Glasnik SED 24 (1984) 2 lt>i6'29 5 EVROPSKA ETNOLOGIJA Dr. Frank Fdrster, namestnik direktorja na Inštitutu za raziskovanje Lužiških Srbov na Akademiji znanosti NOR v Budyštnu, nam je posla! za objavo prispevek o izsledkih raziskovanja jezikovnih razmer in uporabe lužiškosrbskega jezika na narodnostno mešanem ozemlju v Lužici. IZSLEDKI RAZISKOVANJA SOCIOLIN-GV1STICNEGA STANJA PRI LUZISKO-SRBSKIH INDUSTRIJSKIH DELAVCIH Prispevek raziskovanja lužiškosrbskega ljudskega živ-Nenja etnografski slavlstlkl. Dopolnjujoče sodelovanje slavislike in etnografije pri raziskovanju slovanskih ljudstev bistveno določa dejstvo, da gre za celovito znanstveni vedi. katerih skupna tradicija segav prvo polovico 19. stoletja. Stopnjam celovite povezanosti obeh ved bi iahko sledili Se dlje v preteklost Na •radicionalnem raziskovalnem področju slavislike in etnografije se je od začetka raziskovanje lužiškosrbskega ljudskega življenja lahko razvijalo kot povzetek tistih znanstvenih vej. ki so najpomembnejše za obstoj lužiškosrbske narodnosti in ki še danes določajo usmeritev našega hudvšinskega inštituta: etnologija, jezikoslovje, literarna Veda, zgodovinopisje Tesna povezanost med slavistiko in Btnografijo izvira iz elementarne potrebe po samobitnosti narodnostno zatiranih slovanskih narodov v dobi kapitalizma v socialistični dobi ta povezanost upošteva zahtevo po Mednarodnem zbliževanju. Tradicionalno sodelovanje sla-vistike in etnogratije je bilo in je ne le značilen pojav v razvoju znanosti, temveč hkrati pomembno politično vprašanje 1 Med etničnimi značilnostmi Lužiških Srbov ima pomembno mesto jezik, ki ]e hkrati tradicionalno raziskovalno področje kompleksne luztškosrbske vede in kompleksne slavistike. Lužiška srbščina ne deluje odločilno e na etničnem, temveč tudi na družbenem področju. Pod nemškim imperializmom potisnjena v položaj podeželskega in družinskega jezika2, je srbščina s socialističnim razvojem in vsestranskim enakopravnim položajem Lužiš- Srbov doživela bistveno razširitev svojih družbenih ,Lnkcij. v smotrnem prizadevanju za ohranitev, skrb in razvoj lužiškosrbske kulture kot celote, kateri ustavno d°ločena državna podpora predstavlja bistveno potezo narodnostne politike NDR, se je lužiški srbščini razprlo upoštevanje vredno novo družbeno področje uveljavljanja. a tem področju so posebno pomembne politika, ideologa, znanost in kultura. Ob tem je lužiška srbščina na n^šanem narodnostnem področju Lužice jezik manjšine, a,er« pripadniki brez izjeme obvladajo nemščino, jezik P® številu trikratne večine Nasprotno pa je taka dvoje-ičnost pri Nemcih le naključna. Tako je jasno, da srbski ' * v industrijski in kmetijski proizvodnji ni nujno "POrazumevalno sredstvo. V industriji dela približno I °vica zaposlenih na narodnostno mešanem ozemlju ustrezni delež zaposlenih Lužiških Srbov ni bistveno at'jši, V industrijskih podjetjih je uporaba srbščine p IPogostejša v zasebnih pogovorih srbskih sodelavcev. Udeležencih bi pričakovali primerno stopnjo znanja scine. kar pa ni vedno res. Celo v najboljšem primeru ®toP' za dvojezično govoreče LuziŠke Srbe značilen p zamenjave jezika zelo pogosto, ko gre za pogovore no 6 Prohlemih. Nasprotno pa je opaziti bolj strnje- Prete ° srbščme pri temah s področja, ki se dotika govo Podeželskega življenjskega prostora. Del srbsko tleio reC'h up0rat)|)a srbščino le doma, ne pa na srbš-m fnestu. V obeh primerih je za način rabe 'ne nujna navzočnost srbsko govorečega sogovorca, kar moramo znova razumeti v povezavi z demografskimi, družbenimi in etničnimi razmerami na narodnostno mešanem področju Lužice. Natančneje: anketni izsledki iz regionalno reprezentativnega dnevnega kopa rjavega premoga v okrožju Hoyerswerda, ki so bili zbrani v