Itd.), naj sc javijo na Mestnem trgu 17-L To velja tudi za tiste, katerih otroci ne morejo iz kakršnihkoli vzrokov reino obiskovati pouka. Poučujemo dijake (-inje) srednjih, strokovnih in ljudskih šol vsak vin 2 uri vse šolsko leto. Važno je tudi za dijake, ki se vozijo, za katere imamo vsik dan posebne ure, da se uče na toplem, dokler čakajo na vlak. Prijavljanje dnevno 8. do 12. n 14. do 16..Korepetitorij. Meseni trg 17-1. — Pripravljamo tudi za privatne izpite. u— Nesreče. Pes je ugriznil v desno nogo 281etno hčerko posestnika Ano Viran-tovo iz 2elimelj. Z drevesa je padel in si zlomil nogo lOIetni sin čevljarja Janez Dr_ mastja iz Dravelj. S kozolca je padla in si zlomila levo nogo 651etna užitkarica Ivana Svetetova iz Tomišlja. Tramvaj je podrl v Prešernovi ulici 331etno Antonijo šausovo iz Ljubljane, tako da je dobila poškodbe na glavi. Pri nabiranju dračja v gozdu ie padla in si zlomila desnico 621etna zaseb-nica Antonija Ahačičeva iz Dravelj. Pod voz je prišel 31etni sinček hišarja Feliks Znidaršič iz St. Vida pri Stični. Dobil je poškodbe po vsem telesu. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljan&ke splošne bolnišnice. Iz Gorenjske Odlikovanja. Na predlog gauleiterja dr. Rainerja je Adolf Hitler odl;k. val celo vrsto korolikih javnih delavcev. Med drugimi so dobili zlati častni znak za 40Ietno zvesto službovanje prof. Anton KoMnitsch. srebrni znak za 25!etno zveste službovanje pa višji študijski svetnik dr. Da vid Pucher. dr Rudolf \Vieltschnig, študijski svetniki Anton Anderluh. dr. Avgust Ap ch Maks Bradaczek. Leon Jankoutz. Jožef Friderik Perkonig, Konrad Vaupttitsch. Adalbert Zerzawy. Maks Andrecz. Rudolf S'iutz in Mihael Isak. O oskrbi orožniških postaj s knjigami poroča gorenjski tednik: Gorenjske orož-niške postaje so raztresene po samotnih in oddaljenih vaseh. Podružnica državnega propagandnega urada na Bledu si je prizadevala, da preskrbi nekaj razvedrila tem tako rekoč v najsprednejši fronti službujočim možem v njihovih pičlo odmerjenih prostih urah. Pokrenjeni koraki so imeli tudi uspeh in tako je mogel vodeči poročevalec Reisinger ob priliki službenega razgovora v veliki sejni dvorani deželnega svetnika, v Radovljici izročiti poveljniku orožništva na Bledu majorju Schniterju veliko število knjig, novel in družabnih iger kot darilo blejske podružnice državnega propagandnega urada za Koroško, namenjeno vsem gorenjskim orožniškim postajam. Knjige in brošure so bile dane na razpolago v takem številu, da bodo pri vsaki postaji tvorile temelj za malo knjižnico. Ta dar naj bo priznanje orožnikom za njihove dosedaj dosežene uspehe m hkrati pobuda za nadaljnje krepko delo. Operetne predstave v Kranju. Narodno-socialistična skupina Kiaft durch Freude je priredila v Kranju sedem predstav Le-harjeve revijske operete »Dunajske žene«. Od teh je bilo pet zaključenih prireditev za vse kranjske obrate, dve pa sta bili splošno dostopni. Gorenjski tednik poroča, da so bile vse prelstave razprodane in da je bila izvedba zelo dobra. Tenor dunajske radijske postaje Franc Borsos ter njegovi soigralki Laza Andergastova in Roni Bur-gerjeva ter ostali igi .lci so bili odobravani. Enako dunajski balet. Orkester je vodil Jože Racha. Na Jezerskem je sklical zborovanje na no *o postavljeni krajevni skupinski vodja Janez Egger. Razglasil je svoj delovni program in dal svojim sodelavcem navodila za bodoče delo v jezerski občini. Huda nesreča otroka. V Vrančah na Koroškem je dveletni otrok Vinfrid Gross v kuhinji z metlo prevrnil lonec vrele juhe s štedilnika. Juha se je razlila po otroku in ga poparila po obrazu, vratu in prsih. Isti dan se je v Vrančah zgodila še druga nesreča: delavec Alojz Kamper je pri sko-belniku zašel z desnico v stroj, ki ga je hudo poškodoval. Podobna nesreča se je zgodila v Vetrinju, kjer se je nevarno ure-zal pri cirkularki 451etnl mizar Peter Pav-lič. V Celovcu pa se je nevarno ure zal 24-letni usnjar Franc Potočnik. Poškodovanci so t-'", prepeljani v bolnišnico. V Gorjah je bilo zborovanje kmetov za povzdigo kmetijstva. Po nagovoru kmet-skega vodje Poklukarja je župan Alojz Ambrožič pojasnil kmetom smernice obdelave, da se povzdigne kmetijstvo tudi na Gorenjskem ln s tem pomaga nemškemu narodu do zmage. Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 21 letni letalski desetnik Jožef Scharnagel, 34 letni planinski višji desetnik Hans Rampitsch, 30 letni planinski lovec Martin Mandel, 28 letni letalski podčastnik Gerlot Gledss in nadporočnik dr. Hans Jurij pl. Steinhard, ki je bil odlikovan z železnim križcem prve in druge stopnje, ter 20 letni vojak Hans Jorg. Za potujočo sušilnico se zavzema v celovškem dnevniku neki sadjar, ki piše: Letošnje poletje nas je bogato obdarilo z različnim radjtm. Toda zdaj se čutijo težave, kako naj izkoristimo obilno letino hrušk. Najbolj bi ustrezala potujoča sušilnica, ki bi jo okrožno kmetijske vodstvo posojalo za kratko dobo posameznim posestnikom. Pozdraviti bi bilo treba, če bi bila Koroška prva tudi v tej gospodarski zadevi. Ugodnosti za vojne poškodovance v planinskih d°movih in kočah so po najno-vejšh določbah nemškega planinskega društva naslednje: težko poškodovani bojevniki iz prve in sedanje svetovne vojne uživajo v planinskih domovih in kočah iste pravice kakor člani Izkazati se morajo z legitimacijo. Enako ugodnost uživajo spremljevalci, ako poškodovanci dokažejo, da jim je spremstvo potrebno. Iz Spodnje štajerske Novi grobovi. Z Dunaja so sporočili v Maribor, da je v neki ondotni bolnišnici umrl 33 letni strojni kurjač Janez Cančala doma iz Maribora. V Grajski ulici v Mariboru je umrla v visoki starosti 89 let za-sebnica Marija Englerjeva, rojena šmi-govčeva. — Na vzhodni fronti je padel planinski desetnik Maks Polenšak, edinec svojih staršev, star šele 21 let, doma iz Maribora. Ljutomerski komorni glasbeniki so priredili svoj peti večer komorne glasbe v šoli za voditeljice nemške mladine v Apa_ ški kotlini. Šola je nameščena v ondotnem gradu. Grajska dvorana je prav primerna za koncertne in druge prireditve. Koncert ljutomerskih glasbenikov je bil preteki! ponedeljek, ko so se tečajnice že priprav- . ljale k slovesu Izvajali so Haidna. Schu-berta in Beethovna. Kot gosta sta sodelovala operna pevka ga. Jerica Probstova in konzervatorist Richter Nov kinematograf so odprli preteklo nedeljo v Rogaški Slatini. To je 21. kinematografsko podjetje na Spodnjem Štajerskem. Pri prvi predstavi je izpregovoril krajevni skupinski vodja Miglitsch. Uprizorili so film »Koncert po želji« in zvočni tednik. V kinematografu je prostora za 404 gledalce. Plesni večer. V Gotzovi dvorani v Mariboru bosta v torek nastopila prva balerina berlinske nemške opere L'zelota Ko-sterjeva in prvi plesalec Kockel Stahl. Na klavirju ju bo spremljala Marija Klalam-karianova. konferiral pa bo Fritz Guem. Prireditev je pod okriljem prosvetnega oddelka Heimatbunda. Strokovni tečaj v Slatini Radencih je bil prirejen preteklo soboto in nedeljo v prvi vrsti za delavce tekstilne industrije na Spodnjem Štajerskem Predaval je študijski svetnik prof. Borovsky iz gospodarske šole v Mariboru. Sled:li bodo še nadaljnji tečaji za tekstilno delavstvo v Mariboru. Nevarno se je urezala z nožem 22 letna Hedi Stiehtzova, zaposlena na velepo-sestvu v Zgornjem Radvanju Močno krvavečo so pripeljali v mariborsko bolnišnico. O ljudskem zdravstvu je predaval v petek v dvorani okrožnega vodstva v Celju sedanji celjsk; primarij dr. Valter Ritter. Opisal je zgodovino zdravilstva ter važnost higiene in telovadbe za zdravje. Na-daljna predavanja bo imel v januarju in marcu. Iz Hrvatske Nov filmski tednik. Pred dnevi je izšel že 40. filmski tednik z bogato in pestro vsebino. Pretežni del slik je povzet s Po-glavnikovega obiska na vzhodnem bojišču, ostali del pa je posvečen domačemu živ-ijeniu Franjo Vedrin — načelnik Zveze grafičnega delavstva. Državni saveznik je imenoval za načelnika hrvatske zveze grafičnih delavcev v Zagrebu Franja Vedrina. Tombola v korist Rdečemu križu. V dmvih Rdečega križa so bile po zagrebških kavarnah tombole, katerih čisti dohodek je bii namenjen Rdečemu križu. Spominski večer za pesnikom Prera-dovičem. Društvo Zagrebčanov je v