DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 121 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 22, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Nemci so si utrli pot do morja Poročila zatrjujejo, da je francoska armada strta. Milijon zavezniških vojakov je v nevarnosti, da jih zajamejo Nemci v past. NEMCI ZATRJUJEJOTDA SO UJELI FRANCOSKEGA GENERALA Z VSEM NJEGOVIM ŠTABOM Nemške mehanizirane trupe armade, generala Henri Girau-so se zagozdile med zavezniško'da z vsem njegovim štabom, za-armado v Franciji in ono v j vzeli mesta Amiens, Arras in Belgiji, prodrle skozi Picardijo I Abbeville ter tako prišli do ustja in dospele do morja v Rokav-'reke Somme, ki je 12 milj od skem prelivu. Zavezniške čete so se trdovratno branile, toda niso mogle ustaviti silnega nemškega navala. Nemci so se zagnali z vso silo, ki jo imajo na razpolago, da prodrejo do morja, presečejo zvezo med zavezniško armado v Franciji in v Belgiji ter tako zajamejo vso armado, ki se nahaja na belgijskem ozemlju. Francoski premier se je izjavil, ko je slišal to poročilo iz fronte, da se je nekje napravilo neverjetno napako in da bodo oni, ki so jo zakrivili, kaznovani. Nemci so udarili v severno Francijo z bliskovito naglico, pri tem pa z neverjetno silo, zajeli pri tem poveljnika 9. francoske morja, ali 70 milj do francoske obale. Hamburški časopis Fremden-blatt piše, d&nemške čete zasledujejo umikajoče angleške in belgijske čete in da bodo v kratkem udarili po zavezniški armadi v Flandriji. Potem pravijo Nemci, bo pa Nemčija udarila na Anglijo samo. Nemci niso v Franciji še tako daleč kot so bili v svetovni vojni, ko so prišli skoro do Pariza. Toda prišli so do morja, česar v •svetovni vojni niso mogli doseči. Od mesta Amiensa, katerega imajo v oblasti, lahko udarijo vsak čas proti Parizu, ko bodo enkrat opravili z armadami na severu. ZADNJE VOJNE VESTI • PARIS, 22. maja. — Premier Reynaud je apeliral na francoski narod in na oddaljene narode (pri tem je najbrže mislil Zed. države), naj pomagajo Franciji, predno bo. prepozno. Civilisti so začeli zapuščati Pariz, ko se je zvedelo, da so Nemci zavzeli Amiens. LONDON, 22. maja. — Daily Miror poroča, da se vali proti madjarski meji 30 ruskih divizij ali okrog 540,000 mož. Rusija je imela že prej tam mnogo vojaštva. SKOPLJE, Jugoslavija, 22. maja, — Sem prihajajo poročila, da je začela Italija pošiljati mu-nicijo v Albanijo. Govori se, da se Italija pripravlja v Albaniji samo zato, da zabrani zaveznikom udariti na Balkan iz Grčije. Iz Reke se poroča, da je Italija vzela od tam vojaštvo in ga poslala na francosko mejo. GIBRALTAR, 22. maja. — ženske in otroci se selijo iz trdnjave v francoski Maroko, v Afriki. Oblasti zatrjujejo, da ni nobenega vzroka za vznemirjenje. Jugoslavija je zaplenila 10,000 motornih koles v obmejnih krajih -—_ Belgrad. — Oblasti so zaple- ker prihajajo poročila, da Nem-nile 10,000 motornih koles v ob- čija pošilja vojaštvo iz Avstrije DOBROTA JE SIROTA! Dalals, Texas. — Neki farmar v tej okolici je bral, da delavci na farmi veliko pridneje delajo, če pri delu poslušajo radio. Zato je farmar kupil radio in ga inštaliral na traktor, da bo hlapec z večjim veseljem oral, ko bo poslušal vesele polke in valčke, pa zraven slišal vse, kar se godi posvetu. Farmar si je veselja mel roke, ko je računal, da se mu bo radio izplačal, ker bo delavec več napravil. Slabo je računal gospodar. Drugo jutro ni bilo namreč hlapca nikjer in pa "pomoti" je vzel s seboj tudi radio. -o- Odvetnik Jones trdi, da imajo Židje večino pri ruski vladi Cleveland, O. — Ko je odvetnik Alfred Jones pri seji odvet-| niške zveze zatrdil, da je izmed 59 članov ruskega centralnega izvrševalnega odbora 56 Židov, je trditev izzvala precej burno debato. Jones je pripovedoval o svojih vtisih, ki jih je dobil v Ru- oa ne pomnijo siji, ko je potoval tam pred šti-j ° MILLER NA DELU ZA SPORAZUM Okrajni načelnik demokratov, Ray T. Miller, je včeraj izjavil, da se pod njegovo direktivo deluje na tem, da se doseže sporazum med njegovo in Gongwerje-vo grupo. Mr. Miller poskuša, da bi se pred sobotno konvencijo preprečilo preteči boj, ki bo go-j Kot se je sušljalo v zadnji žu- nirju Abbottu tovo pri roki, če se ne bo do so- panski kampanji o graftu pri j župan Burton Burton je vedel za nerednosti, pa ni takoj odslovil sleparje Burtonova administracija je dala kompaniji naročilo za premog, čeprav je vedela, da je podkupovala inženirja. trikrat po $50. takoj odslovil ni mestu, pa šele zdaj prihajajo na Abbotta, ampak šele dva mase-dan sleparije, pri katerih je bilojca pozneje in ni ukazal preiska- bcte prišlo do premirja. Miller ima dovolj veliko število precinktnih načelnikov na svo-j mesto oškodovano za najmanj j ve. Abbott je bil odslovljen šele ji strani že po glasovanju v pri- $185,000.00 pri nakupovanju potem, ko je državni pregledova-marnih volitvah in še vsak dan premoga. Sleparije so se vršile lec knjig Ryan poročal, da ima se mu pridružujejo oni, ki so na tak način, da so premogovne'na rokah dokaze o falzificiranju kandidirali kot neodvisni, ali pa'družbe prodajale mestu premog'naročilnih listin. pod Gongwerjevo zastavo. slabe vrste za dobrega in tudi za dobrega dobile plačano in v po- Mr. Miller dela na vse kriplje,I . ... ,, , ,. v, , , i vračilo za to, so dajale podkupni- da bi se vršila konvencija v le- , , . , ., pem redu in glasovanje vršilo po parlamentarnem redu. Tem potom apeliramo na slovenske precinktne načelnike, da vsi glasujejo zaRay T. Millerja kot načelnika demokratske stranke v okraju Cuyahoga. -o- ' Sleparije s premogom so se vršile vse od Morganove pa do Burtonove administracije, ko je no nakupovalnim uradnikom, j bil inženir Abbott v poziciji, da Največ je dobil inženir Abbott, |je nadzoroval, kakšno kakovost ki je ponaredil nakupovalne li-[premoga mesto dobiva. Pri vseh stine tako, da se je bralo, kot da {teh ima bivši župan Ray T. Mii-so kompanije dale samo zahte- ler še najboljši rekord, ker je Preseljevanje narodov vano vrsto premoga. Najbolj zanimivo pri tem je to, da je dal župan Burton in njegovi uradniki premogovni družbi Harris Coal Corp. v začetku leta odslovil inženirja Abbotta od te pozicije, a ga je zopet postavil nazaj župan Harry L. Davis, ki