okviru bistveno širšega raziskovalnega programa3 leta 1972 in doslej še niso bili javno predstavljeni, nam posredujejo še vedno veljavna spoznanja o lužiškosrbskem jezikovnem znanju in jezikovni rabi med podeželskimi industrijskimi delavci na narodnostno mešanem območju Lužice. Za boljše razumevanje naj pripomnim, da večina Lužiških Srbov po tradiciji Živi na deželi, da so večinoma podeželski industrijski delavci, da je rudarstvo (rjavi premog} najpomembnejša industrijska veja na narodnostno mešanem območju, da je to podeželska industrijska panoga, ki zaposluje zlasti veliko podeželskih industrijskih delavcev, in da je zato delež srbskih delavcev v lužiškem premogovništvu v primeri z drugimi industrijskimi panogami izredno visok. Od več ko 700 vprašanih jih po odgovorih na zaprt vprašalnik'z danimi možnimi odgovori 39,5% poseduje srbsko jezikovno znanje: ob tem nas zaenkrat obseg tega znanja ne zanima. Pri moških in ženskah se je pokazal padec razširjenosti srbskega jezikovnega znanja v mlajših starostnih skupinah. Pri leta 1972 18—25 letnih je bil delež veščih srbščine seveda višji kakor pri 26—35 letnih, kar lahko ocenjujemo kot dosežek nepretrganega dela za ohranjanje, skrb in razvoj srbskega jezika z državno pomočjo. Od zajetih inženirjev, ki predstavljajo samo 3,3% celote, jih je 29.2 znalo srbsko. Da ta sama po sebi upoštevanja vredna številka zaostaja za vrednostjo celote, lahko izpeljemo iz tega da je iz regionalnih rezerv mogoče pokrivati potrebe po proizvodnotehnični inteligenci v manjši meri kakor potrebe po manj kvalificirani delovni sili. Tu so očitne potrebe, ki postajajo pomembnejše v nadaljnjem razvoju Lužice kot premogovnega in energetskega središča NDF1. Po drugi strani pa je na različnih vodstvenih ravneh v lužiški rudarski industriji srbsko govoreči kader, ki se jasno zaveda marksistično-leninistične narodnostne politike. Za stopnjo obvladanja srbskega jezika so najbistvenejši naslednji podatki: Najnižja raven jezikovnega znanja. sposobnost razumeti srbsko, je 17.6% zajetih srbskih govorcev. 54,7% srbsko govorečih je lahko srbsko (razumelo in) govorilo, ne pa bralo in pisalo, ker nihče od vprašanih do 1945 ni imel srbskega šolskega pouka. Naslednja raven znanja srbščine, srbsko {razumeti) govoriti in brati, ne pa pisati, je bila zastopana najskrom-neje: 10,4% vseh zajetih. Srbsko (razumeti), govoriti in brati), pisati, je najvišja stopnja obvladanja srbščine. Med zajetimi je takih 17,3%. Med tistimi, ki popolnoma obvladajo srbsko, so bili najpomembnejši zelo visoki deleži obeh najmlajših starostnih skupin, 16—25 in 26—35 letnih, tako pri moških kakor ženskah. Tu se znova nedvoumno zrcafijo uspehi srbskega šolskega pouka antifašistično-demokratične in socialistične šole. Kar zadeva stopnjo srbske jezikovne rabe, je mogoče določiti le delež tistih, ki so sposobni govoriti srbsko. V našem primeru jih je bilo od celote 32,5% in 82,4% od Srbov. Oe slednje vzamemo kol celoto, je bilo takih, ki srbščino uporabljajo (tudi) doma, 31,1%, To se zdi na prvi pogled malo. Vendar pomislimo, da je za pogovorno rabo srbščine doma pomemben obstoj več pripradnlkov gospodinjstva, ki so srbsko jezikovno sposobni, Pri nemško-srbskih mešanih zakonih je med uvodoma omenjenimi narodnostnimi in jezikovnimi razmerami to redkost. Pri Srbih v nasprotju z Nemci ni jezikovnih mej. S povečevanjem družbene mobilnosti in premagovanjem narodnostne diskriminacije in izolacije je število nemško-srbskih zakonov občutno naraslo. V teku velikih zbliže-valnih procesov našega časa, zbliževanja razredov in slojev, premagovanja bistvenih razločkov med duhovnim in fizičnim delom, kakor tudi med mestom in podeželjem, in narodnostnim zbliževanjem, se ta tendenca močno