torek Mi edilo spominski večer za hrvatskim pesnikom Petrom Preradovičem ob priliki 70 letnice njegove smrti. O pesnikovem življenju m delu je predaval vseač. prof. dr, Anton Barac, potem pa je bil izveden umetniški program, izbran iz pesnikovih del- Cc ne sadju v Zagrebu. Pretekli teden so se gibale cene sadju na debelo na zagrebškem 'tgu takole: jabolka 12 do 20 kun, hruške 15 do 25 kun, slive 12 kun, breskve 12 do 20 kun in orehi 40 do 50 kun za kg Nov hrvatski tednik. V začetku tega meseca je začel izhajati v Petrinji nov tednik »Hrvatska zemlja«. Časopis izdaja propagandni oddelek velika župe Gora in je obenem tudi glasilo ustaškega štaba. Hrvatska b°lničarka na vzhodnem bojišču. Nedavno je zaprosila Jelena Klaiče-va, ki je bila nameščena v vojaški bolnišnici v Sarajevu, za dovoljenje, da odpotuje na vzhodno bojišče, kjer bo pomagala ranjenim in bolnim hrvatskim vojakom. Njena prošnja je bila ugodno rešena in se sestra Jelena že pripravlja na pot. Smrt znanega strokovnjaka za šeri-jatsko pravo. V Sarajevu je v 75. letu starosti preminil Ali-Rizar ef. Proh:č, vrhovni šerijatski sodnik v pokoju im znani strokovnjak za šerijatsko pravo doma in v inozemstvu. Pokopali so ga ob veliki udeležbi meščanov. General Kren pri carju Borisu. Poročali smo. da se poveljnik hrvatskega letalstva general Kren že dalj časa mudi v Bolgariji. Pred dnevi je sprejel generala Krena v avdienci tudi kralj Boris. Iz Srbije Kmetijska ura v beograjskem radio. Spored beograjske radijske oddajne postaje se je izpopolnil s posebno kmetijsko uro, ki bo služila izključno za to. da bodo dobivali srbski kmetje koristna navodila in odgovore na vsa pereča km?t!jska vprašanja. Novo oddajo bo uvedel s svojim nagovorom kmetijski minister. Novi roman »Jutra" V nedeljo, dne 18. oktobra 1942 prične izhajati v našem listu roman izpod peresa avtorja, ki ga čitatelji »Jutra« še ne poznajo: P. G. Wcdehause PODJETNI§A P. G. Wodehouse je v širokem svetu dobro znan humorist in gleda na svoje ljudi z veselimi očmi človeka, ki mu je vse za smeh. Tudi »PODJETNI SAM« je označen kot »humorističen roman«. Junak romana je tipičen predstavnik današnje — ali bolje včerajšnje — »nogometne generacije«: nekoliko lahkomiseln, časih malce neroden, časih presenetljivo bister, zmerom pa srčno dober in simpatičen dečko, ki se bo tudi našim čitateljem prikupil. Sicer pa: »PODJETNI SAM« ni le humorističen, ampak tudi ljubezenski in kriminalni roman, oboje v najboljšem pomenu besede. Zanimiva, napeta in vrhu tega še vesela zgodba — prav takšna, kakršnih je človek dandanes najbolj potreben! Ne zamudite jirieetka: V nedeljo, dne 18. oktobra i942! S P G RT Jesenski turnir Ljubljanske nogometne zveze Prvo kolo bo v nedeljo na igrišču Ljubljane in bo obsegalo pet tekem — V turnirju A sodelujejo štiri moštva, v turnirju E pa sedem MALI OGLASI Službo dobi Postrežnico pridno, pošteno ln čisto, za dopoldanske ure — sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13940-1 Fanta za raznaianje ln dela v j trgovini sprejmem. Mestni trg 18, trgovina. 13! 13934-1 Službe išče Mesto praktikanta za zobotehniko iščem. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod x>Praktlkantka<. 12930-2 Mesto uradnice z znanjem italijanščine in nemščine iščem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prak-tikantka«. 12929-2 Mesto zobne asistentke sprejme dobra moč. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prakti-kantkac. 13228-2 Pouk Odličnjakinja petošolka, nudi lnstruk-cije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dijakinja«. 13927-4 Globok voziček lep, ugodno prodam. — Mir je 9. 13935-6 Železen štedilnik in različne peči zelo poceni naprodaj. — »Merkur«, Puharjeva 6. 13944-6 n/nrm LLI Nova pisalna miza, fotelji in različno pohištvo zelo poceni naprodaj. — Naslov v vseh posloval- nicah Jutra. 13945-12 Več modernih spalnic ln dnevnih sob iz orehovega, mahagonijevega ln Jesenovega lesa, prvovrstne Izdelave, procU iz zaloge tvrdka Bok Ber-lič, LJubljana. Celovška cesta 287. — Vse informacije se dobijo dnevno od 13. do 15. ure pri Berllč, Šiška, Jernejeva ceste 53-1. 