je bil izvol. jen za Millerjem. Nobeno izmed naročil za pre- mejnih vaseh, kjer je-prebivalstvo po večini nemško in mad-jarsko. Ne dolgo tega so oblasti zaplenile 500 izredno močnih motornih koles, ki so dospela na proti zapadu. Iz Bratislave se je po radiu v srbo-hrvaščini napadlo Jugoslavijo, ker trpi v svojih mejah zavezniško propagando. Ta je nepojasnjen način iz Nemčije m baje d& fnharmonigni or_ ki so bila namenjena za maloste- keste. h BerHna n_ podal kon_ vilno nemško prebivalstvo v va- ^ y Belgrad boječ se j sici blizu Belgrada. Belgrajska ^ policija tudi poizveduje radi nenavadno velikega števila Nemcev, ki so uslužbeni kot porter j i Jugoslovanske oblasti so včeraj zaplenile iztise laškega dnevnika Giornale d'ltalia, v kate- v mestnih poslopjih. ( Čeprav Belgrad skrbi nezado-rem je imel Virginio Gayda ured- Zdrave: Mr. in Mrs. James Slap- Slike na vrtu Zupančičev oče, poznani gostilničar na 23126 St. Clair Ave., Euclid, O. bo dal svoje prostore na razpolago za slikovno predstavo in sicer za nedeljo večer 26. maja. To pot bo predstava na vrtu, če bo vreme kot se šika, drugače pa v dvorani kot zadnjič, Slike več vrst bo pokazal Mr. Anton Grdina. Gledalci bodo plačali za sedeže samo po 10c. Čisti dobiček bo šel za narodni kulturni vrt. Kogar zanimajo lepe slike, je prijazno vabljen v nedeljo večer k Zupančičevim. Pozdravi iz Waukegana Iz lepe slovenske naselbine Waukegan, 111. pošiljajo vsem prijateljem in znancem tople po- rimi leti. Povedal je, da je živ-1 ljenje v Rusiji pod boljševiki ze-i |lo drago, preprostemu narodu se slabo godi, a člani boljševiškc vlade se imajo kar dobro. Njegova trditev glede Židov pri vladi je izzvala reakcijo in New York. — Iz Belgije in severne Francije se ljudje izseljujejo pred prodirajočimi Nemci v takem številu, da je to nekaj strašnega. Največ jih beži v An-1 glijo in sicer jih pride do 100,000 na teden. Pa tudi v Francijo be- 1938 naročilo za 32,712 ton pre-jmog, pri katerih je našel državni moga, čeprav je župan Burton!pregledovalec sleparije, ni bilo vedel, da je ta družba dala inže- cddano pod županom Millerjem. i -o--- Fašisti so razbičali sentiment laškega naroda, da kar divja za vojno proti Angliji Rim. — Italijanski fašisti so ka!'' (To so namreč kraji, kate- odgovoril mu je odvetnik Joseph,!® iZ japonski trgovski misiTe ltaiijii zahleva od Franciie>- Moldaver, ki je dokazoval, da jfe'j^Sv^ ogromen sprejem, katerega se j Demonstrant je so zahtevali, da Stalin izčistil vse vodilne Žide odPV J ^ udeležilo kakih 75,000 Italija- bi jim govoril Mussolini. Toda vlade z eno samo izjemo in to jei^V'^^^^^ >0V' ko je misija dospela v Rim'zai*onj *> ^kali pred Beneško Kaganovič Končno se je spreje-1!®," pn J. ,3 , i bllhl se,Ob istem času so Italijani poka- palačo, da bi se jim prikazal na lo nrediotr da s« uri urihodnii^®' * ^ pr .zali Japoncem, kako zelo so pro- balkonu Mussolini. Razšli so se jati prošnje v Zed. države, dajti Angležem> Vprizorili so burjo™., ie hi, D0Zvan da za SVoiolpriskOČij° "a pomoVa vzdrž(Vne demonstracije, pri katerih so Sv vr nZ Z^'Je karTeTa V&nje teh begU™'. ki T na VeČ,kričali: "Doli z Anglijo! Doli z Uidi obljubil ta .slučajih niso prinesli s seboj dn^j demokraci jami,,, seji o tem razpravlja naprej in. okrog polnoči. Mrs Mrs __sega kot to, kar so imeli na sebi. | Demonstrantje so hoteli zatem Tomažlč°se zahvale M*- ™ voljnost Nemčije napram Jugo- niški članek radi italijanskih in-slaviji, pa nekoliko lažje dihajo,'terespv v Dalmaciji. Mr. Hayward se zahvaljuje Mr. Folsom Hayward, ki je kandidiral za kongresnika v 22. okraju se želi tem potom iskreno zahvaliti slovenskim volivcem, ki so oddali tako lepo število glasov zanj v primarnih volitvah. Mr. Hayward se je izrazil, da nei bo vrgel puške v koruzo in bo čez dve leti zopet kandidat in upa takrat na večji uspeh. Važna seja Nocoj je važna seja skupnih društev fare sv. Vida. Zastopniki in zastopnice so prošeni, da se gotovo udeležijo. Prebrani bodo tudi računi od zadnje veselice. Dekleta Ilirije Hi Prosi se dekleta, ki imajo še vstopnice od zadnje prireditve, da jih danes pri pevski vaji vrnejo, ali pa prinesejo denar zanje, da se more urediti račune. Starše se prosi, da opozore dekleta na to. Poroka V soboto 25. maja se bosta poročila v cerkvi sv. Lovrenca ob devetih Mr. Fred John Troben-tar iz 707 E. 162. St. in gdč. Angela Antoinette Godec. Pri j ate lji-in znanci so prijazno vablje ni, da se udeleže poročne sv. maše. Iskrene čestitke k novi za konski zvezi! nik Jr., Mr. in Mrs. F. Košir, Miss Stella Zabukovec, Mrs. Frances Milavec, Mrs. Antonia Tanko, Adolph Rupe in Joe Stare. Povratek v staro domovino Po enoletnem bivanju pri svoji sestri in svaku, Mr. in Mrs. Joseph Zadnik, 3839 E. 93rd St., se je v soboto 18. maja vrnila s svojim sinom v Trst na parniku Roma ga. Ivanka Petek. Pred odhodom na parnik je naročila še lepe pozdrave za vse svoje sorodnike, prijatelje in znance. v republikanskih vrstah vlada mir Medtem, ko se demokratje 'pripravljajo na burno konvencijo v soboto popoldne, pa ni slišati med republikanci o kakem sporu in njih konvencija obeta poteči v vsej harmoniji. Vse je že dogovorjeno, da bo izvoljen kongresnik George H. Bender za okrajnega republikanskega načelnika, a za predsednika izvrševalnega odbora bo izvoljen Alex Bernstein. Za podpredsednico izvrševalnega odbora bo Mrs. Mary L. Forrest. Izvolitev Bernsteina in Mrs. Forrest bo napravilo konec Ben- Angliji in rranciji, Kjer si mo- poslaništvU) toda ustavili so jih m ■ , rajo že domačini pntrgovati na jaM nasajenimi bajoneti, yard Ave. se vsem prisrčno za- raznih potrebščinah, da je do_, ' ^ hvaljuje, ki so jo obiskali v bol- yojl za ,armado. Zdaj morajo 1 nišnici in na domu v času bole- skrbeti pa še za begunce, zni, za poslane lepe cvetlice, za j _q_ Helen Tomažič iz Vine-; darila in iskrena pismena voščila k zdravju. Teta štorklja "Niča! Savoj! Tunizija! Korzi- Vse kaže, da se Italija resno pripravlja na vojno, ali pa mogoče res samo "blufa." Med drugim je italijanska vlada tudi ukazala, da se zapro vse šole na 31. maja, to je dva tedna prej kot navadno. Šole bi se namreč potrebovalo za vojašnice. IZ RAZNIH Nov grob V pondeljek popoldne je umrl Pri družini Mr. in Mrs. Frank Ant(m Bowers> stanujoč na 1133 i M 1$ II I CU D(| Lepa zahvala Birk, 1160 E. 63rd St. se je E 78th St. rodom Hrvat. Pred i81 51 ™ ™ S 1 rV Mrs. Mary Planinšek, 16213 oglasila prijazna ptica štorklja dyema tednoma je bii poškodo-' A iti F SH K I Parkgrove Ave. je bila izvolje- in pustila krepkega sinčka. Mati. yan ko sg je pričkai z nekjm to_: H ITI fc H ■ 1» ■ na v precinktu "G" 32. varde za [in dete se prav dobro počutita v vari'šem radi nemške bojne sile.! Mclntyre Pa — Dne 9 ma načelnico. Tem potom se lepo!Woman's bolnišnici. Materino', . . . .... ■ • n ii tj, ... Star je bil 58 let in vdovec. Za-|ja j do] j bolezni umrl jos. zahvaljuje vsem volivcem in vo- dekliško ime je bilo. Mollj Bud č ■ pušča sina Jdhna in Antona ter1 Ka.ste]ic, star 43 let in rojen v 1. 