Januš Golec:1 Po dlvflr&ali Kanade Ljudska povest po raznih virih.; Naravnost čuditi se moramo, icako previdna, zvita in zvesta je stara samica. Maldkedaj zapusti svoje mladiče. Kakor Mtro so stari šest tednov, jih vzame seboj na prosto, da jih navadi na trdost življenja. Boj za biti in ne biti traja pri pumi skozi celo življenje. Puma pogine zelo redko naravne smrti Kakor hitro razgrne noč svoja krila, se splazi skrivoma samica iz skri-vališča. Z ozirom na mladiče dela le prav kratke Hiorake. Mladež sledi materi koj tili za petami. Če se stara sključi za naskok, storijo isto mladci in so čisto mirni, dokler se ne požene naprej mati in jim da znamenje, da ji sledijo. Za slučaj padca naskočenega plena se nažre cela družina do sitega. Po obedu se poda mati nazaj v zatočišče med skalovje, skrbno pazeč, da stopa po sledi, katero je zapustila pri pohodu navzdol. Mladiči posnemajo vzgled materc in ne puščajo v snegu^ nobenesle^ di. Cilj opisane navade je, prekaniti smrtnega sovražnika. Stari samci in belokožni lovci &o edini sovražniki naraščaj vzgajajoče samice, ker ln-j dijanec se sploh ne loti pume. Omenjena zvitost samic je že speljala marsikaterega lovca na led z ozirom na napačno smer, predvsem pa gledei števila. Lov na pume je spremljan le tedaj od uspeha, če ima lovec seboj res dobre pse. Š-olan pes gonjač izsledi sled za pumo, četudi je stara nekaj ur v najhujši vročini Če je pa sneg, se drži sled. za izurjen pasji nos do štiri dni. Ko je bil Nemec Franc Gruber čuvaj slovitega Yellowstone parka, se mu je nudila izredna pri-< ložnost, da je proučil in spoznal vse posebnosti in navade ikrvološkega pume. Številni pume v, krajih skalnate pokrajine zaščitenega parka so povzročali zelo veliko škodo med tamošnjo div^ jaCind. Pazniilc si je oskrbel celo krdelo psov. Kec so bili naučeni na pogon jelenjadi, lisic in drob'i nejše divjačine, je imel mnogo truda z njimi. Neprestano so preskakovali z ene sledi na drugo in to baš tedaj, iko je bil takle preskok na^losa^aH antilopo najman zaželjen. Kmalu se je prepričal, da j« vežba psov presneto težavna zadeva. Ako so se ustavljall, da bi se bili vrnili na njegov klic in žvižg, je poslal za njimi naboj šiber in jim je vcepljal na ta način poikorščino. Slepo pokorovanje nikakor ne zadostuje! Psi so se morali naučiti, piuno preganjati in ga napoditi ter prisiliti na drevo. Da bi dosegel ta končni cilj, je siklenil čuvaj, da bo ujel živega pvuno iter. .vežbal svoje ^se praJktično".  Par dni pozneje je odkril v bližini gore Everest sledi dveh pum. Psom je pokazal sled in so se pognali za njo do opuščenega rudokopa. Gruber Je spoznal ugoden trenutek, vzel laso in še cao vrv ter zlezel v rov. Dobrih 15 korakov od vhoda je sedel puma, godrnjaje in pihajoč. Čuvaj Be ga je lotil z lasom. Vrv je pritrdil na podpornik v roTU in jo je napeljal ik vojaJkom, ki so ga &pretnljali na lovsikem pogonu. Ko jim je zabičal, da ne smejo potegniti za vrv, doikler jim ne da znamenja, se je splazil previdno mimo pume gloiboikeje v notrajnost rova, da bi zveri zvezal ga vlekli vojaki za vrv na prosto. Svoj načrt je izpeljal ne glede na drugega pumo. Nato je siknil spremljevalcem dogovorjeno besedo. Par minut pozneje je že bil ujetnik iz rova na prostem in tako zvezan, da se niti ganiLti ni mogeL Gruber je spravD pumo in pse na jaso v parku, kjer je stalo več dreves in je vprizoril pravi lov. Ko je osvobodil zver vezi, je zadržal nekaj trenutikov pse in nato jib. je spustil v tek. Že po preskočenib. sto metrih se je pognal puma na drevo in psom je bila ponujena prilika, da so gledali na lastne oči, ikako je mogoče ujeti živo zver. Gruber je vzel v roko viličasto palico, splezal je na drcvo za pumo, ga zagrabil s palico pod gobec in ga je "vlekel naprej. Lovec in zverina sta sta se nekaj časa premetavala po debeli veji, a že po ikratkem boju je sfcočil pvuna z drevesa in splezal na drugega. Na ta nafiin je zmuštral Nemec svoje pse do popolnosti, kar. se tiče preganjanja pum© do skoka na drevo. V dobi službovanja v Y«llowstone pai'ku &e je uveril Gruber, da je puma tkralj vse severnoameriške zveriadi. Celo