(» List 15 Tečaj XLVIII I I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr V Ljubljani 9. aprila 1890. Obseg Trtna škropilnica c. kr. kmetijske družbe s SamassoVO eesalko Črtica o kmetovalčevem izobražen anji. IV. Razne reči. Vprašanja in odgovori Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nasi'^dopisi. Novičar. r Trtna Goispodarske stvari. f « Škropilnica c. kr. kmetijske družbe Samassovo sesalko. Razen galice, mislil je tudi na škropilnice. Škropilnice pa ne smejo biti samo po ceni, še važnejše je, da so tudi dobre. Trto je lahko škropiti z eno ali drugo pripravo, ali kako. Raztopljena modra galica naj pokrije s prav drobnimi kapljami kolikor mogoče vsak list. Škro- "M.. 'K % p m /'^i -Mm L& ^ . .v 'ai< . . a.' ims • v v . • •• l . .. • «j^b« a < • • • v t ' ••^kssinb . > _ . ' s*. ^ * ... - «»v * y 4 •5 v/ ' f ki . ... » % "i v« .. >> r . ♦ ♦ • ♦ \ / :• . - v .. v v ' ....... .v • K • v/ r5?i .v v • X' - .1 ^ : 2* * . .... • m » «k • ,v . « v ' • • KS^ ... / 4 .v! • V •**•'•> A 1 • ♦ « k ' * n » _ ii .i > > •>!< ■ i .. y - a» r» t k ^ s • xus . v •» v'.' ^ ' • • . .t • ^ Podoba 2. ' 2 - f ' J ' ft Odbor naše kmetijske družbe se je pričel priprav Ijati na boj proti strupeni trtni rosi (rji) uže po zimi pilnico J m f. i-r an a-.» - v»^ 1 > • • v ^ m »m- 'J''t ' •• r. • /. »X . • '♦.-.v I*. • r, 1 v • * « . . s:.'. #« t» ^ rU: for v.-. 1 ' k - 5 • r • 9 * * . 9 »M W. * * ) » 4 * «• • . ^ s s' ' .v. ••v • * ei' Podoba «a r •J v vi . 0 ki tako tekočino prši na trte, moramo imenovati dobro. Razen- tega bodi škropilnica tudi ročna, iz i! \ /\Vst> .L, J 14 tvari iü tekoči trte (brajde). Zadnj je prši ali škropi tudi ca najvišje na Dolenjskem zelo važno, ker da je sesalka veduo ij namazana tam imajo zelo visoke trte Narečij piti. Škropilnic biti prav cene. katere morajo do vrha škro na Ike z vsemi takimi lastnostmi pa ne more družb kranjska v Ljubij prejem C. Kr Vsaka sejialk kmetijska katero od«ia J Odb t-r kmetijske družbe je pozved družba, ima vti meden pečat po čim je dobiti takih, in zaznal J da stoje z bakreno brento od 25 do 40 gld. brez vozarine. Ta cena zdela v se nam je odločno previsoka, in ker je dobro znani Ijanski tovarnar Črtica in zvonar Samassa izumil IZ kmetovalčevem izobraževanji vrstno sesalko,. dogovoril seje odbor z HubJjanskim obrt- IV kom ter pogodil se ž njim za i/.delova k 80 V nastopnih vrstah popisa Škropilnica obstoji iz baki škropil Kmetije največkrat pa dalje bolj propadajo. V/.rokov je m ali vsaj poglavitni med drugimi le ali želez brente ki drži aobrih 12 litrov ter t s pokrovom skoz v i modra galica in apno se nosi na hrbtu. Brenta katerega se vliva raztoplj 5 slabo gospodarstvo ali gospodinjstvo, ali pa oboje skupaj. m Za vzgled navede naj stim ljudstvom tu in tam navad mnMj)e, ki je med p Da kake reči ki pa ne pridejo v škropilnico tegnile sesalko pokvariti, zato je v ratu tudi sito, skozi katero tekoči bod pa ravnal tist, kdor preceja še var- bode tekoči tudi skozi kako redko cunjo precejal Podoba leve strani Na tej strani je pritrj kaže škropilnici L Samassova pa so duuiači zato tuai, na ceno, kak skrbeti. Večkrat delki nekako Mislijo nreč 9 da ali k o raj zastun pri prodi-^ji že ni tako strogo treba gledhti m bi (ia pri l^aterem je t se (jo š ču! ke nazaj vsaj svoj denar, da ni izgube, (ia to iu ono toliko in toliko siane. tentna sesalka, katero škropilec goni z levo roko in sicer tako da privzdiguje gori in doli kakih 40 dolgo do cela se je to in ono moralo kupiti ki guspodars vo. doka domrČcga grad Duhlo ugo a k lu ek [ pa iz nam nam ročico. Ta sesalka ima tlačilno in majhni bronasti posodi. Zaklop salko, ki je vsa iz b sesalno so krogle napravo v to se- niti pojma nimajo, kaj se pra^i gospidarili. N na nuH gl čuda 5 more se naredtti 10 atmosfer pritiska Iz Ike, katera sesa tekoči iz brente drži ob brent pa ljudje o bremenih Potanie tahih k < šč ba Čez niero ko tožij o njih ti svojih gospodarsk h razmer ne poznaj se s te gledom ne m baviti Ker i medena (mesingasta) cev v meden vetrnik je toliko m. čen, da vzdrži najmanj 4 atmosfere zrač Čitatelji naj mi blagovolj oproste, ker večidel navajam nega pritiska slabe strani kmetijstva in tožim o neprilikah. Vem. da vetrnik je na desni strani (glej podobo ^e britko pritožil zaradi tega, češ sovražni 2.) brente. Na tej strani je tudi pritrjena kavčukova cev ^^ ^^ vedno le slabo o nas govore in pišejo ki ima na konci kakih 40 pipo drži škropilec v desni n dolgo medeno pipo To da kaj takega ni prijetno tistemu, kogar zadeva roki in jo lahko tako na- ravna, da škropi (prši) prav drobne kaplje kako ali pa bolj debele. Lahko pa tudi naredi curek. isoko gre. Luknj od prta kadar hočemo prav fino škropiti pipe mora biti popolnom megla^ 12% ne, katerega silij bodi zagotovljen, se je mar nam ti ljudje . Umevno je, pa tudi tistemu okoliščine, da o tem govori ali piše. Vsakdo