raziskave in razvoj UDK: 630*176.1:801.312 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Črna jelša (Alnus glutinosa (L.) Gaert.) - drevo z zlim slovesom Black alder (Alnus glutinosa /L/ Gaertn.) - a disreputable tree avtor prof. dr. dr.h.c. Niko TORELLI, Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 LJUBLJANA izvleček/Abstract Detajlno je opisana etimologija, izro~ilo, ljudska verovanja in znamenita prevajalska zmota, ko je Herder prevedel danski elle(r)konge “vilinski ({kratji) kralj” v nem{~ino kot Erlkönig “jel{ji kralj”. To je naslov Goethejeve najlep{e balade, ki sta jo uglasbila Schubert in Loewe. A detailed description is presented of the etymology, tree lore, folk beliefs and famous erraneous translation of the Danish elle(k)konge into German Erkönig by J.G. Herder. J.W. Goethe has a poem on him, set to music by F. Schubert and C. Loewe. Klju~ne besede: ~rna jel{a, Alnus glutinosa, etimologija, izro~ilo, verovanje, Goethe Keywords: black alder, Alnus gluti-nosa, etimology, tree lore, folk beliefs, Goethe D Slika 1. Črna jelša (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.): jelšev sestoj v Volčjem Potoku Črna jelša (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.) se imenuje “črna” zaradi temne skorje in starejših “storžkov” oz. soplodij z olesenelimi luskami (sliki 1, 2). Nemci jo prav tako imenujejo črna jelša (Schwarzerle) pa tudi rdeča jelša (Roterle), očitno zaradi rdečkaste barve lesa, še zlasti zaradi intenzivnega oranžnordečega oksidativnega obarvanja svežih prerezov. Seveda pa naše rdeče jelše ne smemo zamenjevati z ameriško rdečo ali Oregonsko jel{o (red alder, Alnus rubra Bong. sin. A. oregona Nutt.). Latinsko vrstno ime glutinosa pomeni “lepljiva” in se nana{a na lepljive mlade poganjke. Izvor rodovnega imena Alnus pa ima, kot bomo videli, zelo globok indoevropski koren. Slovensko ime jel{a (in redko knji‘no tudi ol{a) zveni enako ali zelo podobno v slovanskih jezikih: nare~no hrva{ko jel{a (sicer joha, jova, jo{ika in ja{a), ~e{ko ol{e in nare~no jel{e. Praslovansko *elü{a, *olü{a “jel{a” sta izpeljanki iz praslovanskega *elüxa in *olüxa “jel{a” (znano npr. nare~no rusko ¸lxa), kar je enako s starovisokonem{kim elira (prim. Snoj 1997). [ * pomeni “dobljeno s sklepanjem, oz., da beseda ali pomen ni izpri~an, temve~ rekonstruiran s primerjalno jezikovno metodo.] Obstaja torej sorodnost z germanskimi jeziki, pa tudi -kot bomo videli-tudi z italskimi. Nemci imajo dva izraza za “jel{o”: Erle in Eller. Erle je visokonem{ko (nem. hochdeutsch) in srednjevisokonem{ko (nem. mittel-hochhdeutsch) ime za “jel{o”, ki ga lahko sledimo prek starovisokonem-{kega (nem. althochdeutsch) erila in ijaLeS 54(2002) 3 raziskave in razvoj njegove starej{e oblike elira (glej zgoraj!) do gotskega *alisa, germanskega *aliso- ter indogermanskega ali bolje indoevropskega *el- in *ol-[“rde~kasto, rjavkasto] bleste~ se”. Tukaj se nakazuje podobnost z nem. Ulme “brest”(!) in novovisokonem-{kim (nem. neuhochdeutsch) Else, ki prav tako pomeni “jel{o” in prihaja iz spodnjenem{kega (nem. niederdeutsch) else. Eller je spodnjenem{ko ime za “jel{o”., ki spet vodi do staro-visokonem{kega elira in starosa{kega elora. Tukaj smo zelo blizu staro-angle{kega alor, ki je osnova zdaj-{njemu angle{kemu imenu za “jel{o” alder. Skupaj s staroislandskim olr in {vedskim al izvira iz germanskega *alizo in *aluz. Podobnost se ka`e tudi z latinskim Alnus pa tudi s keltskimi in baltskimi jeziki: staro-nordijsko olr, litovsko alksnis, na-re~no elksnis. Keltsko aln pomeni toliko kot “v bli`ini vode”. Kot smo spoznali, gre pri vseh teh sorodno zvene~ih imenih za izvedenke indo-evropskega korena *el- in *ol “rde~-kasto, rjavkasto ble{~e~ se”. Jel{evina se takoj po poseku obarva rde~e-oran`no, pa tudi sicer je rde~kasto-rjave barve. Podobno velja za nem. Ulme “brest”, ki slovi po svoji bleste~i (zlato) rjavorde~i barvi (prim. Dro-sdowski 1989). Tudi slovenski jelen naj bi dobil ime po barvi. Izraz naj bi izviral iz praslovanskega *ele, kar naj bi tudi pomenil “rjav” ali “rde~” (Snoj 1997). Oglejmo si imena za jel{o {e v drugih evropskih jezikih. Zlahka bomo zaznali skupne indoevropske korenine: angle{ko alder, francosko aune, {pansko aliso, italijansko ontano, in alno, {vedsko al, in nizozemsko els. Nem{ko ime za “jel{o” Erle je povezano tudi z zgodovinsko prevajalsko zmoto. Sloviti nem{ki filozof, teolog in prevajalec Johann Gottfried Her- ijaLeS 54(2002) 3 Slika 2. ^rna jel{a (Alnus glutionsa (L.) Gaertn.): lanski in leto{nji stor‘ki (soplodja z olesenelimi luskami) der je pri prevajanju danske ljudske pesmi H~i vilinskega kralja napa~no prevedel oz. interpretiral danski elle(r)konge oz. elve(r)konge kot “Erlkönig”, t.j. kot “jelj{ji kralj” namesto kot “Elfenkönig” “vilinski / {kratji/ kralj. Izraz elf so si Nemci izposodili iz angle{~ine, kjer elf pomeni “zlobno ~loveku podobno pritlikavo bitje, {krata”. Cerkev jih je imela za demone in zle duhove, povezane s hudi~em (prim. Dros-dowski 1986). Do zavajajo~ega prevoda je pri{lo {e zlasti lahko, saj je eller, kot vemo, spodnjenem{ki izraz za “Erle” oz. “jel{o”. J.W. Goethe je z njim naslovil svojo najlep{o balado Erlkönig: “Wer reitet so spät durch Nacht und Wind?…” Vsak nem{ki otrok jo zna na pamet, drugi pa vsaj njen za~etek. 1821 je balado pod istim naslovom uglasbil Franz Schubert, kasneje pa {e Carl Loewe. Danski original, liri~na pesnitev “H~i vilinskega kralja”, govori o mlade-ni~u Olufu, ki na predve~er svoje poroke ja{e po de`eli in vabi svate na poroko. Med no~no je`o naleti na rajajo~e vile. H~i vilinskega kralja ga vabi na ples in mu ponuja zlate ostroge, svileno srajco in kupe zlata, vendar jo Oluf zavrne. U`aljena prikli~e nanj “kugo in bolezen” in ga “udari po srcu”. Posadi ga na konja in požene domov. Naslednji dan, na dan po-roke,najde nevesta Olufa mrtvega. Omeniti je treba, da germanska mitologija ne pozna nikakršnega jelš-jega kralja, pač pa kralja vil, ki ugrablja še nekrščene otroke. Slovenci smo doživeli kar šest njenih prevodov z nepravilnim* in pravilnim prevodom naslova (prim. Sa-mide 2000). Naslov in prvi verz se v slovenskih prevodih se glasi: • Stanko Vraz (1952) Jel{njak*. “Kdo ja{e tak pozno po vetri na dom?” • Jovan Vesel Koseški (1870) Jel{ni {krat*. “Kdo jaha zapoznen ob vihri v no~?” • Fran Levstik (1953-58) Vilni kralj. “Kdo jaha skoz veter in no~ tamnó?” • Ivan Pregelj (1915-16) Vilinji kralj. “Kdo ja{e tak pozno skoz no~ in vihar?” • Matevž A. Ternovec (1891) Vilinec. “Kdo jazdi (!) tako pozno v no~ in v vihar?” • Matevž A. Ternovec (1910) Vilinec. “Kdo jezdi, v‘e pozno v no~ in vihar?” • Oton Župančič (1949). Duhovín. “Kdo jaha tak pozno v veter in no~?” Morda je tragična vsebina danske lirične pesnitve “Hči vilinskega kralja” še olajšala povezavo s slabim slovesom jelše. Jelše pri poseku “krvavijo” (oksidativno obarvanje!). Poleg tega rastejo na odročnih, močvirnih krajih, ki so se jih ljudje od nekdaj izogibali. Tam so nekoč keltski svečeniki, druidi, utapljali svoje človeške žrtve. Če niso prišle več na dan, potem so bogovi sprejeli njihovo žrtev. K temu so močvirja pri Ger- raziskave in razvoj anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 61 lepoto lesarskih poklicev skozi različne delavnice. Ob tem smo sodelovali z roko v roki z lesarskimi podjetji. Svetovalnim delavkam iz osnovnih šol smo izčrpno in z uporabo sodobne tehnologije prikazali vse možnosti poklicnega in strokovnega izobraževanja v okolju, kjer bi se bodoči lesarji lahko zaposlili. Nase in na svoje izdelke smo opozarjali tudi z različnimi razstavami in z mednarodnim sodelovanjem. Organizirano smo obiskali vse osnovne šole in jim sami spregovorili o poklicih. Obiskovalcev dneva odprtih vrat in informativnega dne je bilo le za odtenek več kot lani, vendar zdaleč premalo glede na kapacitete šole in potrebe. Na informativnem dnevu smo učence in njihove starše odpeljali z avtobusom v galerijo Mercator centra, kjer so si ogledali razstavo izdelkov dijakov naše šole. Šola se je predstavila tudi v slovensko govorečem okolju v Italiji. Razpisani programi so bili naslednji: lesarski tehnik, mizar in tapetnik, obdelovalec lesa. Poleg poklicev v lesarstvu so bili razpisani tudi programi iz gradbene stroke, zidar, tesar in kamnosek po dualnem sistemu, vendar zanje ni bilo pravega zanimanja. Ob vsem trudu, ki ga šole vlagamo v popularizacijo lesarskih poklicev, se mi poraja vprašanje, ali so ti poklici, ki jih mladim ponujamo, dovolj privlačni zanje? Ali mladi v lesarski stroki vidijo svojo življenjsko priložnost? Najbrž bo o prihodnosti lesarskega šolstva potrebno razmisliti na več področjih. nadaljevanje na strani 77 ► ► ► manih veljala za prebivali{~e mrtvih. Popotniki, ki so za{li, so trepetali pred stra{no “jel{evo babo” imenovano Irle ali Else. Ta je zvija~no zvab-ljala ljudi v mo~virje. Veljala je za utele{enje jel{e in so jo povezovali s ~arovni{tvom. Izreki kot “Erlenholz und rotes Haar sind aus gutem Grund rar” (“Jel{evna in rde~i lasje so iz dobrega razloga redki”) ali pa “Rotes Haar und Erlenloden wachsen nicht auf gutem Boden” (“Rde~i lasje in jel{ev loden ne rastejo na dobrih tleh”) (prim. Laudert 1998). Grigson (1960) navaja, da prina{a nesre~o, ~e gre{ mimo