13946-12 Travnik z gozdom Rakovnik, 3154 m2 travnik, 1019 m2 gozd. po Lir 20.— prodam. Flori-janska ulica 7, delavnica. 13941-20 Izgubljeno Izgubila sem rjavo usnjeno rokavico, gornji del pleten. Oddati proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 13942-28 Otroški plašček sivkastorjave barve, sem izgubila v torek popoldne v Tivoliju. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi. Tobačna ulica 18-1. 13937-28 Del prodigio della Lampada Osram IL fllsmanto ■ doppia spirale delle OSRAM-D i tra-flleto con la tolleranza di mm. 5/10.000, precijione molto elevsta • in nessun altro campo riehiesta al I' infuori deli' induslria oftica per la fabbricazione di lenti di alfissima qualitA Tale esalta lavorezione garantisce la perfetla eeono mia di funzionamento delle lampade OSRAM Perci6 si ottiene con le LAMPADE OSRAM - O molte luce • poeo comumn Dvojna vijačnica OSRAM-D žarnice se izdeluje v debelini 5/10.000 mm. preciznost, ki se zahteva le $e v optični industriji pri izdelovanju visokokvalitetnih leč. Ta točna obdelava je porok za ekonomičnost OSRAM žarnic. Zato dosežemo z O S R AM-D ŽARNICO mnogo svetlobe in majhno porabo G 4 Izgubila se je aktovka s trgovsko korespondenco. Prosi se izročiti portirju hotela Mikliča proti nagradi. 13926-28 Živali Psa ovčarja prvovrstnega, proda zaradi izselitve Hrženjak, Jarška cesta, sv. Križ, Ljubljana-Moste. 13925-27 Sobo odda Oddam takoj gospodom 2 sobi s kopalnico in sprejmem dijaka - sostanovalca. Poljanska c. 18-11., levo. 13939-23 r'IL Opremljeno sobo s posebnim vhodom, brez posteljnine, iščem v bližini Poljanske ceste. — Naslov pustiti v trgovini Praprotnlk, Poljanska cesta 5. 13938-23a Pridelki Krmilna pesa naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13933-33 Dopisi Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Ablturijentka, Bivši šolski upravitelj, Boljši planino, Čistoča, Cela oskrba, Cisto udobno, Čopič J. prof.. Center, Državna upokojenka, Dober kupec. Delovna, Dobra kuharica, Elektromonter, Fotelj, Gospodinja 8, Industrija ln izvozno podjetje, Kolarska stružnica, kuhinja. Ljubljanska tovarna, Le 80.000, Lepa čista soba, Le zmožni. Lepa soba, Lepa in čista, Lična periferija, Lokal, Mirno. Mesto ln periferija, Mizarji pokažite. Majhna sobica. Majuša, Nastop takoj, Oglasi Jutra, Oba v službi. Obleke, Odlična, Ob tramvaju, Prostorna, Poštena 66, Paradiž, Poštenost, Prodajalka, Primorska, Potreba denarja, Plani- no, Predplačilo, Ping-pong, Pridnost, Puch 250 ccm, Prule, Pohištvo, Prilika 666, Resna ln zmožna, Res vredna. Strojna. Sostanovalka, Staničeva, Sam, Stanovanje, Simpatija, Snažno, Skupno življenje. Samostojna 100, Spretna čista. Steklenice, Stanovanje 133, Spretna. Stalno odsoten, Sodelujoča, Soba, Sredina mesta, Šiška, Šivilja, Tajna usode, Točna plačnica. Takoj, Takoj 777, Takoj 888, Trajno, Trgovina, Tehtnica, Uspešno poučujem, Upokojenec, Ugodno 777, Uspeh viden, Vestna, Varčna in čista, Vogalna, Veselje do dela, Varčna ln vestna, Zasebnik. Zelo soliden, Zima 50, Zdravnik, Za vilo. Zelo solidna, Zmcžna, Želim vrt. Lir 950.000, L 80.000, 150.000. Prošnje za triciklje za dovolilnice, kakor tudi prevode v Italijanščino oskrbuje pisarna Volčič, Knafljeva (prej Dvo-fakova) 13, tel. 36-96. 8966-37 tN SERI RAJ Dne 13. t. m. je umrla v 83. letu svojega plodonos-nega življenja, stalno pripravljena na obračun s svojim Stvarnikom, naša preljuba, najboljša mati, stara mati, prababica, tašča in teta Frančiška Jakše roj. Vdovič posestnica In gostilničarka v Robu Pokopali smo jo danes na farnem pokopališču v Robu. ^ D , Maša zadušnica bo v torek 20. t m. ob S. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Rob, Ljubljana, dne 15. oktobra 1942. Žalujoče rodbine: JAKŠE, ŠTRUKELJ, BORNIK, CIMPERMAN, PETERLIN in LIKAR Ljubljana. 