da se to nikakor ne godi iz kakega slabega na- mena, nikakor pa še celo iz sovraštva, marveč edino le iz dobreg namena, da bi se odpravilo, kar je slabega. za- Kdor svojemu bližnjiku le tisto kaže in hvali, kar je do Škropilnica z bakreno brento brega, je hinavec, ker mu prikriva brezdno slabosti, v katero se deli ud bronasti 3 20 gld ali na kateri so vsi drugi pogreza; kdor mu očita le slabosti, je zlobnež, ker ga medeni, stoji družbene ude 18 gld., zaničuje; — kdor pa mu pripoznava dobra dela, pa mu kaže tudi Škropilnica s posvinčeno železno brento^ na kateri so tudi vsi drugi deli taki kakor pri bakreni, neude 17 gld. Res je ta cena slabosti t se jih ot m u b m tuj kakšnim dst ta mu je prijatelj. Bolniku je treba leka I Tak pa stoj 15 gld uae, namen ima tudi ta in imajo vsi enaki sestavki za naše vinarje, ki so vsled slabih leti na slabem uže tako zelo Rad veseljem pripoznavam, da je med ljudstvom mno^^o > precej visoka > glede pa nad vse nizka Ako na izvrstnost stroja dobrega zrnja, a žalostna je tudi da tudi razumništvo pre pogosto greši. Vse premalo se meni za kmetski živelj zajema skupaj kupi, vendar bodo še veliko bolje izhajali^ če vsak posebe kupi kako preprosto in ceno, zato slabo delajočo škropilnico. Priporočamo pa vsakemu piti tako z bakreno brento. Kdor kupi tako škropilnico, naj zlasti pazi: 10 vinarjev tako škropilnico I'aje iz tujih knjig. To je vzrok, da mnogokrat po strokovnih nego pa J ku spisih kar mrgoli tujih besed. Kmetovalec položi tak spis iz rok ker ne ume ravno tistih izrazov, kateri bi mu največ morali po vedati. Ako opozoriš tega ali onega strokovnjaka na ta nedostatek zavrne te, da „tehniški term y J nimamo. To pa je le morajo biti, a da jih sami g v sili. Osvedočil sem da vliva vanjo čisto tekočino da toliko goni sesalko, kolikor je treba i naš kmetovalec izrazov v izobilje; tu se najde nekaj, nekaj, a manka požrtvovalnih mož, ki bi jih zbirali. Pač živo da ima tamkaj kadar je v vetrniku zrak zelo stlačen časa sama od sebe škropi kajti trebujemo kakega „prof. Erj Gg po duhovniki učitelj m > Škropilnica nekaj izobraženci, ki bivate na deželi, pridite vedi na pomoč nabirajte izraze in priobčujte jih! Nadomestimo „tujke", ki so s( priobčujte jih! Nadomestimo „tujke so se da jo precej po rabi dobro izmije s čisto vodo ter zbriše s suho cunjo vrinile v kmetijske, spise z „domačinkami"! Ne pačimo domačegj govora, ampak gojimo in likajmo ga! Ne potrebuje li ravno kme toTalec najbolj domače pisave?! 115 inoral pregloboko poseči v » nauk o kmetijskem go spodarstvu", za kar je pa tukaj premalo prostora. in niže kmetijske šole, katere skrbe za strokovno iz- obraženje gospodarjev in oskrbnikov trdnim manjšim in Končni namen gospodarstvu ob naših razmerah je: hrednjim kmetijam in pa poslovodij pri velikih posestvih. dohodke in stroške tako urediti, da dohodki pokrivajo Niže kmetijske šole so za naše razmere najvažnejše. vse gospodarske stroške, vrhu zagotavljajo pošten obstanek , tega ali pa še gospodarju Različne so zelo, in sicer so take, ki trajajo po eno ali da bolj splošno po dve leti (včasih celo po leti in po zimi, ali pa povem gospodarstvo naj skrbi za to, da se vsa glav- take, kjer je le po zimi pouk, in slednjič take po iiica kakega podjetja primerno obrestuje. Koliko se danes učujejo sploh kak določen čas. Imenujemo jih kmetijske troši po nepotrebnem, koliko stroškov nima prave hasni šole z enoletnim ali dveletnim poukom, poukom ker niso dosti premišljeni, koliko dohodkov je premajh- po zimi (zimske) in različne kmetijske tečaje. Po neka Dih, ker gospodarju manjka prave razsodnosti, in koliko več lahko pridobivali, ako bi se znali z vsem oko- terih uče kmetijstvo približno v vsem obsegu, po drugih posamezne panoge. Šole, katere izobražujejo moško pa ristiti! Ne bodem razpravljal obširno tega vprašanja, mladino, imenujemo lahko tudi gospodarske > one, ki Opozorim naj mimogrede za vzgled na naše vzgajajo žensko mladino, gospodinjske šole sadjarstvo. Kakšno je! Koliko j« zemlje, ki je zelo sposobna in mnogokrat za nič drugega porabna nego za sadjarstvo, a puščajo jo brez hasni. In še ti nasadi, kar Avstriji, tostran Litve, je vseh kmetijskih šol sto. Na Kranjskem imamo samo eno, in na vsem Slovenskem dve *): v Grmu pri Novem mestu in pa v Go- jih je > kakšni so? Le redko jih kdo oskrbuje. Ako se nci obe gospodarski niži šoli Človek mislil, da poprijeli z večo pozornostjo te panoge > koliko bi nam se vse tare učencev po teh šolah, ker sta samo dve b hko donašala ! Dajala nam tečnega sadja na mizo J kaka zmota največim naporom jih komaj moči lepih novcev za gospodarstvo. okusnega in zdravega spraviti kakih dvajset na enem zavodu skupaj Žalostno 9 sadjevca (mošta) špiritno žganje itd za pijačo, ki bi izpodrinilo strupeno pa resnično dosego vsakega namena treba je sredstev, za dobro gospodarjenje treba je sredstev, in med