1023 E. 61st St. Nas pokloni ,hčere: Mrs. Jennie Runjevac, j Metnaju na Dolenjskem. Tu«. Važna seja ! Antoinette Mantz, Mary Syz- Seja direktorija Slovenskega'manski, Frances Kramer,' Ano društvenega doma na Recher in Rose. Pogreb se bo vršil v so-se je zaročila njih hčerka Anna >Ave. se vrši danes zvečer ob sed-'boto dopoldne ob 8:30 iz hiše ža-z Mr. Frenchy Brinovcem, 1146 !mih. Prošeni so vsi direktorji, losti v cerkev sv. Columbkila na livkam za ponovno izvolitev. Zaroka Mr. in Mrs. Anton Vidmar, 1234 E. 59th St. naznanjata, da E. 60th St. čestitamo! 'da se udeleže. Superior in 26. cesta pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Poškodovan pri delu Včeraj popoldne okrog druge ure je padel z Main Ave. mostu, Anglija se pripravlja za prihod Nemcev London — Prvič od leta 1066 jo poslalo deset tisoč otrok v no- nahajajo. . se Anngleži resno boje napada na tujost dežele, ker se pričaku-. Oblasti pa kar naprej strogo » ^u_ F^d njih zemljo in se tozadevno tudi'je tukaj prvega napada Nemcev, izvajajo preiskavo glede sumi ji- Oct dobro pripravljajo. Na vseh ki se vedno bolj bližajo morju v vih tujcev. Vojaki ustavijo vsak Padel je 30 čevljevgloboko.^Od pušča dva sinova, hčer brata, v starem kraju brata in sestro. in dva pa dva derjevega čiščenja v stranki, s katero je grozil okrajni načel nik, ko sta šla ta dva in council man Finkle na svojo roko ter podpirala John O'Donnella za županskega kandidata lansko le to. Toda ves spor je pozabljen in vsi so si zdaj zopet prijatelji. Zavedajo se, da le v slogi in sporazumu je možna zmaga za stranko. Nekaj časa je sicer kazalo, da bo proti Bender ju kandidiralo več drugih, toda radi ljubega miru v stranki, bodo vsi odstopili v prid Benderju. bus in zahtevajo od potnikov 'peljali so ga v Charity bolnišni-svojimi vsakdanjimi opravili, to- osebne izkaznice. Vlada se nam- j co. Zlomljenih ima več reber , '1 ... . •• - -u............Vtnii da bodo nemški vojaki, toda natančneje glede poškodb| bodo mogli ugotoviti šele danes. važnih točkah so postavljene Belgiji. Ljudje gredo sicer za straže in po ulicah so napravlje ne barikade, za temi so pa na-'da vidi se jim na obrazu, da jih |reč boji, stavljene strojnice. Londončani'mom težko skrbeti radi bodočno-jki jih bodo pripeljala letala na gredo vsako -večer s strahom'sti. Nočno življenje po Londonu otočje, preoblečeni kot civilisti spat, vsako minuto pričakujoč,'je sketo vse prenehalo, nočni;in da se bodo pomešali med civi- da jim bodo začele padati na hi-.klubi so prazni. Sedem večjih liste, potem pa ob dogovorjenem mila. Upamo, da ne kaj nuj ........ - •• teden zaprlo času udarili na vse strani. posieaic. Deska, na kateri je stal Sterniša in trije drugi delavci, se je zlo- Pittsburgh, Pa. — Ilrvaški komunistični Radnički Glasnik poroča, da je Diesov kongresni odsek pozval na zaslišanje Franka Boriča, enega izmed urednikov toga lista. Borič je imel biti zaslišan 8. maja. — Dne 12. maja je tu umrl Benjamin Smuc, star 51 let in doma iz trga Vipave na Primorskem. Njegova smrt je prišla naglo in ni bil član nobenega podpornega društva. New York. — Te dni bosta ' poročena Charles Pire ml. in Sil-vija Hude ter John Maček ml. in Frances Svet. še bombe nemških letalcev. Vsak'gledišč je zadnji čas tudi pričakujejo poročil, da so nemška letala pripeljala vo- vrata. Koncem tedna so 'odpeljali iz Vsak izmed otrok, ki so jih Londona 3,000 tujcev, ki so jih jake in da j7h"spuščajo"na"zem- poslali na deželo, je imel s seboj'med tednom polovili. V skrbno ljo na tem ali onem kraju. Po živeža za en dan in vsak je imel zastraženih vlakih so jih odpe-vsej deželi so razpostavljene po-'plinsko masko. Mnogo teh otrok ljali v zapadno in severno Angli-sebne vojaške edinice, ki imajo'se bo razdelilo v privatne druži- jo v konfinacijo. V teh racijah nalogo paziti samo na nemške ne, druge pa skupno nastanilo je vlada zasegla mnogo važnih zračne "kobilice." |po cerkvah in šolah. Starše se bo listin, katere tujci niso mogli Iz vzhodne angleške obale selpozneje obvestilo, kje se otroci predčasno uničiti. Graduiranci 1922, pozor! Za vse žive in mrtve gradu- Laud^tamijoc na 1185 E. 167. Smrtna kosa Včeraj je preminul Joseph i ranče šole sv. Vida, letnik 1922, kakor tudi za učiteljice istega letnika, bo imel Father Bazilik v nedeljo 26. maja peto sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca ob 11:15 Vsi graduiranci so prijazno vab ljeni! St. Pogreb ima v oskrbi August F. Svetek. Podrobnosti jutri. Pozor na program! Pazite na program ob priliki 11 obletnice bele Ljubljane, ki bo priobčen v slovenskih listih. r i AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada. $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.03 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. I BESEDA IZ NARODA Pogled v kampanjo SMZ Entered as second class* matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the .Act of March 3d, 1878. No. 121 Wed., May 22, 1940 Pred demokratsko konvencijo .Okrajni načelnik demokratov, Ray T. Miller, je uradnim potom sklical konvencijo novoizvoljenih precinktnih načelnikov za soboto 25 maja v avditoriju Engineers poslopja. Na tej konvenciji bodo ti precinktni načelniki izbrali načelnika demokratske stranke za okraj Cuyahoga. Zatem se bo izbral nov izvrševalni odbor z predsednikom istega obenem. V soboto popoldne se bo odločilo in določilo usodo demokratske stranke v tem okraju. V soboto se bo videlo, ali bo šla demokratska stranka po isti razdrapani poti