15. oktobra. Ljubljanska nogometna zveza je objavila pred dnevi poziv za sodelovanje v dveh nogometnih turnirjih. V torek je bili v prostorih CONIa zadevni sestanek, s katerega smo sedaj prejeli naslednje obvestilo: Tekme prvega kola. Iz zaključka prijav za sodelovanje izhaja, da bodo nastopila v turnirju A (do 16. leta starosti) štiri moštva, v turnirju B (brez omejitve starosti) sedem •nn-štev. Turnirja bosta izvedena po prvenstvenem sistemu in bo vsako moštvo igralo po eno tekmo z vsemi drugimi moštvi svoje skupine. Moštva turnirja B so razdeljena v dve skupini: prvo skupino sestavljajo štiri, drugo pa tri moštva. Obe prvi moštvi vsake skupine bosta iigrailii odločilno tekmo za 1. in 2. mesto, obe drugi moštvi vsake skupine pa bosta igrali odločilno tekmo za tretje mesto. Tekme se bodo začele v nedeljo 18. oktobra pa naslednjem sporedu: TURNIR A O 10.30: Dop. tobačne tovarne—Žabjak. Ob 11.30: Vič —Mladika. TURNIR B Ob 13.30: Vič —Žabjak, Ob 14.50: Dop. tobačne tovarne — Mars. Ob 16.10: Ljubljana — Korotan. Mladika počiva. Tekmi v turnirju A bosita trajallii dva polčasa po 25 minut. Tekme v turnirju B pa dva polčasa po 35 minut. Vse bodo na športnem igrišču SK Ljubljane ob Dunaj- Med vrstami Drobiž z nogometnih terenov ... Skoraj vse nedelje tja do srede novembra bodo oddane letos za velike mednarodne prireditve. Prva med njimi bo to nedeljo meddržavna tekma med Nemčijo in Švico v Bernu. Kakor Nemci se tudi Švicarji resno pripravljajo za to preskušnjo ter so zadnjo nedeljo pregledali svojo izbrano enaj-storico v tekmi proti najmočnejšemu domačemu klubu Grenchenu. Reprezentanca je zmagala z 1:0, toda nič kaj prepričevalno. Ker tudi Nemci niso najbolj zadovoljni s svojo napadalno vrsto za Bern je težko reči, ali se bo to pot Nemcem godilo bolje kakor se jim je v zadnji tekmi proti Švedom sredi Berlina. Tekmo bo sodil znani španski sodnik Ešcartin. Ker smo že pri sodnikih zapišimo še to, da bo tekmo med Švico in Madžarsko v Budimpešti vodil dne 1. novembra italijanski sodnik Scarpi, za tekmo med švedsko in Švico pa so za dan 15. novembra izbrali Nemca c'r. Bauvvensa. Zadnja nedelja tudi v madžarskem prvenstvu ni minila brez presenečenj. Najbolj nepričakovano je prišel poraz, ki ga je Elektromosu zadal Vasas s 4:0. Prvak Csepel je igral neodločeno 2:2 v Szolnoku, Ferencvaros pa je porazil enajstorico Di-mavaga s 5:2 in je zdaj na prvem mestu med klubi prve lige. Med ostalimi izidi velja omeniti ponovni remis v dobro Novo-eadčanov, ki so to pot opravili z eno točko v dobro in izidom 3:3 proti Salgotarjanu. Tako so tudi v tem kolu pokazali ti novi nasprotniki v najboljši madžarski nogometni družbi. Zelo priljubljena je nogometna igra tudi po spoanještajerskih terenih, velikih in tudi majnih. Mariborski poštarji, ki so ss šele pred kratkim zbrali v samostojni edi-nici, igrajo nedeljo za nedeljo in še prav uspešno povrhu. Zadnjič so gostovali v premogovnem revirju in so najprej pokazali, da res nekaj znajo, v Hrastniku, kjer so brez težav dobili tekmo s 5:1. V Trbovljah je bila naloga zanje vendarle pretežka in so se morali zadovoljiti s precej izdatno lekcijo (2 : 7), toda res je, da so si nesreče nakopali sami z lastnimi goli, razen tega pa se jim je tudi poznala tekma prvega dneva. Isti dan so v Trhovljah gostovali tudi Litijani, ki so s tamkajšnjim nogometnim naraščajem igrali neodločeno 5:5. železničarji iz Maribora so ta termin izrabili za prijateljsko tekmo v Gradcu, kjer so proti šibkemu nasprotniku Puchu izgubili s 4:5. Tradicionalna celovška tekma za pokal 10. oktobra, ki je na sporedu vsako leto ob obletnici koroškega plebiscita in na kateri je bilo letos do 2000 gledalcev, se je to pot končala s tesno zmago boljšega nasprotnika KAC-a, ki je enajstorico LSV, prav tako iz Cslovca, spravil ob dragoceno darilo okrožnega vodje dr. Rainerja s 3:2 (2:1). _„ Urejuje: Davorin Ravljen — ski cesti. Vsa sodelujoča moštva morajo privesti s seboj mejnega sodnika z zastavico in prinesti po eno nogometno žogo. Odredbe za občinstvo. Občinstvo bo tekmam lahko prisostvovalo. Vstopnina dopoldne 1 lira, popoldne 2 liri. Obvestila za klube. Z naslednjim obvestilom bo1 objavljen popoln koledar tekem. Opozarjajo se klubi na dolžnost da izroče sodnikom poimenski seznam igralcev, ki bodo nastopili v moštvu. Vsi igralci morajo prinesiti s seboj uradno izkaznico, ki bo svedočila