ava ne sme biti zadnja. Marsikdo misli. bistra kmetovalec sam prav nič ne more pomagati Tudi njimi da si Kaj je neki vzrok tej malomarnosti? Nekoliko to, ker mnogo ljudi za kmetijske šole niti ne ve, nekoliko to » ker jim ne upajo f nekoliko uboštvo i. t Razum niki bi lahko mnogo storili, da bi se ljudstvo bol marveč da učilo o kmetijskih šolah. To nam potrjuje resnica le poda so je ves uspeh odvisen od njih vplivov. Res je, da se nekateri že potrudili, da so prav nadarjeni dečki pri mu vzame včasi kaka nesreča lahko na hip vse upanje J šli v kmetijsko šolo in jo tudi z dobrim uspehom do a kateri pameten človek bode mislil, da so vseh ne- vršili To dela dotičnikom čast ) m s ponosom bodo uspehov krive zunanje sile, ko vendar vsak dan vidimo, kako gine kakemu zapravljivcu imovina, varčnemu sosedu pa se množi. lahko še kedaj gledali sad, h kateremu so pripomogli. Priprosto ljudstvo kaj malo upa novostim, posebno če se tičejo njegovega stanu in jih zve od olikancev, kako Kdor hoče doseči končni svoj namen, se bode to zgodilo, sicer tava po temi vedeti mora, aM pa iz knjig ali listov. Kolikrat se čuje: ^Kaj bodo Kmetovalec, vedeli ljudje, ki sami ne delajo, kaj je kmetijstvo ! Ako hoče dobro gospodariti vedeti mora, kako se dobro hočejo znati kmetovati, pridejo naj orat, kopat, kosit gospodari, poznati mora kmetijsko vedo, in ker je ta mlatit i. t u Zato nič kaj ne cenijo kmetijskih listov veda obši Prvi treba se je učiti dalj časa in kadar slišijo o kmetijskih šolah z ramami migajo tlVM« OV/ JV^ %MK/M\JM VftVb»! --------------^ ^ ' — Strokovni pouk naj dobi kmetovalec v ljudski Tak človek ne bode nikdar poslal svojega sina v kme šoli in sicer na podlogi razmer domačega kraja Ta tijsko šolo; pretrd je, prevelik hlapec prirodni. Ker mu toliko obširen, da bi zadostoval vsem pouk naj bi bil manj imovitim kmetovalcem, onim pa stali bolj imoviti gospodarji ter stopili večemu gospo- je dela mar 1 ne pa tudi znanosti da vedel kako kateri bodo po- je najbolj zakaj je tako ajbolje, ni pravi kme Dalavec pa in bodisi še darstvu na čelo bode naj ljudskošolska strokovna tovalec, ampak le delavec, tako dober, ni vselej tudi dober gospodar. Vendar pa obrazitev podloga daljnjemu izobraževanj šolah; zuncen 5 kajti da otrok v ljudski šoli nikakor po kmetijskih je treba tudi dobrega gospodarja. Naj bode družina še ni dosti ra- tako delavna, naj prideljuje kolikor koli, zapravljiv ali mogel vzmagati iz ^^kmetijstva u toliko, neveden gospodar kmalu razmeče. Nasprotno pa dober kolikor potrebuje dober kmetovalca gospo d gospodar mora poznati vsa dela a ni treba 1 da bi jih Kmetijske šole 80 toraj oni zavrdi. kiiteri dajo vedno tudi sam opravljal kmetovalcem priliko izpoznavati po trebi kmetijsko Pri velikih kmetijah je samo z oskrbo, upravo ) vedo, njen napredek in porabnost za dejansko kmeto- nadzorstvom i. t. d. toliko opravila, da je mnogokrat oseb samo za ta posel potrebnih, pa vendar vanje kateri uče kmetovanja in gospodarjenja Čim veče so kmetij tem več je treba gospodarjem vedeti po več imajo dela od zore do mraka. če ti, ki so nekako Zato imamo visoke kmetijske šole, ki omogočujejo naj veče izobraženja; više vzgajajo gospodarjev in srednje kmetijske šole ki « w ) Šol, po katerih učni jezik slovenski, ne štej med uradnikov velikim posestvom, domače. 16 glava vsemu podjetj gospodarijo. Veoda ne uuiejo kmetijstvu, kmalu za- je znaaa resnica krajih po velikih kmetijah da smo, ia zakaj ? Zato ke moogo nego po malih bolj po maogih 0 škodljiv nego presuhi premok ah j bolj Zato gospodarijo, tudi nekoliko 1 kajti če cepič v presuhem mahu popolnoma neopraviče našega kmeta, da človek, ki ima suknj koliko bolj po vedel životu, kmetijstva pri k roj mnenje 5no ne- zvene, da se laže oživiti in okrepčat nego zaradi prevelike mokrote nekoliko pl > koliko učenj truda in prebiti, pred kaj Da postane, goto umeti ne more. Ko skrbi mora tak človek /o bi drugače mislil. postane tak, da za ceplj drugač pošiljatev osnivi, ki kmalu ni več pripraven. Vsaka kakor vtaknejo v krompi na pr., da se cepiči treba pravilno združevati kmetijsko. vedo in de mašeno steklenico itd v ravno prej omito in potem za danda lansko kmeto pov-dal sbm uže 9 po železnicah pride zdaj vsaka ni več potrebna ) ker Sred Mnog kažej mero vlaže kratkem času daleč tudi z kim srečene izšolane kmetovalce kot jako tehten protidokaz dovoljstvom pone-, na vsako stran popolnoma mah zadostuje razpošiljanim cepičem češ Poglej to stori šola! ; u takih ljudi, ki so Zalibog imamo res tudi k * Lisica prijateljica kmetovalcem Neki ža drugj šolo. zadni ni hotel maogo poskusili, a kmetijski list piše nemški posrečiti ker se jim nasavskih kmetovalcev dnjem občnem zboru društva Tamkaj e odidej delaj p regia poskusijo še kako kmetijsko Družbe a ^^ gozda 80 storili ta svojim učiteljem in na vodstvo naj se pote ukrep s nebrižnosti dosti ne umejo, naberej