naprej, ali se bo pa ustvaril mir in odprla nova stran v knjigi zgodovine lokalnih demokratov. Gotovo vsak demokrat napeto pričakuje te konvencije in potek iste. Vprašujemo se: ali se bo ponovila igra, vršeča se pred dvema letoma, ali pa bodo rešili demokratje probleme stranke kot možje, ne na ljubo ene ali par oseb, ampak na ljubo vse demokratske stranke, ki je žejna miru in soglasja v svojih vrstah. Naš časopis je bil prvi v Clevelandu, ki je zahteval nov deal za demokratsko stranko v okraju Cuyahoga in kot tak, mislimo, ima tudi zdaj ob tem važnem trenutku pravico, da izreče svoje mnenje z iskreno željo, pa tudi z odločno zahtevo, da se napravi enkrat konec letanju okrog drevesa z zavezanimi očmi, loveč drug drugega za rep ali karkoli že. Ob času, ko je bilo vse razburjeno, ko je bila demokrat ska stvar kot nekdanja turška šola, kjer je imel vsak učenec pravico naglas učiti se iz korana, turškega svetega pisma, smo mi predlagali Ray T. Millerja za načelnika demokratov' Veliko se jih je strinjalo z nami, veliko pa tudi ne. Prvi poskus, izvoliti ga načelnikom, seje napravil po primarnih volitvah pred dvema letoma. Vsem je znano, s kakšno fiasko se je zaključila konvencija in mesto enega smo dobili dva načelnika, Millerja in Gongwerja. Oba sta trdila, da sta imela večino na konvenciji, ki sicer uradno ni glasovala. In potem smo imeli dve leti vodstvo uradnih in upornih demokratov, oboji trdeč, da so ali da bi morali biti uradno priznani in kazoč na druge, da so uporniki. Ray T. Miller je nesel zadevo na sodnijo, ki ni razsodila ničesar. Končno se je po dolgem cincanju, boječ se zameriti eni in drugi strani, zavzel centralni državni odbor demokratske stranke in prisodil uradno načelstvo Ray T. Millerju. Človek bi pričakoval, da bo zcTaj domovina rešena in spor v demokratski stranki poravnan. Še^ davno ne! Doseglo se je samo toliko, da je bila Millerjeva stran uradna stran, Gongwerjeva pa uporniška stran. Kar se tiče spora je ostalo pa vse lepo pri starem, če se ni razdor še celo vedno bolj širil. Vsak iskren demokrat je uvideval, da tako ne more iti naprej in da ni izgleda za premirje. Ni čuda, da smo vzkliknili: "Oboje vodstvo ven in novo notri!" Ko je bilo predsedniku Roosevltu dovolj prepira med delavskima unijama, Ameriško delavsko federacijo in CIO, je ogorčeno in sit prepira vzkliknil: "Kuga naj pobere obe hiši!" misleč s tem voditelje, ki jim je osebna korist več kot pa dobrobit članstva. Tako smo tudi mi rekli, ko smo videli vedno večjo vrzel med obema strujama demokratov, a stranka je bila v nevarnosti, da bo poražena na celi črti. Komaj dober mesec je od tega, ko smo zapisali, da se ne strinjamo z nekaterimi ukrepi, ki jih je napravil načelnik Miller. Pribili smo pa takrat, da, Miller ni vsega sam kriv, ker so mu bile vezane roke po nekaterih njegovih pomočnikih. Eden izmed teh je bil tajnik stranke, Gillespie, ki je bil zli duh v stranki, kot zdaj vidijo tudi isti, ki tega nam prej niso hoteli verjeti. Zadnji teden smo na tem mestu zapisali, da si morajo precinktni načelniki izbrati takega vrhovnega vodjo, ki bo v stanu zbližati obe struji v nekdanjo močno stranko. Ne izbrati take voditelje, ki že sedaj brusijo sekire, da bodo ž njimi sekali politične glave svojim nasprotnikom! Zdaj stoje demokratje pred dnevom, ko si bodo izbrali svojega načelnika. Kateri naj bo? RAY T. MILLER! Toda .. . Da, toda . . ..Ray T. Miller se mora zavezati, da se bo utresel vseh onih okrog sebe, ki jim ni za stranko, ampak za osebne koristi, ali ki izrabljajo politično moč, da se maščujejo nad svojimi političnimi nasprotniki. To je eno! Drugo pa je, kar zahtevamo od njega, da vzame v vodstvo ali k vodstvu tudi nekatere odlične demokrate nasprotne, takozvane Gongwerjeve grupe. To je vse, kar zahtevamo od bodočega voditelja demokratov. In če se to zgodi, bo namah konec vsem prepirom in demokratska stranka v okraju Cuyahoga bo zopet močna in kot taka bo lahko pričakovala pri volitvah v novembru zmage. Drugače pa ne in kar pripravimo se lahko na totalni poraz jeseni. Dalje predlagamo tole. Načelnik demokratske stranke v okraju Cuyahoga naj bi bil Ray T. Miller. Predsednik iz-vrševalnega odbora naj bi bil izbran od Gongwerjeve grupe. Ostali izvrševalni odbor pa naj bi bil izbran od Millerjeve in Gongwerjeve grupe in sicer procentualno, kolikor precinktnih načelnikov je katera stranka izvolila pri zadnjih primarnih volitvah. . Zelo zanimivo se mi zdi pogledati časopis Ameriška Domovina, ki je obenem glasilo naše organizacije, kadar mi čas dopušča. Le žal, da sedaj nimam veliko časa zato, kajti pri meni šteje vsaka minuta in sem vedno tako zaposlen, če ne z eno pa z drugo stvarjo. Največ časa pa seveda porabim v tovarni, kjer sem zaposlen pri precej odgovornem delu. Tu porabim od 10 do 14 ur na dan svojega časa. Zato naj mi članstvo SMZ oprosti, ker ni bilo od moje strani še skoro nič omenjeno o tej naši kampanji. Verjemite mi, da mi je bilo zelo žal, da se nisem mogel že kaj prej oglasiti v Ameriški Domovini. Dolžnost me veže, da se na tem mestu zahvalim vsem članom in uradnikom, ki se v resnici zanimajo za napredek te raše nove organizacije in ki s takim veseljem pridobivate novo članstvo v svoje podružnice. Posebno veliko zanimanje je v Clevelandu. Z velikim veseljem sem pre-čital poročilo o kampanji, predsednika podružnice št'. 