njihovo starost in identiteto. Vodstvo turnirja je poverjeno odboru, ki ga tvorijo pod zaupnik CONIa. zvezin predsednik in predstavnik sodnikov. Odbor se bo sestal vsak toa-ek da pregleda poročila sodnikov in eventualne ugovore. Vsi sklepi, nanašajoči se na turnir, bodo objavljeni z obvestili v časopisju. Taka obvestila bodo enakovredna uradnim objavam. Obvestila sodnikom. Za vodstvo tekem v nedeljo 18. t. m. SO' bili odrejeni naslednji sodniki: ob 10.30: Dop. tobačne tovarne — Žabjak g. Jerman, ob 11.30: Vič — Mladika g. Rado Zajec, ob 13.30: Vič — Žabjak g. Makovec, ob 14.50: Dop. tobačne tovarne — Mars g. Hinko Kos in ob 16.10: Ljubljana — Korotan g. Erlich. Vsie tekme bodo na igrišču Ljubljane, Vsi sodniki bodo morali oddati poročilo1 o tekmi turnirskemu odboTu v CONIjevem uradu do1 naslednjega ponedeljka ob 17. Določitve sodnikov za naslednje tekme bodo vedno objavljene v časopisju. Veliku kolesarska dirka, ki bo obenem zadnja v letošnji vojni vožnji po Italiji, bo. to pot izjemoma že v roboto 17. t. m., in sifcer osemintrideseta repriza vožnje po Lombardiji. Proga, ki msri 184 km, bo vodila iz Milana mimo raznih lombardijskih mest, spet nazaj v milansko mesto, kjer bo končni cilj na dirkališču Vigorelli. Na tej dirki bodo seveda na startu vsi, ki so sodelovali pri dosedanjih delnih preskuš-njah za končno oceno in nagraditev v tej za vojno dobo prirejeni prireditvi namesto prej znane neprekinjene vožnje po vsem polotoku, ki je bila vsako leto glavna privlačnost kolesarske sezone. Računajo, da bo šlo na progo rekordno število vozačev, med njimi vsi »kanoni« na kolesih, ki smo jih zasledovali letos po tolikih dirkah na cestah in dirkališčih. Pla\-aina sezona je zaključena, o tem ni nobenega dvoma, tembolj, ker smo že tudi sami občutili sveže vetrove s severa in hiteli zapirat okna in razpoke tudi. Zdaj lahko delamo bilance o letošnjih dogodkih v vodi. Preden bo nastopila nova sezona, jih bomo čitali in zapisali še več, toda za danes nekaj glavnih — in ne preveč napornih številk — z letošnjih nastopov po italijanskih bazenih V številkah (brez imen) je ta bilanca takale: na 100 m prosto 1:00.7, na 200 m prosto 2:18.2, na 400 m prosto: 4:50.9, na 1500 m prosto 20:31.8. na 100 m hrbtno 1:13.7 in na 200 m prsno 2:53.5. O nekem francoskem plavalcu slišimo zdaj zelo laskave stvari. Lucian Zins je njegov ime in na hrbtnih progah je najboljši, tako vedo povedati naši viri. Mladi mož se je zadnjič v Troyesu vrgel na progo 400 m in jo preplaval v času 5:15.6, kar je obenem nov evropski rekord. Zins je s to znamko izboljšal oficielni evropski rekord Nemca Schlaucha, ki je plaval 5:21.8, in tudi neoficielno boljši čas Šveda Bjorna Borga iz 1. 1939. ko mu je uspelo priti na 5:15.9. Boksarji za zeleno mizo in na deskah... Francoska boksarska zveza je prijavila svoj pristop k mednarodni profesionalni boksarski zvezi za Evropo v Rimu in obenem sporočila, da je izstopila iz stare boksarske unije. Zdaj se bodo vsi francoski boksarji lahko borili z ostalimi člani nove zvezre, obenem pa bo njihov najmočnejši tovariš Cetdan, ki je pred kratkim tako bliskovito porazil Španca Ferrerja, dobil oficielni naziv evropskega prvaka v weltersk'i kategoriji. Ta Marcel Cerdan pa je med tem tudi že iz Španije prejel vabilo, naj bi še do konca meseca prišel v Španijo jn se še enkrat spoprijel s Ferrerjem. Španci bi radi očitno čimprej oprali oni poraz po 100 sekundah. Toda Cerdan je bil ta čas že oddan za drug nastop, in sicer za 7. novembra proti Belgijcu Al Bakerju, tako da za enkrat ne bo mogel ustreči Ferrerjevi želji. In mudi se mu tudi ne prav posebno. <*ri?to umliivc! Celso Maria Garatti: Učenjak Nisem hotel postati učenjak. Vem, da so se zaradi tega na univerzi bedno izgovorili, da mi ne morejo podeliti naslovov, diplom, učiteljskih stolic in državnih mest. Pa naj bo! Ugaja mi vedeti malo in v to slepo verovati. Ali bi ml tisto, kar ne verjamem, koristilo? Ugaja ml tudi, da mi znanje koristi. Jaz lahko to storim, učenjak ne! »Učenjak!« velijo ljudje. »Kakšna je Zemlja?« »Okrogla!« reče učenjak. »Okrogla, po Galileju.