ČASOPIS ZA ZGODOVINO
IN NARODOPISJE

XXXIV : 3-4

DR. MELITTA PIVEC-STEL£:

STANJE SLOVENSKE HISTORIČNE BIBLIOGRAFIJE
PONATIS

1940

IZDALO ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU

O£00 V?8 03

Stanje slovenske historične bibliografije.

(Referat na zborovanju slovenskih zgodovinarjev 16. dec. 1939.)

Dr. Melitta Pivec-Stele.

Sedanje stanje slovenske historične bibliografije najbolje karakteriziramo, če
rečemo, da obstoji iz fragmentov.  Namen tega referata je, precizirati obseg
teh fragmentov, da nam bo omogočeno smotrno izpolniti vrzeli  in tako doseči
zaželeno celoto.  Vnaprej pa je treba povedati, da so obstoječi fragmenti zelo
različnega obsega in da so tudi sestavljeni po različnih metodah. )

Omenjamo najprej kot manjše enote personalne bibliografije, n. pr.: Gratzy
Oskar, Prof. Simon Rutar. MMK * 2 ) XVI (1903), 65—6; Koblar  Anton, Spisi prof.
Simona Rutarja v Izvestjih Muzejskega društva. IMK XIII (1903), 52; Kovačič
Fran, Bibliografija Slekovčevih spisov. ČZN I (1904), 62—9; Gratzy  Oskar,
Prof. Johann Vrhovec. MMK XV (1902), (III—IV); Vrhovnik  Ivan, Ivan Vrho¬
vec (Ljubljana 1933), 57—68; Lončar  Dragotin, Profesor dr. Fran Kos. GMS IV/VI
(1924/25), 49—54; Kranjec  Silvo, Ivan Vrhovnik. GMS XVI (1935), 82—4. K
tem je treba dodati bibliografije pri biografijah zgodovinarjev v Slovenskem bio¬
grafskem leksikonu.

K manjšim enotam spadajo tudi lokalne bibliografije, kakor: Malnerič
Martin, Tobolček. Knjižni almanah Bele Krajine. Ljubljana 1925, 42; Baš Franjo,
Bibliografija o Ptuju. ČZN XXVIII (1933), 242—54; Novak  Vilko, Bibliografija
o Slovenski Krajini. Slovenska Krajina. Zbornik ob petnajstletnici osvobojenja (Bel¬
tinci 1935), 116—33.

Večje enote v naši historični bibliografiji so regionalne bibliografije, ki so
nastale na ta način, da je večji del zgodovinskih izsledkov pri nas izšel v centralnih
zgodovinskih ali domoznanskih časopisih, glasilih vodilnih zgodovinskih ali domo¬
znanskih društev nekdanjih upravnih enot: Koroške, Štajerske, Kranjske, Primorja.
Registri ali kazala teh časopisov so dozdaj naši najboljši bibliografski pripomočki
— s precej obširnimi naslovi.

Tako imamo za Koroško:

Ortner  Max, Register der geschichtlichen Aufsatze der Carintbia 1811—-1910
(einschliefilich der Karntnerischen Zeitschrift 1818—1835 und des Archivs fiir
vaterlandische Geschichte und Topographie 1849—1900). Klagenfurt 1911, IV-(-155.

-— Vsebuje samo članke. Manjši sestavki, ki se ne nanašajo na Koroško, so izpuščeni.
Avtorsko kazalo in stvarno kazalo sta združeni v enem alfabetu.

Carin thial. Register  der Aufsatze der Jahrgange 101—125 (1911—1935)
(einschliefilich der Jahrgange 20—23 des Archives fiir vaterlandische Geschichte
und Topographie). Klagenfurt 1936, 62. — Po vsebini in po metodi je to nadaljevanje

*) Virov, ki se navajajo v vsaki pomembnejši zgodovinski knjigi, ne upoštevamo,
ker te navedbe niso bibliografije v pravem smislu in nimajo namena, da bi bile popolne.

2 ) Kratice:  AT Archeografo Triestino. —- ČJKZ časopis za slovenski jezik, knji¬
ževnost in zgodovino. — ČZN Časopis za zgodovino in narodopisje. — Carn N. V. Carniola
nova vrsta. — GMS Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. — IMK Izvestja Muzejskega
društva za Kranjsko. — MMK Mitteilungen des Musealvereins fiir Krain. — ZhVSt Zeitschrift
des Historischen Vereins fiir Steiermark. — ZMS Zbornik Matice Slovenske. — ZUZ Zbornik
za umetnostno zgodovino.