3 SMZ, brata Joseph Hočevarja, ki je poročal v Ameriški Domovini, želim in upam, da bo ta kampa nja, ki je prva pri Slovenski moški zvezi,res uspešna in da bi se tudi podaljšala,kar je mnenje članstva. S tem bi se dalo članstvu oziroma agitatorjem kakor tudi našim prijateljem in znancem malo več časa in da se lažje malo bolj spoznamo in si razložimo načela in pomen te naše nepristranske moške organizacije. Gotovo je še veliko število slovenskih mož in mladeničev, ki še sploh slišali niso o SMZ. Zato pa je treba malo več časa, da se z istimi lahko snidemo in jim povemo kako nam je potrebna ta organizacija, da ohranimo, kar nam je bilo podarjeno in da se vselej in povsod zavedamo, da smo Slovenci in da smo zmožni obdržati ta dar, ki smo ga prejeli od svojih staršev in ga tudi izročiti naši tu rojeni mladini. In tako bodo tudi oni nadaljevali naše započe-to delo. Le potom marljivega in skupnega dela lahko dosežemo skupni cilj in to je, več novih podružnic in novih članov. Torej stopimo na delo vsi brez izjeme in ne samo tukaj v državi Ohio, ampak po vseh Zed. državah. Dragi čitatelj, če vsak dan či taš Ameriško Domovino, tedaj vem, da ne boš prezrl tega ma lega članka, prečitaj ga dobro in nikar si ne misli, da bi ti ško dovalo, če tudi ti pristopiš ali pa ustanoviš novo podružnico v svojem okraju. S tem boš sto ril veliko dobrega zase in za svoje prijatelje. Če ti ni kaj znanega, se z zaupanjem obrni na gl. uradnike ali pa uradnike posameznih podružnic, ki spa dajo k SMZ. Imena gl. uradnikov in njihovi naslovi so priob-čeni v našem glasilu, Ameriški Domovini, vsak mesec. Prečitaj in takoj piši na enega ali drugega gl. uradnika, ki ti bo vsak z veseljem dal vsa potrebna navodila in pojasnila in ti na željo pošljemo tudi naša pravila. . Iz pravil se bo lahko prepričal, da je vse res, kar se piše, da je bila ta organizacija ustanovljena na strogo nepristranki podlagi in je družabna ustanova, ki se v prvi vrsti zanima, da ohranimo naš slovenski jezik še kar najdlje mogoče. Saj vidimo, da naš jezik z vsakim dnem bolj izginja, in če bomo še kaj dolgo živeli, bomo dočakali ko že ne bomo več slišali naše go-Demokratje! Če izvršite to, boste rešili demokratsko'vorice. Gotovo si bo kdo mislil, stranko in mir bo zavladal med nami. Vsi pa bomo zopet J da nas je dovolj Slovencev, res prijeli za delo z eno mislijo: za korist VSEH DEMOKRA-'nas je, a pomisliti moramo kaj TOV! |bo ž onimi, ki so sicer rojeni Slovenci, a jih nima kdo učiti slovenskega jezika. Zato se potrudi tudi ti, dragi prijatelj, da jih boš vpisal v SMZ, kjer bodo slišali slovensko govorico in na ta način jim boš podaril zaklad, ki si ga ti prejel od svojih staršev. Pri podružnici imamo sedaj predsednika, ki ob pristopu ni znal slovensko govoriti, ,a sedaj pa že lepo gladko bere in tudi seje vodi v slovenskem jeziku. Ali ni to lepo? Sam je sedaj vesel, da se je naučil našega milega slovenskega jezika in mu tako tudi podaljšal življenje. Pojdi na delo tudi ti dragi prijatelj in ustanovi novo podružnico. Poleg dobrega dela, ki ga boš napravil s tem, boš dobil pa tudi lepo nagrado in pohvalo po stoterem članstvu Slovenske moške zveze. Torej obrni se za vsa potrebna pojasnila do omenjenih uradnikov. Vstopnina je prosta, samo 25c boš plačeval mesečno in v slučaju smrti pa ti bo plačala SMZ do $100 k pogrebnim stroškom. Pristopi lahko vsak Slovenec v starosti od 16. do 55. leta, če je zdrav v in v dobrem stanu. Dragi mi bratje, ker jaz sedaj ne morem storiti za našo organizacijo to, kar mi srce želi, zato se danes obračam na vas, da storite vse kar je v vaših močeh za napredek Slovenske moške zveze. Vi imate moč in v tem je uspeh in s to vašo pomočjo bomo dosegli, kar želimo. Kar se pa tiče podaljšanja pa se bom sam osebno obrnil do ostalih gl. uradnikov ob priliki polletnega sestanka 21. julija, ko se bo vršilo pregledovanje računov za prvega pol leta in za zborovanje vseh gl. uradnikov. Z bratskim pozdravom vsem članom SMZ in či-tateljem Ameriške Domovine, vaš udani, Fred Udovich, gl. predsednik SMZ. Ob 20letniciJDND v West Parku Ko človek čita časopise opazi vsako toliko časa, da to ali ono društvo ali Narodni dom obhaja obletnico ustanovitve. Tudi tukaj v West Parku je prišel čas 20-letnice odkar obstoji tu kajšni Narodni dom. Ker to ne pride vsak dan, smo sklenili, da ta dan primerno obhajamo. V prvi vrsti je naša dolžnost, da ob tej priliki damo priznanje našim ustanovnikom, direktorjem tega Doma kateri so: Peter Perušek, predsednik; Paul Slabe, podpredsednik; Mike Augustine, tajnik; Anton Vehar, blagajnik; Louis Šinkovec, Viktor Bizjak, Joseph Za-krajšek, Steve Brodnik, John Gorišek in Marko Kuhar, katere bomo ob tej priliki predstavili občinstvu. Seveda to bo samo en del programa, imamo tudi Mladinski pevski zbor "Zvončki," ki bo nastopil pod vodstvom pevovodje Louis Se-meta, na piano bo pa spremljala Miss Elsie Artel. Imamo tudi pevski zbor "Slovan," duet in kvartet pevskega zbora "Sloga" pod vodstvom pevovodje Jack Naglich (Nagel). Na programu so tudi prvovrstni govorniki, ter bo s pozdravnim govorom otvoril slav-nost predsednik našega J. D. N. Doma, John Zrnel. Potem bodo govorili: naš sodnik Frank J. Lausche, Jugoslovanski konzul dr. James W. Mally, predsednik tiskovne družbe "Enakopravnost," Vatro J. Grill, predsednik Federacije Jugoslovanskih narodnih domov, Frank V. Opaskar, šerif Martin L. O'-Donnell, koncilman 33. varde, Thomas Gunning in društveni zastopniki Narodnih domov. Ves ta program bo pod vod- stvom Frank Mlakarja. Po programu se bomo pa zavrteli ob zvokih godbe Frank Kožuha. Program se začne ob 2:30 popoldne v nedeljo 26. maja. Tem potom vabimo naše rojake iz Clevelanda in okolice, da pridete ta dan k nam, ven v prosto naravo in se razveselite z nami, razume se, da ne bo ničesar manjkalo. Ves pribitek gre v korist novega Doma. Tem potom vam kličemo: Na svidenje. Z narodnim pozdravom, za J. D. N. Dom, John Mišmaš, tajnik -_o- Pevski koncert in ples v Maple Heights Kot sem zadnji teden na kratko poročal, priredi Slovenski narodni dom v Maple Hgts. v soboto večer ob pol osmi uri nekak pevski festival, pri katerem sodelujejo štiri pevska društva in sicer: Kraljički, Planina, Zvon in Cvet. Cenjeno občinstvo je vabljeno, da nas poseti ta večer, ker taka prilika, da vidite kar štiri pevska društva na enkrat, se vam ne nudi dostikrat. Vsak zbor bo zapel nekaj najlepših slovenskih pesmic, tako "da boste vsi zadovoljni. Naš sedanji Narodni dom je bil pred par leti zgrajen tako-rekoč za silo, ali za vsak slučaj, samo da smo nekaj dobili, kamor se lahko sedaj shajamo. Pred tedanjim direktorijem je bilo veliko vprašanje, ali bo šlo ali ne. Kajti naša naselbina šteje komaj 50 slovenskih družin, zatorej se direktorij ni upal napraviti preveč dolga na tako malo skupino. Ker pa ima naša naselbina veliko posetnikov tudi iž drugih slovenskih naselbin, so naši sedanji prostori že premajhni. Zato je direktorij uvidel, da bo treba nekaj ukreniti, da se prostore poveča. In v soboto 25. maja bo prva prireditev v ta namen, da se pripravi fond za prizidek. Gori omenjena pevska društva so se radevolje odzvala, da sodelujejo z nami, zato jih priporočam vsem delničarjem, da jih tudi vi posetite, kadar oni prirejajo svoje koncerte ali veselice. Torej v soboto večer bo zopet nekaj posebnega v Maple Heights, Vsi naši stari znanci in prijatelji ste vabljeni, da gotovo pridete, ker to bo ena največjih prireditev od otvoritve. Za godbo bo skrbel naš domač godbenik in delničar Louis Simončič, kar je garancija, da bodo tudi plesalci zadovoljni. Za želodec pa bodo preskrbele članice Gospodinjskega kluba, ki so poznane kot izvrstne kuharice, natakarji bodo točili vse, kar teče, v gornjih prostorih in spodaj, tako da nam ne bo treba prej iti domov kot v nedeljo zjutraj. P. S.