praznimi glavami, ali pa stvari vsled otravanj Velika v pri vladi, da kaznuj potem reči ne jejo. Tudi slaboglavi učecci provzroča L) si napačnih nazorov ne koristijo, ampak jej celo škodu- je prav ker e lisic ter da določi varstveno dobo za to žival ečina okrajnih podružnic gori omenjeaega društva lisica podpirala ta ukrep To tudi naravno Ali take ljudi oponašati, dob ni pametno. Saj ni šola kri\ vzglede mnogo neprilik. pokončava veliko množico kmetovalcu prav zelo koristna J kajti ona misi E pa prjzirati » če 80 se ponesrečili pa X ubošt da obsežnih kmetij, izobraženega gjspodai bilo bi - tehten vzrok tovalec jo mora zagovarjati. Lovci seveda mnenja, ker lisica tie in in vsak pameten kme niso tega prav ži potreb Mnogo tako s stališča e strokovno tovalci sem ugrabi kmetovalčevega j kakega zajca J a pa to tudi koristno Kme vsled slabih gospodarskih raz- mer m v stanu dati mu potrebnih sredstev za izobraže- lisica morajo vse potrebno prirediti, da branijo svoje prijatelje izmed živalstva, in med nje gotovo spada zvita nje tem lučaj kranjski dovol pomagajo naj a rug Dežel bo dvanajst ustano (podpor) po sto gld za take kmetske sinove, ki stanejo po dovršeni kmetijski šoli doma lepi vzgled naj in omogočili Vprašanja in odgovori imeviti zasebniki, gospodarju strokovno izobraženje posnemale obči in mnogemu kmetskemu t Drugi odgo % na 55. vpraša v 11 št Novic Pomisleki nekaterih kmetovalce nam je poslal gospod dr. Ipavic iz Šeot Jurja, kateremu bodi presrčna hvala. nasproti kmetij- v od Odgovor slove: Prav ste pogodili skim šolam torej niso osnovani. Zaradi veliKe važnosti „Novic strokovnega izobraženja na a, bodo priporočene, Preplitva vprašanj presuha kmetovalcem živo «aj stroski niso toliki ni zavržen, marveč dobr. jala svoj čas lepih obresti naj kmetijske šole vsem zemlja je vzrok, da se češplj količkaj'vzmorejo: sadimo toraj jablan, hruško in če Denar, katerega potrošijo za nje, »adi v dolino blizu vode. In ako 11. Vaših prav pridnih - večidel presuha — Na breg avo drevo vo drevo suši. » breskev, češplj ne kadar bode vzmagoval naložena glavnica, ki bo da- zopet skusil saditi in pa misli, da stroškov 2. okoli debla trosil tudi g. M. N. v Kdo prosi naj 80 razpisane podpore (ustanove), tvarine, da se drevo v koreninah ne suši 1. jeseni sadil, ne spomladi, ko plevela ali slame ali druge . tudi deblo (Ko s smrečj skorj odložil, da ne bi se sušilo, in prih.) poletje prav marlj doživel. Češplj malo mokri 2 zalival, vendar dre črez malo veselja raste najrajše v dolinici v Kako pijo škode. Ker je zdaj ki si hočejo svoja sadna s cepiči. Razne reči. cepiče razpošiljati, da raedpotoma iie tr ajugodnejši čas, da se sadjarji drevesa požlahniti, preskrbij ----- V^X^AAUl^l, T emljl, v topli, ne vetrovni legi. Toliko ia tako se dosihdob izkušnje učile kakih 300 Vprašanje 76. V našo okolico pripeljejo vsako leto ali 400 panjev čebel v ajdovo pašo J nam čebelarjem v očitno škodo To je kajti naj povemo, kako ravnati z odrezanimi cepiči paša konča, nastanejo hudi boji med domačimi kadar se jeseni da med potoma ne trpijo škode ali popolnoma > Čebelami tujimi pod zlo. čevelj mah I ki dolge vejice (cepiči) ne gredo pa ne sme srednjo mero vlažen biti Mah naj se položij v Tako imamo na pr. 4. čebelnjake, ki so komaj Ali določuje kaka postava preveč namočen ampak le do četrt ure hoda narazen, koliko tujih panjev se sme vzeti ali platnom preveč moker se potem poveže s papirjem v K.) V en kraj na pašo? ne sme biti mah rekli Odgovor: Žalibog na Kranjskem nimamo še take postave, katera urejuje čebelno pašo. Koliko se spo - J 11 • % t ' • \ v 17 iDinamo, bil je nekoč načrt take postave za Kranjsko sčasoma utegne poizgubiti liže Darf jen, a veljaven ni nikdar postal. Goričani imajo popolnoma popraviti, Vaše vino, mislimo 5 da se še m sicer tako le: Pred vsem Z2i tO reč jako dobro deželno postavo ki daj v županom mu dodenite tanina in alkohola. Prvega dajte oa hekto- veliko oblast. Za nas velja glede čebelarstva cesarska liter 15 do 20 5 drugega pa 1 o Tanina in alkohola naredba iz 1775., na kateri podlogi je pa težko kaj kupite v lekarni. Vino je potem očistiti z želatino ia ukreniti, ker je v protislovji z drugimi veljavnimi zakoni, je pretočiti v prav čisto in z žveplom dobro zakajeno posodo, V tej posodi naj najmanj 2 meseca popolnoma Odškodnine do 2 kr. od panja smejo zahtevati zem- ljiški posestniki 5 ne pa oškodovani čebelarji, in še to mirno leži. bilo težko doseči. pripravno Kako Vprašanje 77. Imam mlado svinjo, 7 mesecev staro, in namenjeno za pleme, a se noče bukati. > odpravil to nepriliko? (A. Ž. na L.) Odgovor: Da se svinja ne buka, morebiti so vzrok nepravilna spolovila. Če je tako, ni pomoči, svinja bode ostala jalova. Lbhko je pa kriva tudi pretečna krma vsled katere je svinja predebela in so tudi spolovila z mastjo zalita. V tem slučaji si pomorete, če izpremenite