208

Ortnerjevega registra. S porabo preddel v deželnem arhivu ga je sestavil Matthias
Gatterer.

S t <r a s t i 1 von Strassenheim Theodor, Bibliographie der im Herzogtume Karn-
ten bis 1910 erschienenen Druckschriften. Klagenfurt 1912, 116. — Vsebuje samo
knjige — vendar separati in društveni spisi niso vsi sprejeti — v avtorskem kazalu.
Oddelek: Werke in slovenischer Sprache (97—116) je izpisek iz Simoniča.

Predvsem na Slovensko Štajersko se nanaša:

Kazalo  k Časopisu za zgodovino in narodopisje I.—XX. Maribor 1926, 88.

— Obstoji iz alfabetskega avtorskega kazala (16—32) in stvarnega kazala (33—88);
sestavila sta ga Janko Gl as er in Karl Prijatelj.

Za vso Štajersko pa imamo vrsto manjših in obsežnejših bibliografij, deloma
za članke, deloma tudi za knjige:

L u s c h i n von Ebengreuth Arnold, Uebersicht der in den periodischen Schrif-
ten des historischen Vereines fiir Steiermarfk bis einschliefilich 1892 veroffentlichten
Aufsatze, ferner der historischen oder die Steiermark betreffenden Artikel in der
Steiermarkischen Zeitschrift. Graz 1894, 41.®) — Upošteva sledeče časopise: Beitrage
zur Kunde steiermarkischer Geschichtsquellen 1—24; Schriften des historischen
Vereins fiir Innerosterreich 1; Mittheilungen des historischen Vereins fiir Steiermark
1—40; Steiermarkische Zeitschrift 1—12, N. F. 1—9. Iz društvenih glasil prinaša
vse, iz njihovih predhodnikov pa le izbor.

Krone«  Franz von, Verzeichnis aller 1850—1899 in den Mittheilungen des
Historischen Vereines, in den Beitragen zur Kunde steiriecher Geschichtsquellen und
veroffentlichten Aufsatze und anderweitigen Angaben. Der Historische Verein fiir
Steiermark von 1850 bis 1900 (Graz 1900), 13—41. — Članki so razvrščeni vsebinsko.

Mensi  Franz von, Verzeichnis der 1900 bis 1919 in den Mitteilungen des
Historischen Vereines in den Beitragen zur Kunde steirischer Geschichtsquellen und
in der Zeitschrift des Historischen Vereines (bis 1903 Steirische Zeitschrift fiir
Geschichte) veroffentlichten Aufsatze und Notizen (als Fortsetzung des Verzeich-
nisses in der Festscbrift des Historischen Vereines fiir Steiermark von 1850 bis 1900).
ZhVSt XVII (1919), 310—29. —- Obsega: Mitteilungen 48—50, Beitrage 31—40, Zeit¬
schrift 1—17. Razvrstitev je ista kakor pri Kronesu.

Bibliografijo knjig, vendar z dodatkom obsežnejših člankov, je sestavil:

Schlossar  Anton, Die Literatur der Steiermark in bezug auf Geschichte,
Landes- und Volfcskunde 2. A. 3 4 ) Graz 1914, XII -j" 341. — Glavni del knjige obsega
vsebinski register, dodan je krajši imenski in stvarni register (299—341).

Schlossar  Anton, Bibliographie zur Geschichte, Landes- und Volkskunde
der Steiermark 1914—1930. Lfg 1 (Archiv fiir Bibliographie, Beiheft 10: Biblio¬
graphie zur Geschichte, Landes- und Volkskunde Osterreichs 7. Aht.), Linz 1932, 139.

— Delo je zamišljeno kot nadaljevanje prejšnjega, vendar ni kompletno, ker 2. sno¬
pič, za katerega naj bi bil sestavil imenski in stvarni register Otto J a n d a, dozdaj
ni izšel.

Kranjska premore sledeče preglede:

G r a t z y Oskar, Repertorium zur 50jahrigen Geschichtsschreibung Krains 1848
—1898. Laibach 1898, 76. — Je to bibliografija člankov iz revij: Mittheilungen des
Historischen Vereins fiir Krain 1846—1868; Mittheilungen des Musealvereins fiir
Krain 1866, 1889—1898; Mittheilungen des Vereines des Landesmuseums 1856, 1858,

3 ) Je to druga pomnožena izdaja; prva je izšla z enakim naslovom že 1. 1873. in obsega
20 strani.