—Poročam tudi, da se bo društveni asesment pobiral v petek 24. maja ob navadnem času, ker v soboto bo koncert in ples. Anton Perušek, tajnik. -o- Pojasnilo V Ameriški Domovini dne 16. maji a ,ie bilo Imed poročilom glede volitev tudi omenjeno, da bi dobila gdč. Modicova morda nominacijo, če bi ji ne nasprotovali nekateri lastni rojaki v 23. in 32. vardi, namreč nekateri takozvani voditelji. Da si bodo čitatelji Ameriške Domovine to poročilo prav tolmačili, želim tem potom dati javno izjavo, da jaz kot eden vardnih vodij nisem v nobenem oziru gdč. Modic nasprotoval ali razgovarjal ljudi, da ne volijo za njo, obratno sem na vseh shodih priporočal slovenskim volivcem, da volijo za vse slovenske kandidate, enako priporočilo sem dal slovenskim načelnikom. Toliko v pojasnilo, da ne bo kdo mislil, da sem ji jaz kriv, da ni bilo izvoljena. John Rožance. Wm. J. Kennick čestita! V 23. vardi sem dobil skoro 1000, večinoma slovenskih, glasov za kongresnika proti bojevitemu kongresniku Martin L. Sweeney-u in bogatemu kandidatu Michael A. Feighan-u. čeravno so takozvani slovenski voditelji delali za ta dva irska kandidata proti meni, Slovencu, in nisem delal skoro nobene kampanje v 23. vardi (kajti moral sem delati kampanjo v dvanajstih drugih vardah), sem dobil za visoki urad kongresnika skoro dvakrat toliko glasov kot lansko leto za council-mana. Čestitam vsem volivcem, ki so zame volili, zato ker so me volili iz principa, ker sem Slovenec, in ker so bili prepričani, da imam iste sposobnosti preštudirati zvezne zakone in predloge v kongresu kot moja dva nasprotnika, in ker bi jaz bil najboljši zastopnik za slovanske narode. Nadalje čestitam vsem tem volivcem zato, ker so imeli toliko poguma, da se niso dali strašiti in so imeli toliko razumevanja, da se niso dali prevarati od strani tistih precinktnih načelnikov, ki hodijo, lažejo in blufajo od hiše do hiše in ki so delali proti moji kandidaturi. čestitam vsem tem volivcem zato, ker imajo pogum, razumevanje politike, neodvisnost in druge lastnosti. Na podlagi takih volivcev se lahko doseže marsikaj v politiki za slovenski napredek. Wm. J. Kennick. --o- Popravek V popravilo: Čitatelj je lahko opazil in tudi razumel črko-stavčevo pomoto, da v tem listu z di;e 20. maja t. 1. je enako besedilo skozi vrsto 5, in vrsto 20. Glasiti bi se moralo: "Za uvod. —Zadnji mesec sem, če se čitatelj i še spominjajo, v več Številkah Ameriške Domovine polemiziral s spisom 'Slika katoliške cerkve.' Ovrgel sem zmotno naziranje, ki ga je urednik 'P.' po nekem Fetterlyju servi-ral članom SNPJ." Math Tekavec. -o- škorpion je samomorilec že rimski pisatelj Plinij je pisal o tem, da napravi škorpion, ako je od vseh strani obdan od 3gnja, iz katerega se ne more rešiti, samomor s tem, da si zahode lastno želo v telo. O tej re-ii poročata zdaj dva afriška misijonarja v nekem prirodopis-nem časopisu. Enemu jzmed njih se je posrečilo ujeti živega škorpiona, ne da bi ga pri tem poškodovali. Okrog škorpijona pa sta v krogu s primerno širino postavila žareče oglje. Krog je bil toliko velik, da se je škorpion po njem neovirano gibal. Škorpion je tekal v gorečem krogu zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Ko pa je spoznal, da ne more nikjer ven, se je postavil na sredo kroga in se z lastnim želom zabodel v tilnik. Samomor je trajal precej časa. škorpion je svoje želo vrtel tako kakor čevljar, kadar zabada šilo v debelo usnje. Potem je škorpion nenadno potegnil želo iz rane in v naslednjem trenutku poginil. Za pouk in izobrazbo I Piše LOVRENC SUHADOLNIK DOBER NASVET Članek 35 V poletju, predno otrok stopi v višjo šolo in prične študirati predmete, ki se tu uče, je treba takrat dobro premisliti in svetovati otroku, da si izbere take predmete, ki mu bodo v življenju resnično koristili. Star pregovor pravi: "Delo prav pričeto, je napol izgotovljeno." Premnogo je učencev, ki skončajo višješolske študije in tedaj šele spoznajo, da so napravili veliko napako, ker niso dovolj premislili, predno so pričeli tako važno delo. Srce jih boli, ker spoznajo, da se niso pripravili za ničesar drugega kakor za tri obede na dan. Ko fant dovrši visoko šolo je navadno v starosti 17 let, kar pomeni, da je že postal mlad mož, ki bi moral biti dobro pripravljen za moško delo in tako postaai neodvisen od staršev in drugih ljudi. Toda, če je taka napaka napravljena, se ne da nikdar več popolnoma popraviti. Vsak oče, ki dobro vidi v pri-hodnjost, bo gotovo svetoval svojemu sinu, kar on smatra, da je neobhodno potrebno zanj. Posvetovanje med starši in otroci je nepopisne vrednosti. Lepa beseda lepo mesto najde. Nikdar ne rabite sile nad svojimi otroci, zadostovati mora že beseda, čeprav malo bolj stroga. Vzemi si za vzgled otroka, ki je pravkar pričel višjo šolo. Dan za dnem prihaja iz šole in vam bo mogoče pripovedoval, da nima nikake domače naloge, kar pa ni res. To boste najbolje videli, ko vam bo otrok prinesel šolsko poročilo (izpričevalo), da ga vi podpišete in zopet vrnete nazaj v šolo. če vam prinese otrok šolsko karto, ki je zaznamovana z veliko črko "F," nikar ne mislite, da to pomeni "fino delo" in dobe se starši, ki mislijo, da je tako in kar na slepo verjamejo svojemu sinčku. Take prevare bi se moralo kaznovati. Potreba je, da stopite v šolo in se sami prepričate o napredovanju in učenju vašega otroka. Gotovo mi boste oprostili, če vam jaz povem kako sem kaznoval mojega sina, ko mi je poskušal lagati o šolskih stvareh. Poklical sem ga k sebi in mu rekel, da greva v drugo nadstropje v kopalnico; ko sva vstopila tja, sem zaklenil vrata in spustil ključ v svoj žep. Ukazal sem mu naj si sleče srajco, nato sem pustil mrzlo vodo teči, vzel sem v roke jermen in z njim udaril po svoji roki, kar je povzročilo precej močan pok.' Tedaj pa sem mu ukazal, da se pripogne in mesto, da bi ga bil naklestil, sem mu pa zlil po hrbtu kozarec mrzle vode. "O joj!", to je bilo veliko iznenadenje zanj in zame pa zadovoljstvo. Od tedaj pa sva si bila še večja prijatelja in nikdar več se mi ni zlagal. (Dalje prihodnjič.) PERSONAL O A IN S Na razpolago za financiranje nakupa avtomobila gospodarskih predmetov Za: družinske in hišne potrebščine popravo posestva plačilo zavarovalninske premije poravnavo računov -To je nekaj tipičnih namenov- Ni treba, Pridite in povejte nam o vaših potrebah, da bi bili vlagatelj. THE NORTH AMERICAN BANK C0. 