krmo. Ako vse to ne pomaga, poskusite dati svinji španj- skih muh, katerih doboste v lekarni. Vprašanje 78, Je li znano kako sredstvo, s katerim 4 se s škropilnico za peronosporo škropilo drevje, da jo v Vipavski dolini toliko, da se tudi najmarljivejšemu posestniku ne bode posrečilo zatreti je popolnoma. Večina posestnikov pa prav nič ne stori. Drevje bode letos močno cvelo, a bati 86 je, da gosenice vse uničijo. (A. Ž. na L.) Odgovor: Nobenega nimamo sredstva, s Katerim bi 1)i se uničile gosenice? Zalege drevje škropili v omenjeno svrho. Vse take priporočane « tekočine ali kar koli si bodi, so sama sleparija. Ne mo- h remo Vam priporočati boljšega sredstva nego je gose- ničja bakla. Z goseničjo baklo je dovolj, da se pritaknete gosenice in da ji le nekoliko osmodite dlako in ugonob-Ijena je. To delo gre tako hitro iz pod rok in je tako ceno, da bi imelo tudi prednost, ako 0 • ^ » poznali kako uspešno tekočino za škropitev. * '. * Vprašanje 79. Imam vino, ki je od sv. Križa na Dolenjskem, staro je 5 let, a sedaj je postalo jako čudno, čeravno je bilo poprej zelo dobro. Okusa je čudno slad: kega in v kupici takoj očrni. Od kod prihaja to, in ali je kaj pomoči? (A. M. v K. na Gorenjskem.) Odgovor: Vino, o katerem gospod vprašalec govori, dobili smo na ogled in poslali smo majhen uzorec tudi gospodu Dolencu, vodji vinarske šole v Grmu. Po do- Vino To govoru z gospodom Dolencem odgovarjamo to le očrni na zraku zaradi železa prihaj vijak) v njem raztopljenega od tod, ker niso oni železni deli soda Pr Vpramnje 80, Imam junčka, ki bode po leti pol- a rogova mu rasteta nazaj, kar ga zelo drugo leto star. • (O. v M. na ) kazi. Ali se da to popraviti in kako? Štajerskem.) Odgovor: Sredstvo, s katerim se mladi govedi rogovi naravnajo, je to le: Vrhi rogov se tako zarežejo da je mogoče zanjko od žice (dratu) okoli njih oviti. « Oba rogova se potem na vrhu skupaj zvežeta, in žica se toliko napne, kolikor je prav. Sredi obeh rogov se • v vtakne med oba kos lesa, da se tam narazen držita. Na notranji strani, t. j. tam, koder naj se rogova na novo ■ pripogneta, pa se rog z nožem ali pa s koscem stekla večkrat ostrga, a ne pregloboko, da se ne odlomi. Vse to delo je pa s pametjo zvršiti in zlasti gledati, da se živinče z žico kam ne zatakne. Žice je treba ve:krat popraviti in vnovič napeti. • ^ * ^ (Dalje prihodnjič.) Poflu6ne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav (Dalje.) 161. Na ovcami. Pot je bil enoličen. Voda je vedno naraščala. Po- Po poludne sem pribrodil do neke zelo šumeče reke; letu tu ni prav nič vode. nioral sem skakati po Da na drugo stran > kamenju, kar je bilo nevarno. Gledal sem, da bi vsaj do večera prišel na kako višino. Podvizal sem se, kar se je dalo, ali vse je bilo zastonj. Večer se je bližal, dež ni hotel ponehati, in kamorkoli sem se ozrl, vse sama ravnina, Udavši se v osodo svojo, postavil sem ranec v vodo, potegnil čez glavo ameriški plašč, drago noč v dežju. in tako sem ves premočen in lačen presedel vso Ko je začelo malo svitati ) vzdignem se. Sedaj šele so na notranji plati, zakapani s smolo, ali pa sem sprevidel, kako sem napak ravnal včeraj da m se je smola odkrušila pokipelo , Vi zato se mu ni vže ob začetku popolnoma napravljal nobenih znamenj, koder sem šel. Zato nisem pa sedaj sladkoba še toliko bolj pozna, ker se je del vinske kisline spojil z železom vedel, kamo naj se obrnem. Vedel sem sicer, da Portland No, čreslovinski kislo železo ki glav stoji na zapadnej strani > ali sestavni del kje je zapad, kje izhod? črnila (tinte), ima pa tudi nekako sladkobo, ki je podob «ladkobi poslanega ) vina. Vino ima pa tudi »miško J ali kar Nemec zove „Mäuseln miših J to je okus ali duh po ki prihaja od razkrajajočega se sladuora ter se Tema je še bilo iz z nebesa je še vedno lilo. Tu sem sprevidel tudi to, kako je potreben kompas, in sklenil sem, da ga koj kupim, kakor hitro pridem v Portland» tej negotovosti sem se priporočil božjej previdnosti ter šel dalje. Ves utrujen sem začel kmalu pešati, nogi 8te mi odpovedali, moč mi je gi krulil želodec je glasno nikom Ril sem Iq ril naprej, in ko sem bil naredil uže dober kos « • jei približam pota, zaslišim z daleč šumenje vode. Ko se hra majhen davek Od teh velikih prostorov plačuj squatterji zelo m 1 tistem mestu opazim ves zavzet, da stojim ob reki na ali zato morajo dajati zastonj streho potnikom, ki se oglašajo, pa tudi razna živila sem JO včeraj n. pr. meso, moko ali daj? Nič drugega kakor spustiti se z novega preskočil. Kaj pa v zalogi čaj > slador itd. morajo vedno imeti prodajati vse po istej ceni, kakor njih stane v drugem smeru. Tega dne sem začel obupavati na pot. Po vrhu morajo taki naselniki pota po svojej zemli v o rešenju svojem. Dež je vedno lil redu imeti ravnino, in nikj črne megle so visele na nobene žive stvari rog > popolud in jaz še nisem nikamo Tu nenadoma