« »Kako, po Galileju?« rečejo ljudje. »Pač,« reče učenjak, »ker je po Koperniku grbaste oblike. Desmoulins pa s svoje strani trdi, da je podobna zaledju mada-me Dubarryjeve, a lord Stephan prisega, da je nekakšen neprozoren obroč, povsem sličen podvezam Henrika VIH.« »Torej, kakšna je?« »Hm, kdo ve! Saj razumete!...« »Učenjak!« vprašajo ljudje. »Ali veste, kako je umrl Peter?« »A! A!« se smehlja učenjak. »Kateri Peter?« »Jaz vem za vse Petre, kako so umrli. Morda misliš na svetega Petra, ki je umrl leta 65. po Kristu, na križu ? Ali na Petra, kralja Madžarske, ki je umrl 1047 v ječi, a so mu prej iztaknili oči? Ali na Petra Krutega, kastiljskega kralja, ki je bil žrtev izdajstva v bitki 1. 1368? Ali na štiri Petre, ki so bili kralji Portugalske, ali oni štirje iz Navare?« »Joh, ne ne!...« rečejo ljudje. »A, razumem!« reče učenjak. »Vi merite na bizantinskega cesarja Petra, ki je umrl v ujetništvu 1. 1219, ali morda na bolgarskega kralja Petra, ki :s b.". umorjen 1. 1197, ali, kar je še bolje, na Petra Velikega, ki je izdihnil 28. -januarja 1. i725 za posjcdicaini neozdraviji/e bolezni?« ?7oda ne, ne!« reče;o ljudje. »Mi mislimo na tvojega strica cav. Petra Feluchi-ja, ki je umrl pred tremi dnevi.« »A, kaj naj vem!« reče učenjak, »nikjer ni pisano o tem. Toda, zakaj je umrl?« »Učenjak,« rečejo ljudje, »kolikšno je tvoje znanje?« »Veliko,« reče učenjak. »Poznam zgodovino, zemljepis, kemijo! Vem tudi, kako se dela magnezija.« »In ti izdeluješ magnezijo?« »Ne,« reče učenjak, »je ne izdelujem.« »Nu, torej,« rečejo ljudje, »čemu ti koristi znanje?« »Pač!« reče učenjak. »Toda glej!...« »In kaj še znaš?« vprašajo ljudje. »Jezike!« reče učenjak. »Filozofijo, pri-rodopis, mehaniko, infinitezimalni račun « »In veš, da si bedak?« vprašajo ljudje. »Presneto!« reče učenjak. »Tega ne!« »Vidiš?« rečejo ljudje. »Ali bi ne bilo bolje, da bi namesto grščine vedel to?« Učenjak tedaj skloni glavo in sežge svoje ogromne knjige. Noč ga zavije v svoj materinski plažč pozabe. Evo, zakaj nisem hotel postati učenjak in nikdar ne bom postal. Drobne zanimivost! Huda golobica brani svoje mladiče. V Benetkah se je nedavno primeril nenavaden dogodek. Nad stebrom sloveče cerkve Frari je golobica krmila svoje mladiče. Nekemu dvanajstletniku je padlo v glavo, da bi splezal tja gor in si vzel mladiča, da b: se z njim igral. Ko je prišel že blizu gnezda, je začela golobja mati frfotati in je grozila s kljunom, pripravljena do skrajnosti braniti svoje mladiče. Daček se je prestrašil, najbrž ga je ganila tudi materinska ljubezen, postal je nemiren in se je umikal nizdol po stebru. Toda golobica še ni jenjala. Zaganjala se je v dečka, ki je v zmedenosti naenkrat izgubil oblast nad samim seboj in je padel z višine kakih petih metrov na trdi tlak. Smrtno nevarno poškodovanega so prepeljali v bolnišnico. živali s popkom na hrbtu. V živalski vrt v Monakovem so te dni pripeljali živalce pekaris ali bizamske svinje. To so ljubke drobne divje svinje iz Južne Amerike. Najzanimivejša telesna posebnost teh živalc je, da imajo na hrbtu pod gostimi dolgimi ščetinami žlezo, ki. izloča maščobo. Maščoba ima poseben vonj, je pa svinjkam zelo prijetna ter se medsebojno pridno ma-žejo s tem svojim čudnim mazilom. Hrbtna žleza je tem svinjam že pred sto leti pripomogla do slovesa. Ko so namreč po odkritju Amerike našli te živalce, so imeli maščobno žlezo za popek in so strmeli nad edinstveno živaljo, ki je imela popek na hrbtu. Orjaška kača v Barceloni. Nenavadno velika boa, dolga več kakor devet metrov, je prispela s španskim parnikom »Domine« z Nove Gvineje v pristanišče v Barceloni. Namenjena je za ondotni živalski vrt. Orjaško kačo so prevažali v veUkem kovinskem zaboju, ki ima rešetke. Kača je v dobi vsega potovanja po morju po-žila samo dve živi kokoši. Na Istem par-niku so pripeljali štiri mesece staro gorilo, ki bo prav tako obogatila živalski vrt v Barceloni. Otroški povoji za vstopnino. V Kodanju bodo te dni uprizorili prav posebno zanimiv film, oziroma še zanimivejša od filma bo vstopnina. Kdor bo namreč hotel imeti vstopnico, je ne bo mogel kupiti z denarjem, marveč — z troškimi povoji. S tem nenavadnim pogojem hočejo v Kodanju pridobiti za siiomašne dojenčke čim več zimskega perila. Prva predstava je že bila docela »razprodana«. V kratkem se bo prireditev ponovila. Prireditelji upajo, da bodo že z dvema takima dobrodelnima predstavama nabrali toliko povojev ln otroškega perla, da bodo za letošnjo zimo oskrbeli vse siromašnejše dojenčke v Kodanju. Milijoni uradništva v Zedinjenih državah. Nemški listi so objavili najnovejšo statistiko uradništva v Zelinjenih državah. Medtem ko je lani bilo 1,445.600 uradnikov, je število do letošnjega junija naraslo že na 2,207.000. Dnevnik »Time« sodi, da bo do junija prihodnjega leta v Zedinjenih državah vsekakor že tri milijone uradnikov. Ciganska taborišča na Slovaškem. Ka>-ko- na Hrvatskem, Bolgarskem, Madžarskem in v Rumuniji je ciganska nadloga tudi na Slovaškem prav občutna. Zdaj je sklenila slovaška vlada, da bo spravila vse ciganske rodbine na svojem področju h koristnemu delu. Ustanovljena so posebna ciganska delovna taborišča. Tisti cigani, ki so že bili kaznovani, pa bodo v posebnih taboriščih. Rešitev slovaške ciganske zadeve je podobna oni na Madžarskem in v Bolgariji. Naše gledališče DRAMA Petek. 16. oktobra: ZAPRTO. Sobota, 17. oktobra ob 17: OČE NAS... Izven. Nedelja, 18. oktobra ob 14: UČITELJICA. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: DESETI BRAT. Izven. Cvetko Golar »Vdova Rošlinka«. Komedija v treh dejanjih. Slika iz kmečkega življenja. Osebe: Rošlinka-Pol. Juvanova, Manica-Rasbergerjeva, Tončka-Saneinova, Janez-Cesar, Balantač-Košič, Jernejcc-Bra-tina, Gašpar-Raztresen, Tinče-Podgoršelc. Režiser: Fr. Lipah. Edvard Gregorin: »Oče naS..Dra-matski ciklus v sedmih podobah z uvodom. Miselna ilustracija posameznih prošenj iz molitve V ciklu so zajete slike iz sodobnega življenja, v katerih je zajel pisatelj razne konflikte, ki so osvetljeni s socialnih in moralnih vidikov. Delo je po zasnovi zelo svojevrstno in je našlo posebno pri najširših plasteh ljudstva močan odmev. Igro je zrežiral avtor. OPERA Petek, 16. oktobra: ZAPRTO. Sobota, 17. oktobra ob 17: GASPARONE. Opereta. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 18. oktobra ob 17: TRAVIATA. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Prva slovenska Izvedba operete »Gaspa-rone« bo v soboto 17. t. m. za red Premierski. Delo je komponiral znani komponist »Dijaka prosjaka« Millocker, opereto je predelal in preinstrumen tiral Kari Burk-hard. Prvotni libreto sta napisala libretast a Zeli in Genee, za sodobne uprizoritve ga je priredil Rogati. Opereta obsega tri dejanja (4 slike). Za osnovo ima zabavno snov: razne »zločine« sicilijanskega razbojnika Gasparona, ki pripomore mlademu, zaljubljenemu paru do ženit ve. Osrednja figura dejanja je župan Nasone, ki ima vse niti dogajanja v rokah. Pel ga bo Zupan. Glavne partije: Carlotta-Ivančičeva, Ermi-no-Sladoljev, Sora-Barbičeva, Benezzo-M. Sancin, Massaccio-B. Sancin, Sindulfo-Rus, sodelujejo še: Luigi-Pianecki častnik-Jet-nikar, Tonio-Marenk, sluga-Simončič. Dirigent: R. Simoniti. režiser in koreograf; inž. P Golovin. Radio LJubljana PETEK, 16. OKTOBRA 1942-XX. 7.30: Lahka glasba. 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Komorna glasba. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhov-« nega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Radijske pesmi — orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Romance. 14.25: Godalni orkester vodi dirigent Spaggiari. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinista Karla Rupla (pri klavirju L. M. škerjanc). 17.35: četrt ure za tvrdko Nizzardo. 17.40: Pisana glasba. 19.: »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi in napevi. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Znani dueti. 21.15: Pisana glasba. 21.40: Operetna glasba — vodi dirigent Petralia. 22.15: Novi orkester, vodi dirigent Fragna. 22.45: Poročila v italijanščini. — Vsi v Ljubljani Izdaja za konzorcij »Jutra*: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič T ' ' 1