6131 St. Clair Ave. 15601 Waterloo Rd. ammtffittfflmttminnttmumttmum»m»mmim»mimm»Hmmmmm;mn» WINNETOU r» cemtkcm Izvirniku K. M»r» "Heigh day —! Ne bodo prišli sem!" se je veselil Sam. "Iz česa sklepate to?" je vprašal Bernard. "Razloži mu, Charley, ker si ga že ravno vzel v šolo!" "Stvar je čisto preprosta," sem pravil. "Trije rdeči so šli naprej na poizvedovanje, dva jezdita za vodo, eden pa k reki. Prva dva sta poslana, da pre-iščeta svet za sledovi, oni tretji pa bi naj pogledali, kje bi se dalo priti črez reko. Prišli bodo torej sem na desni breg, pa jezdili ob reki navzdol, ne bodo pa prišli sem gori k nam, sicer bi oglednika pregledovala obrežje proti vodi." Opazovali smo jih. Ogledniki so s vrnili k četi, ki je čakala v soteski. Njihovo poročilo je bilo menda zadovoljivo, četa se je premaknila in krenila k reki, da jo prebrede. Videli smo jih s prostim očesom, bilo j ih je več ko sto petdeset, sami mladi, krepko zrastli ljudje so bili. Dva poglavarja sta jezdila na čelu čete, iz dveh vasi so torej bili ali pa iz dveh rodov. "Tistale dva z orlovimi peresi, tista sta poglavarja?" je vprašal Bernard. "Da." "Pa sem čul, da jezdijo poglavarji belce —." Sam se je veselo nasmejal. "Hihihihihihi —! Belce —!" "Napačno so vas poučili, Bernard!" sem mu razlagal. "Tam onstran v stari domovini bo morebiti res kak general jezdil belca, svojega ljubljenca, tukaj na zapadu pa nihče. Indijanec vobče ne mara belih barv, ne pri konju, ne v obleki. Bela barva ga izda. Še na lovu ne jezdi belca, ker bi mu divjačino pregnal, tem manj, kadar je na bojnem pohodu, že od daleč bi ga videl sovražnik. Le po zimi se utegne kedaj zgoditi, da zajezdi belca, pa si ogrne tudi bel katun. V zasneženi pokrajini je spet bela barva varnejša. Sam sem to neko"c poskusil gori v Nord Parku, pa še z dobrim uspehom." Komanči so prebredli reko, precej niže pod nami so prišli na desni breg. Razposlali so o-glednike in odjezdili za njimi. Oddahnili smo si, velika nevarnost je šla mimo nas. Sam je pobožal svojo Tony. "Kaj meniš, stara Tony, če "Zounds —! na levem bregu - le iz gornje soteske." Sans ear je nastavil daljnogled. Res je! Tamle -! Pa samo eden je —. če jih ni morebiti za njim še več —. Toda, kaj vidim —! Tisti tamle je na primer Apač —!" "Res —?" "Da! In sicer poglavar, črne lase ima v šop povezane in še po hrbtu mu visijo prav do sedla. Sedaj jezdi k reki." Začudil sem se. Poznal sem Apača, ki je imel črne lase v šop povezane, pa so mu še po hrbtu viseli —. "Daj meni daljnogled!" Vzel sem ga. Pa nisem več videl Apača, zajezdil je v reko, visoki breg mi ga je zakrival. "AH veš, kako je, Charley? Apači zasledujejo Komanče', ti pa za zasledovalce niti vejo ne. In tistile poglavar je jezdil naprej na poizvedovanje. In preklicano nabrisano se je lotil stvari! Ni šel za njihovo sledjo, da bi ga ja ne opazili, je šel više gor\ P° drugi soteski k reki. še globlje se skrijmo, ti ljudje imajo sokolje oči! Vsekakor pride tod mimo. Tudi konjem bo treba nozdrvi zatisniti, prhajo, če navohajo Indijanca. Moja Tony sicer ne, ker ima nekaj več možganov v glavi. Pa vaši konji—. Tiho sedaj!" Po patih minutah smo res culi topot njegovega konja. Tovariši so stopili globlje v goščavo, sam pa sem se skril za gost grm blizu roba gozda. Počasi je prihajal Apač bliže, s pogledom uprtim v tla. In prav meni nasproti je obstal. Opazoval je posušeno smrekovo igličje, ki sem ga nasul pod javor. Spoznal sem ga. Skočil je s konja in zgrabil za tomahawk. Igličje se mu je zdelo sumljivo. "Streljaj vendar, Charley!" je šepnil Sam. Pa nisem streljal. Skočil sem iz grmovja in njemu naproti. Njegova mišičasta roka je strahovito zamahnila. "Winnetou —! Ali bo veliki poglavar Apačev ubil svojega brata?" Roka mu je omahnila. Njegovo žametno temno oko se je zableščalo v srčnem veselju. "Charli —!" Le to eno besedo je povedal, Od podružnice št. 14 SŽZ Naša organizacija, Slovenska ženska zveza, je ustanovljena na vse drugačni podlagi kakor pa so druge podporne organizacije. Namen naše zveze je, da se spoznamo ženske v tej naši novi domovini, da si bomo lahko pomagale druga drugi v potrebi. To pa bomo lahko naredile, če nas bo veliko skupaj, saj bi nas tudi lahko bilo vsaj še ene par tisoč več. Veliko dobrega se je že naredilo v tej kratki dobi, kar je bil najpametnejši in zelo koristen korak je bil, ko se je pričelo ustanavljati mladinske krožke v katere se sprejema male deklice. Imamo jih že precej, a še ne dovolj. Matere prosim vas nikar ne zamudite te lepe prilike in vpišite svoje hčerke v našo zvezo. Nikdar vam ne bo žal za tistih par centov, ki jih boste plačali kot'č!anari-no in lahko ste sigurni, da ko bo vaša hčerka dorastla, da se ne bo sramovala povedati, da je Slovenka. Pripeljite svoje hčerke na seje, da se že sedaj naučijo voditi organizacijo, kajti če se bodo že sedaj priučile, jim bo to koristilo, ko bodo odrastle in prevzele naše delo tedaj, ko me že ne bomo za nobeno rabo več. Zavedajmo se, da na naša star leta bomo potrebovale pomoči, ki nam sedaj mogoče še ni potrebna. Ali ne bomo lahko vesele na stara leta, ko bomo imele vsaj nekoga, ki se nas bo spominjal vsaj ob velikih praznikih in materinskih dnevih. Hudo je biti zapuščen na starost, a vse se lahko zgodi. Sem pa prepričana, da nas članice ne bodo pozabile, če jih bomo sedaj prav učile. Sedaj pa samo par besed o naši Materinski proslavi. Znano vam je, da smo posebej počastile nekaj mater, ki imajo največ svojih hčerk pri