prišel Bilo je uže Vse to so ugodnosti m vsakega dne za večera po pol ure trobiti da potniki na ta glas najdejo pot ovča Kaj bode je gledam z daleč dva potnika To sam. Ovčarne so tako važne jih zna najboljše ocenjati potnik povzdignilo pojemajoče moje upanje. Srečam se ž ma. Tujca sta na moja vprašanja naglo odgovarjala, bila ob tem grdem vremenu kmalu dospela rečnejši tniki, ako jih naprave bilo. da tudi naj potov delati. One so edina ne mogli takih dolgih ešitev zavetja in dosti poto\f kajti rada najbližnjo ovčarno, do^ Ratere pa je bilo še dve uri hcda Spodbadala sta me nai kar to brez oklevanj ker grem njima, in kaže muditi Šel ča in nič počijem njima, ali čedalje veče slabosti so me obhajale več nisem mogel naprej. Počenil sem edina potniku v neskončnih pustinjah avstralijskih vsej Avstraliji je do 3000 takih ovčara. To so-navadno leseni stani, nekateri tudi podzidani, v katerih stanujejo pastirji in nadzorniki. Opasane ovčarne s plotom,. ima živina po sem nekaj in blizu sta po dva ali trije ribniki da se tuica pa sta odšla. Ostal sem sam, in čudne misli so mi rojile po glavi. Ali me bode res konec v letu potrebno pijačo. Hlevov ni pri vsakej ovčarni Žival se klati po letu in po zimi tako podivjajo, se po lesih, in mnoge krave puste v potnika. Navadno je pri tralijskih pustinjah ? Na vse zadnj se zopet spravim po koncu in ležem naprej. Za večera zagledam v daljavi, da se nekaj beli, in kmalu potem sem uže razločil drevesa in med njimi plehato streho. Tudi se mi je videlo, zadaj stoji jezero. Slednjič sem prilezel do visokega vsakej ovčarni tudi sadovnjak Squatterji se ukvarjajo tudi s poijstvom ovčarni je več ali manj polja; pa tudi lepih Pri ke> sem dobil Mnogi vinogrado quatterjl imajo po 100.000 drobnic da plota Malo nazaj je stal ugleden dom, in poleg več bil ograj in sredi manjših poslopij. Ves prostor pa dvora je stal s platnom pokrit voz. To je bila ovčarna Zavil sem proti hiši; bila je zaprta. Spustim se prvemu manjšemu poslopju, kar stopi ven mlada čedno opravlj gospa Ko jo poprosim, da bi mi dovolila spati v hlevu. Uljudno se mi je nasmejala ter omenila, da ni treba v hlevu spati. Deset minut naprej ob jezeru stoji hiša, kjer dobivajo potniki streho in jed zastonj. ki jo pasejo v manjših gručah zanesljivi in neustrašeni pastirji. Ko sem se v hordi dobro poživil, nakupil sem po trebnih stvari in se poslovil. Več dni sem potoval brez^ posebnih zaprek po samem pralesu. Slednjič sem dospel na rop njegov. Tu se mi je odprl prekrasen vidik. Pred menoj je strmel visoki ognjenik Mount-Station, od ka- veli« Od terega se vije cel venec gora ozadj je kipela častna gora William in za njo orjaški Mount-Ararat tu dalj na pad se vlečejo visoke gore viktorijske Ker sem bil preveč utrujen in v takej r> hordi u še nik nisem ostal dovoli leči v pokriti voz. poprosil sem jo zopet, naj mi za ta pot odete z mogočnimi pralesi, po levej strani pa se širijo er sem v sivej daljavi ravnine do samega morja eljem mi je dovolila, in koj na to je prinesla kruha in mesa. Ves vesel sem zlezel v voz. Bila je uže skoro noč, in veter je silno pihal. Ali jaz se nisem dosta brigal zanj, ogrnil sem se opazil pristavno mesto Port-Ferri. Prebrodivši v Mount-Stationu napeto reko Potem sem s plaščem in slastno použil kruh in meso. se stegnil po trdih deskah in sladko zaspal. Zjutraj se je solnce vendar enkrat zopet pokazalo. Spustil sem se na pot, in komaj sem se pokazal izza vrta, zagledam jezero in ono hordo, katere mi je bila uljudna gostiteljka zvečer omenila. Pred hordo je stalo sta me sem z i večera v naselbino Hochkirch oa Hamiltoua oddaljeno. (Dalje prihodnjič.) tri , prišel' gleške milje Pollik^De t^Uavi. Obraz več ljudij, med njimi tudi ona dva potnika na potu samega pustila. Prašal sem te ljudi, kodi drži pot v Portland. Rekli so mi in se najem, potem mi hočejo pokazati. Tu še izvedel, s U8tauovljen( iz državnozborskega življenja. Auspi tz. Tikoma pred velikonočnimi počitnicami zavrgel je« naj preje stopim v hordo kakor se sedaj kaže za levičarje nepričakovano, državni sem zbor kakega namena so bile avstralijske ovčarne izvolitev moravskega nemškega poslanca Auspitz-a. Auspitz je mož krog 55 Kakor znamo čavo vrh glave > zato ma Avstralija malo oravne zemlje, brado. Obraz pa z let star, s precejšno goli- rujavo, še ne sivo dolgo in pač pa lepih pašnikov in bujnih gozdov. Ko je Angleška čiste krvi, v obče prve Ibine tu ustanovila razdelila je pašnike našel govor njegov razodeva prepeličarja pa je dobro podučen o gospodarskih vprašanjih in izrekoma v denarskik vprašanjih in pri marši 1 I 119 katerem vprašanji postavi se rad na svoje stališče, najbolj znano 5 Med vsemi lastnosti njegovimi pa jo med levičarskimi kami des tovariši njegovimi najvišje cenjena kako Auspitz zadnj čas škripalo med stra ta volitev podajala je lepo pri 9 da je Auspitz liko ljubav skazati nemškim