uveljavlja. Srbščino uporablja v poslovnih pogo- Glasnik SED 24 (1984) 2 lt>i6'29 6 vorih s sodelavci priložnostno 34,9% srbsko govorečih. To je število, ki se približno ujema z deležem vseh srbsko govorečih. Tu moramo upoštevati, da sestavljanje delovnih kolektivov sledi in mora slediti prej drugim vidikom kakor govornemu obvladanju srbskega jezika. Za naše raziskovalno področje lahko povzamemo naslednje ugotovitve: Deleži tistih, ki znajo In so sposobni govoriti srbsko, so v statistični analizi precejšnji in odmevni in na poseben način kažejo uspehe naše narodnostne politike Pičli tretjini srbsko jezikovno sposobnnih ni mogoče uvrstiti med srbsko govoreče. Za to navedenim objektivnim razlogom bi lahko dodali še celo vrsto drugih Namesto tega želim opozoriti na naslednji subjektivni moment: Socialistična nacionalna organizacija Srbov Oomovvina posveča v svojem politično-ideološkem delu zasluženo pozornost potrebi, da zaposleni Srbi in med njimi posebno delavci izkoristijo dane možnosti za ohranitev, skrb in razvoj srbskega jezika. To delo izhaja iz resničnosti, ki nastaja iz medsebojnega delovanja socialistične revolucije in znanstveno-tehnične revolucije. Srbski jezik tudi ni edino etnično znamenje socialistične luziškosrbske narodnosti. V naši narodnostni politiki in delu Domowine. ki je sestavina te politike, bo nadaljnja pozornost poleg jeziku toliko bol] namenjena drugim objektivnim etničnim kulturnim sestavinam Srbov, materialni ljudski kulturi, običajem, folklori in poklicni kulutrj, kakor tudi subjektivnim sestavinam srbske etnične samozavesti. (prevedla Ingrid Slavec) 1 Prim.: Kasper Martin, Historische Grundlagen und gegenwärtige Entwicklungslinien der Sorobistik als einer Disziplin der Slawistik. V: Letopis B, Nr. 29/2 -Zum IX. Internationalen Slawistenkongress in Kiew, September 1983. S. 155-168 2 Tschernik E.. Die Entwicklung der-sorbischen Bevölkerung von 1932 bis 1954. Eine demographische Untersuchung. Berlin 1954, S. 9 3 FOrster Frank, Ländliche Industriearbeiter im deutschsorbischen Teil des* Lausitzer Kohlen — und Energiereviers. Phil. Diss. B. Techn. Univ. Dresden 1975. Razmnoženi tipkopis. NEEVROPSKA ETNOLOGIJA bogovi v indijanski mehiki Verovanje mnogih zgodnjih poljedelskih ljudstev je prevzemala in obvladovala podoba boginje Matere Zemlje. Dajala je in omogočala življenje. Njeno telo je bil ves naš planet, še več, ves kozmos, plodnost zemlje, rastlin, živali in žensk je bilo ponavljanje in prispodoba njene plodnosti. V mislih preprostih poljedelcev je bila plodnost povezana z dvema naravnima snovema: z vodo in zemljo. Kjer sta bila ta elementa, je bilo vsega v izobilju, (Daljni in slaboten odmev tega verovanja je dejstvo, da še sedaj novorojenčke često "prinaša" štorklja, ki je do neke mere vodna žival). Zemljo in vodo sta v stari indijanski Mehiki predstavljala m simbolizirala jaguar in kača. Zveza zemlja — jaguar nas opominja, da je bila Velika mati ambiva-lentno božanstvo; ni bila le nosilka plodnosti in dobrot-nica človeštva, temveč, indijanskemu dualističnemu pojmovanju sveta ustrezno tudi svoje lastno nasprotje — pošast, ki prej ali slej požre vse živo in v čigar naročje se moramo po smrti vsi vrniti. V objem teme in zemeljskih globin se je po verovanju Indijancev moralo vsak večer spustiti tudi sonce. Na njegovi nočni poti ga je čakalo vse polno nevarnosti zlasti še ob času zimskih solstici-jev, ko je bilo to potovanje najdaljše. Zveza voda — kača je preprostejša. Zvijanje kače lahko spominja na curek vode. ki priteče na posušeno polje, razen tega pa so kače povsod po svetu, zlasti še v suhih predelih vezane na okolico vode, naj je to jezero, reka ali le mtaka. Po mnenju mnogih raziskovalcev indijanske preteklosti moramo v ve