naivečii Ja^jaaibflliJlfc varni grisly-medvedi so odhacali z vso naglico, ikakor hitro se je prikazal puma. V obcestnem taborišču, v bližini gore Waschburn, v jeseni leta 1904, so se stalno sprehajali medvedi pred šotorom, v katerem je bila kuhinja. Bili so tamkaj tudi pume. Malodane vsak večer, kakor liitro se je stemnilo, je prikorakal mimo tabora kak starejši stric. Pri pogledu na pumo so medvedi zarjuli iz polnib. grl in so se razkadili na vse strani. Kar se tiče boja med pumo in grisly-medvedom, je še vedno sporno vprašanje, kako, zakaj in v čem tiči prednost pume. Poročila o dejanjili pume, kakor jih pripoveduje sneg, so izredno napeta ter žalostna. Kako se plazi puma v bližLno plena, se privleče do naskoka in skoči na ravnem do 6 m na dolgo, se čuje neverjetno, a je čista istina. Gruber je zasledoval sled napol razvitega pume, iki je preganjal velikega losa. Zadel je na mesto, ikjer je popadel puma plen. Nekaj dcset metrov daleč je visela zver na bežečem telesu rogatega velikana, ki je zadel slučajno na pobcgu ob vejo smreke in vrgel na ta način raz sebe krvoloka. Telo odvrženega pume je zapustilo v snegu dober Cevelj globok utis. Nikjer pa ni bilo znakov, da bi bil puma kv ponovil. Zelo redki so slučaji, da bi se puma ustavljal pobegu ali skdku na drevo. Nekega dne je sledil Gruber krdelu svojih psov. Zadel je na zelo velikega pumo, ki se je postavil po robu osmerim psom. Šele ob bližanju lovcev je splezal na drevo. Čuvaj je ustrelil zvcr z drevesa, ki je pri padcu na tla udarila enega od psov in ga nevarno oprasnila. Ranjenega psa ni mogel nikoli več spraviti lovec do kakega drevesa. Pes je bil najbrž p.epričan, da se je pognal nanj z debla puma in ga močno razmesaril. Navadno so napodili psi pumo, predno je prijezdil čuvaj, na drevo. Najbolj priporočljivo je bilo, zival usmrtiti s prvLm Etrelom. Če je puma ranjen, pade ali skoči med pse ter se razvije srdit boj. Po navadi so v takem spopadu nevarno ranjeni najboljši psi, če si že rcšijo življenje. Puma zagrabi psa, ga potcgne k sebi in mu zdrobi glavo z zobi. Nemec Gruber trdi, da jo navadno puma popiha pred lovcem, vendar se ni zanesti na pobeg. Ranjeni puma je nevaren ravnotako kakor indijski tiger. Na lovskih pohodih je nosil seboj čuvaj eno puško za naboje s šibrami za strašilo psom, drugo na krogle za pume. Nekega dne, precej daleč od taborišča, so se zapodili psi za sledjo pume po komaj par centimetrov debelem snegu. Lovec je zadel bitro na .velikega pumo, ki se je zatekel na deblo, katero je ležalo poševno ter oprto ob drugo drevo. Pomeril je v zver ter oddal dva strela. Puma niti trenil ni, da bi bil razodel ter pokazal, da je zadet. Čuvaj je pomeril proti glavi, a stari stric se je začel sprehajati po poševnem deblu gor in dol, kar bi mu ne bilo uspelo, če bi bilo stalo drevo pokoncu. Psi so čakali nanj in so ga k sreči napadali od zadej. Lovcu je postalo takoj jasno, da je streljal na pumo s šibrami in je začel stikati po žepih za patrono s kroglo. Puma se je zakadil proti njemu in se je moral sikriti čuvaj za drugo deblo. Čeravno so se stalno zaganjali vanj psi, je preganjal z vso vnemo strelca. Slednjič je le privlekel Gruber naboj s kroglo in sicer v odločilnem trenutku, ko je že stegnil puma tace, da bi zagrabil ter potegnil lovca k sebi. Major, vodilni pes fcrdela, je skočil na pomoč in je česnil z zobmi po pumovi taci. Radi nekaj trenutkov trajajočega spopada je lahko čuvaj pomeril na kratko razdaljo in ikončal boj s kroglo. Pri natančnejši preiskavi ubite zverine je dognal Gruber, da sta strela s šibrami oslepila pumo, sicer hi že bil obračunal z lovcem za vselej. Puma le redkokedaj napade človeka z naraenom, da bi ga požrl. Če je lacen, sledi človeku, pod ugodnimi pogoji se tudi potukne v zasedo. V severnoameriškem parku, kjer mrgoli vsemogoče divjaSine, ni bilo čuti, da bi se bil lotil puma človeka; po drugih krajih se je zgodilo gostokrat, da je zalezoval lovca in raztrgal otroke. Družino Davis, ki je bila nekaj milj severno od parka, je preganjal puma do praga hiše. Tudi druge družine so poročale o sličnih srečanjih. (Dalje sledi.)