konservativcem bogat, da je v e č kr atn i milijonar. To je njegovi češkem klubu 1 pa tudi ? «traiiki ljubo, ker sicer ta volilni okraj zastopal brez vsake žrtve. Javorski pa je vendar pristaš češko-narodne stranke. Pa še v manjo važnost polagal na vtrjenje zveze med klubi f ugi namen desnice, kakor na skazanje vljudnosti nasproti levičarjem je bogastvo Auspitz-ovo levičarjem dragoceno : Auspitz Zato pa je knez Czartorisky hipoma porabil priliko po- mnogo žrtuje za njegove strankarske namene, pravijo tegniti se za ožjo zvezo v desnici da njegove letne žrtve za stranko cenijo na 60.000 gld. posrečilo ker je to se mu je po vsem To je veliko denarja, velika podpora za strankarske namene, rastla in ker ezadovoljnost z Javorski-jem že tako ta pogostoma brez ovinkov pretil z Glede volitve Auspitz-ovo je omeniti, da se je že zvezo z levičarji. Mogoče je, da to vedenje Javorski enkrat razpravljila pa se je vrnila odseku, pri voliivi plača z načelništvom klubovem, in kako sami bili so agitatorji njegovi zelo radodarni, darovali ^ škodo sedajne državnozborske večine, so za bolnice, cerkve, šole, požarne brambe in še celo nam zdi ne za bališ neke županove hčerke prav izdatne svote in sedanje večine. Gotovo pa Czartoryski ima gotovo gorkeje srce za vzdržavanje je, da so tudi nepovoljnejše Auspitz bil je po rabi takih sredstev izvoljen z veliko razmere med Plenerjem in Javorski-jem, ugodne za se večino. Toda večina državnega zbora, ki je zavrgla danjo večino. volitev, držala se je stališča, da mora biti volitev po postavi prost izraz volje dotičnih volilcev in da se ku-»fiovanje glasov načeloma ne sme dopustiti. Auspitz sam je seveda srdit, da je propadel ; trdilo se je, da zopet prevzame kandidaturo v tem dvomljivem, pa večinoma češko-konservativnem okraju, drugi pa zo- Glede ugodnosti trenutka za potrditev volitve imela pet trdijo, da se čuti zapuščenega od lastne nehvaležne sta odločilno besedo levičarska kolovodja Plener in stranke in da noče sprejeti nikakoršne kandidature več. da se mu bolehen in parlamen-Neuwirt umakne v trgovinski Zopet drugi pa trdij €hlumecky, ta posebno zato, ker ima v predsedništvu poleg starega Smolke, dejansko sam odločilno besedo, tarnega delovanj «iti Plener pa je sodil, da se v zadnji seji pred prazniki zborn tudi desnica ne bode mnogo brigala za Auspitza in res , da je bila vdelečba pri seji zelo mala, Čehi so trdno stali za poročevalcem manjšine, dr. Začek-om, središče Mi se veselimo zmage večine sijajnega protigovon Začekovega in pa zdravega prevrata v klubu poljskem m Hühenwarto ) pa so bili odločni za manjšino, celo grof so imeli Coronini je glasoval zoper levico, prav tako tudi proti Hemiti in nemško-narodni pristaši, odločevati Poljci. Plener dan pred razpravo praša klubove^a načelnika Javorskega, kako glasuje poljski klub in ta mu odgovori, da je klub sklenil za potrditev volitve. Videti pa je, da je enako na Poljski, kakor na €orininijev klub ognjeviti protigovor Žačekov napravil toliki vtis, da so si premislili, ker jih je bilo sram trditi Naši dopisi. Iz IJub^aue. — Velikonočni prazniki praznovali so se letos pri krasnem spomladanjskem vremenu. Veliki teden bil je sicer še hladen, noči so bile celo mrzle in skoraj vedno je pihala hladna sapa. Koncem velikega tedna pa je postalo gorkeje, mrzla sapa se je , po- tako omadeževano volitev. Videti je, da je tudi antagonizem kneza Czartoryskega proti Javorskemu posegel vmes. Zbere se parlamentarna komisija poljskega kluba in v tej so trije členi Czartoryski, Čerkavski io Chamiec proti 2 členoma, Javorskemu in Benoc, sklenili so preklicati prejšnji klubov sklep in glasovati proti potrditvi volitve. Plener čul je o tej premembi sklepa, polegla in izrekoma veliko soboto držala se je gorkota krog 12" R. višje. Vstajenja v škofijski cerkvi ljubljanski, pri katerem so sprevod vodili prevzvišeni knezoškof sam vdeležil se je gospod deželni predsednik baron Winüler, deželni glavar, mestni župan in vsi višji cesarski in avtonomni funkcijonarji, in pa velikanska množica ljudstva. Ravno tako krasni in sijajni bili so sprevodi v ljubljanskih predmestih in po deželi. toda Javorski mu uradno ni naznanil ničesar, brškone » Službovnik za cesarsko in kraljevo vojsko. razburjen, ker je v parlamentarni komisiji ostal v manj Tretji del. Pehota in lovska četa, poslovenil in založil šioi Zavolj teh dogodb nastal je neki časnikarski pre- pir med levičarji in Javorskijem, ki dobro znači parla-mentarske razmere tega trenutka. Javorski namreč prizadeva si posnemati zelo samovoljno postopanje umrlega prednika svojega Groholsky-ja, pri tem pa nikakor nima njegove veljave. Andrej Komel pl. Sočebran. Drugi leta 1876 natis službovnika z 22 Ljubljana 1890.