naši zvezi. Niso prej razumele svoje mladine in kar nekaj užaljene so bile nekatere, ker nisva ga doma 2. junija. Udeležile se bodo v slovenskih narodnih nošah in ker imamo še nekaj članic, ki še nimajo te obleke, prosim matere, da če želite, da se tudi vaša hčerka udeleži te slavnosti, se takoj obrnite do direktorice mladinskega oddelka, Mrs. Frances Globokar, 19192 Abbey Ave., ali pa do predsednice ali tajnice. Ena kot druga vam bo z veseljem postregla. Sedaj je tudi še čas, da vse deklice, ki še niso članice, da se sedaj pridružite in se vpišete. Vse članice mladinskega oddelka bodo imele vajo za proslavo 28. maja v Društvenem domu na Recher Ave. in sicer ob šestih zvečer, kjer se bo jemalo tudi slike. Želeti je, da bo ob proslavi vsaka stvar na svojem mestu in da bo šlo vse lepo v redu naprej. Sesterski pozdrav, Frances Medved -o—- Najstrašnejša armada sveta bili tudi midve s predsednico smo se porogljivo posmehovali tako počaščeni. Kar nisem mo- teJ storiji.. Nič ni tako strašno kot je pohod armade mravelj. Nikoli nisem mogel dognati (pripoveduje svoje doživetje raziskovalec južnoameriških pokrajin), kaj prisili te živalice na potovanje. Mogoče lakota, mogoče pa vsebujejo kak nagon za van-dranje, ki ,jih podzavestno prisili, da prehodijo neznansko dolga pota in da na svojem pohodu prav vse uničijo? Leta 1933 sem sledil pohodu mravljinčje armade 5G7 kilometrov daleč. Če bi jih ne bili požgali, bi bile mravlje napravile še kakih 500 km. Najhujše stvari pa sem doživel z mravljami decembra meseca 1934 ob gorenjem teku reke Para. Malo prej nam je bil neki stari Indijanec pripovedoval zgodbico svojega plemena. Po tej pripovedki bodo nekoč prišle neznanske armade mravelj iz pragozda in bodo ljudi le, a jim ni uspelo. Sovražnik kar poteptale in uničile. Tedajse je pririnil bliže k potoku in je obstal. Tedaj je vzšlo sonce peti, in nič več mu nismo branili, ko je čez uro nato zajahal konja in zdrevil v noč. Nato smo se ulegli. Med nami in gozdom je tekel širok, za meter globok potok. 'Med prerijo in nami pa je by o močvirje. Nalašč smo se bili tu utabo-rili, da nam ni bilo treba stra-žiti, saj se Indijanci kaj radi pritihotapijo in kradejo. In prav tu, na tem kraju smo se vojskovali v bitki z mravljami. Najstrašnejša, najokrutnej-ša, najdrznejša armada sveta. — Ta bitka je trajala brez presledka dobrih 18 ur Ob 3 ponoči so nas prebudili vreščeči kriki Indijancev. Planili smo kvišku in takoj prižgali karbidove svetilke, a spočetka nismo mogli ničesar zapaziti. "Kaj pa je?" smo nahrulili Indijance, ki so s tresočimi se rokami kazali na potok. Res, nekaj ni bilo v redu — a videli smo le begajoče sence, ki so se venomer premikale — in takoj mo vedeli vse. Ta temna, neskončna, premikajoča se gmota, ki se je venomer porivala naprej — to so bile mravlje! Milijarde samih mravelj, velikanske armade, ki so se pripravljale, da nas napadejo; ki so se hotele vreči na nas, ki so bile pripravljene na juriš. Kar koj smo bili vsi nared. Konji so bili ko pobesneli in smo jih komaj zmogli. Psi so cvilili in tulili, Indijanci so molili in preklinjali. Najprej smo dali svojih sedem karbidovih svetilk na breg potoka. Na oni strani so se zgo-ščale armade mravelj. Stale so druga vrh druge, kakor je njih navada pri napadu. Potem je moj tovariš vzel poveljstvo v roke in ga je obdržal ko konca bitke. Najprej je skušal sovražnik potisniti v vodo ogromne množice svojih in videli smo da nareja iz mrtvih most toda voda je odnesla prve množice. Dvakrat so mravlje to poskusi- bi naju bili danes rdečkarji o- pa iz nje je govorilo veselje, ki brezali —? Tebi bi odrezali rep, I g,a ponosni Indijanec rajši skri-meni pa uhlje —. Ja res —!}va, ko pa da bi ga glasno izra-Saj to se je že zgodilo, ti nimaš žal. več repa, jaz pa ne več uhljev! In potem se me je z rokami o-Ampak, Charley, kaj pa bo na primer s Patrikom in njegovim stakemanom? Njuno sled bodo na vsak način našli!" "Nič jima ne bodo storili!" je pripomnil Hoblyn. "Nič? Zakaj ne?" "Ker nas poznajo. Komanči so, iz rodu Racurro. Kapitan je kadil z njimi mirovno pipo in prodajali smo jim plen, kolikor ga sami nismo potrebovali." "To pa slabo kaže!" je skrbelo Sama. "Utegnila bi se pobratiti z njimi, vzela bi jih s seboj. Preslabi smo za nje!" "Le počakajmo!" sem ga tolažil. "Mar misliš, da jih bo Pat-rik res vzel s seboj v dolino in pred njihovimi očmi izkopal zaklad —? Kvečjemu radi vljud-npsti bo ostal nekaj časa pri njih, pokadil s poglavarjem calumet pa odšel." Stopil sem na rob gozda in pogledal za rdečimi. Ni jih bilo več videti, izginili so z«, ovinkom. Slučajno sem še pogledal po reki šinil Sam je videl kretnjo. klenil krog vratu in me pritisnil k sebi. Tudi sam sem bil ves srečen, da sem tako nenadoma našel svojega ljubega prijatelja. "Kaj je pripeljalo mojega brata sem v to divjino?" Zataknil je tomahawk za pas. I "Komanške bolhe so zapustile! gnezdo, šle so, da dajo Apačemi svojo kri. Veliki Duh pravi, da jih bo Winnetou premagal. In kako je moj beli brat pri-sal'ssm v to dolino? Pred mnogimi meseci mi je pravil, da bo pctoval črez veliko vodo in obiskal wigwam očeta in sester. In pravil je, da bo potoval v veliko puščavo, ki je strašnejša ko Ma-pimi in Liano estacado —." "Videl sem wigwam očetov in bil sem v Sahari. Pa duh prerije me je klical v bedenju in v sanjah, sledil sem njegovemu glasu in prišel spet v savano." "Moj beli brat je prav storil! Srce prerije je veliko in široko, gla zadrževati solz, ko sem videla ta nedolžna otroška srca, kako se zanimajo, saj bi človek mislil, da jim še za mar ni, kar se godi krog njih. Vidite drage matere, to je samo en primer, ki vam kaže, da vas otroci ne bodo pozabili in prepričana sem, da če bo naša organizacija .napredovala v bodoče kakor do sedaj, da ne bomo nikdar zapuščene, da se nas bo spomnila zveza, če ne bomo imele svojih. Torej zakaj bi ne vpisali svojih hčerk v našo zvezo, saj veliko več potrošimo denarja za kaj drugega, ki nimamo nobene koristi, tu pa nam bo stotero poplačan naš trud in naše žrtve. Naznanjam vam tudi, bodo naše deklice in mladinskega oddelka nastopile v korakanju ob proslavi našega Društvene- Ilujše ko divje zveri! — Prejšnji dan smo zagledali gauča, ki je jahal vsega izmučenega konja. Prisedel j