4 ) 1. izdaja ima naslov: Schlossar  Anton, Die Literatur der Steiermark in histori-
scher, geographischer und ethnographischer Beziehung. Graz 1886, XII + 171.

209

1862; Argo 1892—1898; Blatter aus Kirain 1857—1865; Carniolia 1838—1844. Obse-
ga avtorsko kazalo (1—15) dn imensko, krajevno ter stvarno kazalo (16—76).

Gratzy  Oskar, Repertorium zu I. V. Freihenrn von Valvasor« »Die Ehre des
Herzogthum« Krain« (1689). Enthaltend ein alphabetisches Namen«-, Orts- und Sach-
register und im Anhange eine InhaLtsubersicht. Laibach 1901, 112. — Ta specialni
repertorij je izšel kot priloga MMK XIV (1901), mesto 4./6. zvezka.

Pivec-Stele  Melitta, Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega dru¬
štva za Slovenijo 1891—1939. Ljubljana 1939, 62. — Časovno je to kazalo nadalje¬
vanje Gratzyjevega splošnega repertorija in se nanaša na: Izvestja Muzejskega
društva za Kranjsko 1891—1909; Mittheilungen des Musealvereins fiir Krain 1898—
1907; Camiola 1908—1909; Carniola N. V. 1910—1919; Glasnik Muzejskega društva
za Slovenijo 1920—1939. Glavni del je vsebinsko kazalo (7—52), priključeno je
avtorsko kazalo (53—60).

Primorje, v kolikor ni upoštevano že pri kranjskih publikacijah, ima še posebej:

P u s c h i Alberto - Piero S t i c o 11 i, Indice generale 1829—1900 (dal) Archeo-
grafo Tiriestiino. (Raccolta di memorie, notizie e documenti particolarmente per
servire alla storia di Trieste, del Friuli e delPIstria.) Trieste 1902 (AT Nuova serie
XXIV), IV -f- 268. — Obsega avtorsko, kronološko, geografsko in epigrafsko kazalo
člankov. Pripomniti moramo, da se tu, kakor pri celovških in graških publikacijah,
nanaša na slovensko ozemlje le del gradiva.

Če preidemo zdaj na splošno historično bibliografijo, moramo reči, da je imamo
manj kakor regionalnih, in občutna razlika je med starejšo in novejšo dobo; mejnik
je leto 1912.

Do leta 1912. splošne historične bibliografije sploh nimamo, pač pa je vključena
v splošno slovensko bibliografijo, ki jo imamo v sledeči vrsti:

Simonič  Franc, Slovenska bibliografija I.: knjige 1550—1900. Ljubljana
1903—1905, IV+ 627.

G1 a s e r Karl, Bibliografija slovenska 1901. Ljubljana. ZMS IV (1902), 203
—31. — Ozira se samo na knjige.

Šlebinger  Janko, Slovenska bibliografija za 1902, 1903, 1904, 1905, 1906.
Ljubljana ZMS V (1903), 199—238; VI (1904), 190—234; VII (1905), 211—66;
VIII (1906), 173—229; IX (1907), 170—233. — Upošteva poleg knjig tudi važnejše
članke.

Šlebinger  Janko, Slovenska bibliografija za 1. 1907—1912. Ljubljana 1913,
336. — Poleg knjig so zabeleženi tudi važnejši članki.

Po 1. 1913. splošne slovenske bibliografije nimamo razen za 1. 1929:

Šlebinger  Janko, Slovenska bibliografija za 1. 1929. Ljubljana 1930, 87.
(Ponatis iz Slovenskega tiska.) — Obsega samo knjige v avtorskem kazalu.

Iz vseh tu naštetih del splošne slovenske bibliografije bi se morala historična
snov šele izbrati.

Imamo pa sklenjeno vrsto splošne historične bibliografije od 1913 do 1927:

Šlebinger  Janko, Bibliografija 1913/15, 1916, 1917/18. Carn N. V. VI (1915),
67—70, 218—25; VIII (1917), 177—33; IX (1919), 188—203.

Šlebinger  Janko, Bibliografija 1919/20, 1920/21, 1922/23, 1924/25, 1926,
1927. ČJKZ II (1920), 299—308; III (1921/22), 154r-62; IV (1924), 185—208; V
(1926), 164—84; VI (1927), 268—93; VII (1928), 198—218. — V obeh teh publikacijah
so knjige in članki združeni in zgodovina je obdelana obenem z jezikoslovjem,
slovstveno zgodovino itd., vendar v ločenih rubrikah.