^ je naslov knjižici za katero se imamo zahvaliti neumorni marljivosti in po-žrtovalnosti edinega našega vojaškega pisatelja pl. Soče-brana. Vojaškim krogom, katerim je knjižica namenjena, živo priporočamo to lično in potrebno knjigo. Vrh tega se je Javorski v tem slučaju krivega Grospod Anton grof Barbo edini sin našega «toril pomenljive taktične napake : Javorskemu je namreč ranjkega poslanca J. grofa Barbo-ta, posestnik grajščiae 120 Rakovnik pri Rupertu, postal je dne trn udovec daljšati vsled smrti njegove še le 25 let stare soproge > ob enem pa naročil pri avstrijski orožni Beda tovarni 26.0C3 repetirk, tako, da bi jih ogerski ostalo za. na kranjske po semenskem žitu Kranjskem. Prošnje prebivalstva zdelati k večjem- 160.000, toda strokovnjaki dvomij da. se od dne do krompirju in fižolu množe tako te mogla zgotoviti v pravem času družbo komaj zmaguje da deželni odbor s kmetijsko delo pozvedovanja, delitve Laška. Nemški m odpošiljanja. Kolikor čujemo, dobilo se bode krompi le dalje državni kancler Caprivi pisal pismo laškemu ministerskemu predsedniüu ovrstnega, in deloma prav žlahtnega mnogo, jarega Crispi-u, na katero mu je ta takoj odpisal. Laški listi žita in ovsa pa se ne bode moglo mnogo deliti ker trdijo, ima da je v teh pismih zagotovljena dosedanja na. visoko ceno, se teško kupi in ker bode čas za setev ohranenje miru obrnjena politika. teh žit km pretekel. Beda sedaj najbolj pritiska \ Ruska n N Vremja" poroča, da je priča ljubljanski okoli v Postojinskem okraju. Omeniti ru nam je, da je deželni odbor semenski krompir najboljših vrst in primeroma najceneje dobival s Češkega. Gospa baronica Rastem, rojena baronica Ap- kovati v kratkem osobnih prememb med diplomati skimi, Nelidov sedaj v Carigradu, ima priti na Dunaj Sinovj odj zijatskega oddelka pa ima priti za po slanika v Carigrad tudi o premeščenji Šu se faltrern um je 7. tm. v Gradcu v starosti 74 let govori. Umrla bila je soproga umrlega barona Rastern-a, bivšega deželnega poslanca. Srbska Povodom obletnice oproščenja Srbske > namerava vlada odličnim politikom ruskim podeliti vi soke rede. Rumunska zbornica sprejela je ponedeljek z 7B Novičar IZ domačih m tujih dežel. glasovi proti 25 državni proračun v obče in je včeraj prestopila v nadrobno razpravo. Starašinstvo pa je spre obra Dunaja Tudi dunajsko življenje je sprejelo jelo s 37 proti 3 glasovi zakon o uredbi okrajne uprave velikonočnih praznikov, vsled tega nastala je neka Kairo. praznična tihota v javnosti in izrekoma tudi časništvu paša Stanley vrnil se je v Evropo. Emia pa nagloma pripravlja nov vojui izlet v sredna tem Praznovanju pridružila se je tudi denarna borza s Afriko v imeou nemške države. da so državne naše za toliko nakviško, za kolikor borzinskem polomu. Danes rente v ceni poskočile skoraj zopet vrediosti To ) padale pred Berolinskim % cena naše papirne rente nekaj soldov spod 89 gld. za 100 gld. imenske sljivo menje, da svetovni mir ni v Najnovejše vesti. DUNAJA dne 8. aprila se brzojavlja: Njegovo nevarnosti. Med nemško-liberalnimi in pa desničarskimi nastalo je precej konference za ojstro pikanje v nalopi dodatne češko-nemško poravnavo in pa v novih zahtevah nemškega veleposestva na Češkem. Nova „Presse" in pa Pražka „Politik-a'* pripovedovale ste si že precej g.enke besede, zadnje dni pa se vidi, da se polega ta boj s a se tiskarskim črnilom bodo zato pa tud' ne dvomimo dodatne poravnavske razprave na Dunaji veličanstvo cesar odpeljal se je ob 8. uri 25 minut v Monakovo obiskat nadvoj vodico Gizelo. Vpredkraju Neulerchenfeld godili so se danes večer silni izgredi. Množica nabirala se je večinoma iz rokodelcev, ki niso imeli dela. Ko slepi streli policajev niso imeli zaželjenega vspeha, segla je straža po sablali. Ko se je drulial še pomnožila, razbilo se je več prostorov m 14. tm. akoprav ne gladko ) pa dognaie vendar povolj imetje raztrosilo po cesti. se je Češko češkem ravnavi klubu e koč. dveh žganjarijah spustili so žganje da je izteklo, potem so žganje zažgali in so se vneli tudi prostovi. Razbilo se - Dr. Matuš govoril je dne 7. tm. v staro- je mnogo oken ter voz konjske železnice. Celo s mlado boleslavskim o nemško-češki po- kamenji od tlaka so metali. Mnogo ljudi se je da se mu nikakor ni treba skrivati pred dejalo v zapor. Po 8. uri zvečer došle ste v iz javnostjo lu zato more on in vsak ajboljšo vestjo potezati se za poravnavo. Potem raz- deležnik razprav z nemirjene ceste dve eskadroni kojnikov in ba pravljal je govornik v vsem ojem govoru posamezne točke poravnave ter je da staročeška stranka ne kazal misli na to, da bi krhala prejšnje dunajske dogovore talijon peščev. Grof Taaffe, ki je včeraj imel dalji razgovor z ogerskim ministerskim predsednikom grofom Szaparijem, odpeljal se je danes v Ortovo v Sle Ogerska orožna tovarna še vedno nemore oddajati ziji obiskat svojega zeta in hčere pri nji za ogerske honvede (brambovce) naročene repe- ti-ke in brambovsk minister moral je zopet obrok po Odgovorn iurednik CInstav Pire. Tisk in založba: asnikovi nasledniki.