jel{e. Morda zato, ker to pomeni, da si v mo~virju. Tam pa te lahko doletijo vsakr{ne nesre~e. Posebno vlogo igra jel{a v starofrankov-skem pravu. Lex salica (Salii = skupina Frankov, ki so se naselili v da-na{nji Nizozemski v 4. stol.) so nad glavo izob~enega ~lana skupine zlomili jel{eve palice in odlomke vrgli v razli~ne smeri. To dejanje je simboliziralo celotno odpoved prizadetega dru`ini in domu. V gr{ki mitologiji se jel{a pojavlja v razli~nih situacijah. Gr{ko klethre “jel{a” izvira iz gr. kleio “zaprem”, “zaklenem”. Zveza z “jel-{o” je nekoliko bolj zamotana. Prero-~i{~a so bila pogosto na otokih (tudi re~nih), kjer so rastli gosti jel{evi logi. Iz Odiseje zvemo, da so votlino nimfe Kalipso na otoku Ogigija obdajale skrivnostne jel{e. Kar sedem let je brodolomec Odisej potreboval, da se je izmuznil o~arljivi zaljubljeni nimfi. Potem je domoto`ni Odisej prispel na otok Aio (Aeaea). Ta m ga je ~arovnica Kirka zadr`evala na-daljni dve leti. Tudi tam so rasle jel{e. V Vergilovi Eneidi beremo, kako so Heliade, h~erke son~nega boga He-liosa, objokovale smrt svojega brata Fetona, dokler se jih Zeus ni usmilil in spremenil v jel{evo go{~avo. Skratka, ni~ dobrega … Slovenci imamo nekaj pomenljivih pregovorov in celo {al na ra~un jel{e, ki pa presenetljivo nimajo tragi~nega prizvoka tako kot v germanski, gr{ki in rimski mitologiji (prim. Kunaver 1996): “ Ta je na jel{evini kuhan” (slabe pameti). “Vsak izgovor je dober, magari jel{ev”. “Kroja~i najbolj obrajtajo jev{evo drevo, ker rado raste ob cestah. To pa zato, da lahko nanj splezajo, ~e se ~esa prestra{ijo. S seboj pa nosijo kroja~i peglezen zato, da jih veter ne odnese, meter pa, da se pol`ev branijo”. literatura 1. Drosdowski, G. 1989. Etimologie der deutschen Sprache. Dudenverlag, Mannheim, Leipzig, Wien, Zürich. 2. Goethe, J.W. Pesmi-Herman in Doroteja 1949. Duhovin, prevod O. @upan~i~, str. 41. Mladinska knjiga, Knji‘nica Kondor, Ljubljana. 3. Grigson, G. 1960. The Englishman’s Flora. Phoenix House Ltd. 4. Koseski, J. Vesel 1870. Jel{ni {krat (Goethe Erlkönig), prevod. V: Razne dela pesni{ke in igrokazne Jovana Vesela-Koseskega: 439-440. Matica Slovenska, Ljubljana. 5. Kunaver, D. 1996. ^ar lesa v slovenskem ljudskem izro~ilu. Zbirka Pod lipo doma~o. Samozalo‘ba, Ljubljana 6. Levstik, F. 1916. Vilni kralj, prevod. Slovan 14(9-10):282. 7. Laudert, D. 1998. Mythos Baum. BLV, München, Wien, Zürich. 8. Pregelj, I. 1915. Vilinji kralj, prevod. Mentor 5(1-2):1-2. 9. Samide, I. 2000. Od jel{jega {krata do duhovina. V: 25. Zborniku Dru{tva slovenskih knji‘evnih prevajalcev, Ljubljana str. 94-116 . 10. Snoj, M. 1997. Slovenski etimolo{ki slovar. Mladinska knjiga, Ljubljana. 11. Ternovec, M. 1891. Vilinec, prevod .V: Matev‘ Ternovec: Kitica povestic, str. 6. Tiskarna Dolen~eva, Tr s t . 12. Ternovec, M. 1910. Vilinec, prevod. V: Matev‘ A. Ternovec: Venec povestic, str. 21-22. Tiskarna Dolen~eva, Trst. 13. Vraz, S. 1952. Jel{njak, prevod. V: Stanko Vraz: Slovenska djela, 2.: 54-55. JAZU,Zagreb. 14. @upan~i~, O. 1949. Duhovin, prevod. Novi svet 4(7-8):673. Les 54(2002) 3