Za isto razdobje — po 1913 — moramo omeniti še nekaj bibliografskih del,
deloma sorodnih strok, deloma institucij ali časopisov, ki se pečajo z zgodovino
tako rekoč v stranskem poklicu:

210

Baš Franjo, Slovenska narodopisna bibliografija za 1. 1929, 1930, 1931. ČZN
XXV (1930), 227—41; XXVI (1931), 227—51; XXVII (1932), 205—20.

Baš Franjo, Slovenska zgodovinska in narodopisna bibliografija za 1932. ČZN
XXIX (1934), 171—97.

Marolt  Marijan, Šijanec  Franjo, Šlebinger  Janko, Bibliografija za
umetnostno zgodovino. ZUZ I (1921)—XII (1933).

Šlebinger  Janko, Publikacije Slovenske Matice od 1. 1864. do 1930. Ljubljana
1930, 96. — Zgodovinske publikacije so zbrane v 4. oddelku vsebinskega pregleda
(77—80).

D okler  Anton, Jubilejno kazalo za vseh 50 letnikov Doma in sveta. Ljubljana
1938, 108.

V rokopisu je pripravljeno Kazalo za Čas 1 (1907) — 30 (1936) in njegove pred¬
hodnike, delo Jožefa U m k a. Prav tako obstaja v rokopisu bibliografija zgodovinskih
člankov v Ljubljanskem Zvonu 1 (1881) — 50 (1930) in v Domu in svetu 1 (1888) —- 43
(1930), delo članov historičnega seminarja  na ljubljanski univerzi.
Pripravlja se tudi Kazalo za Planinski vestnik 1 (1895) — 40 (1940), delo Josipa
W  e s t r a.

L. 1920. je izšel (ČJKZ II, 309—14) članek Milka Kosa:  Slovenska historična
bibliografija za 1. 1919. in prvo polovico 1. 1920., ki pa je ostal osamljen. Danes,
ko je izšla slovenska agrarna bibliografija, ko so se naši zdravniki in filozofi ener¬
gično lotili sestave svoje strokovne bibliografije, vendar tudi slovenski zgodovinarji
ne bodo zanemarjali svoje strokovne bibliografije.

Dela je še dovolj. Treba bo pregledati vrsto časopisov, ki niso izključno zgodo¬
vinski (n. pr.: Slovenski pravnik, Bogoslovni vestnik, Geografski vestnik, Planinski
vestnik, Zbornik znanstvenih razprav, Kroniko, Mladiko, med starimi Laibacher
Zeitung in Novice), politične liste in župnijska glasila, treba bo pregledati hrvatske
in srbske časopise, in morda najmanjša, pa bržkone najbolj zanimiva skupina bo
naša zgodovina v tuji luči, v inozemskih publikacijah. Vendar je precej že storjenega;
tako je n. pr. J. Rus eikscerpiral Laibacher Zeitung 1854—1912 za zgodovino, etno¬
grafijo, geografijo, biografijo, J. Šlebinger pa ima pripravljeno, v okviru celotne
slovenske bibliografije, historično bibliografijo knjig in člankov od 1919 do 1939.

Razlike v že obstoječem gradivu za starejši in novejši čas nam nalagajo tudi
nekoliko različne naloge. Ker je 1. 1919. z ustanovitvijo lastne države tudi najgloblja
cezura v našli zgodovini, bi morda kazalo najprej izpopolniti in na novo preliti
historično bibliografijo od 1919 do danes, vzporedno pa pregledati stari fond od
16. stoletja dalje. Najlažje pa je začeti z 1. 1940. tekočo bibliografijo.

Pri sestavi naše strokovne bibliografije smo manj odvisni od činiteljev izven
nas (zakonodaje itd.) kakor pri drugih točkah našega zborovanja, zato mislim, da bi
bilo mogoče že v teku enega leta nekaj doseči, in predlagam: 1. da bi se javili vsi
tisti, ki morejo in hočejo prevzeti del te naloge, da bi si razdelili delo, izbrali
urednika in določili temeljna načela (ker tudi pri metodah bibliografskega dela se
je izvršil precejšen razvoj); 2. da bi naša društva za izdajo 'slovenske historične
bibliografije preskrbela denarna sredstva.

Resume.

La bibliographie historique slovene ne subsiste qu’en fragments. Les fragments les plus
importants sont les index des revues historiques  de la Carinthie, de la Styrie,
de la Carniole et du Littoral, ainsi que les parties de la bibliographie slo¬
vene generale  qui concernent 1’histoire.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA