ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETA 1499 OMENJENA KRAJEVNA IMENA V KAMNIŠKIH ALPAH BRANKO REISP Stari ljudski nazivi v gorah so v zvezi z drugačno dejavnostjo kot v dolinah. Poja- vijo se najprej tam, kjer sta razvita lov in paša, gozdarstvo in rudarstvo. Pastirji, ki so pasli na južni strani gorske verige v Kam- niških Alpah v nekdaj številnejših ovčari- jah kot danes, gonjači, ki so za fevdalne gospode gonili gamse, divji lovci, ki so lovili na svoj račun, kasneje pa tudi rudosledci, so prvi poimenovali predele v višjih legah. Imena se tu nanašajo na oblike gorskega sveta, na lov in pašo. V nižjih legali pa pre- vladujejo imena v zvezi z drvarjenjem in oglarjenjem ali pa so nastala na podlagi last- nih in rodbinskih imen. Nekaj krajevnih nazivov spominja tudi na nesreče in druge dogodke, ki so se močneje vtisnili domači- nom v spomin. Ker je pri paši in divjem lovu potrebno točno označiti vsak predel, je nastalo zelo veliko krajevnih imen. S tu- rizmom in razvojem gospodarstva se življe- nje domačinov močno spreminja. Obstaja nevarnost, da ti stari nazivi, ki so jih ustva- rile generacije, prirasle na to zemljo, utonejo v pozabo. Zato sta zlasti Pavel Kunaver in Vlasto Kopač v letih pred zadnjo vojno in po njej zapisovala ledinska imena v Kam- niških Alpah. Vlasto Kopač je v dolini Kam- niške Bistrice od njenega ustja na črti Gro- hat (913 m) — Ravni hrib (1191 m) do naj- višjega grebena na črti Grintovec (2558 m) — Ojstrica (2349 m) zapisal skoraj tisoč kra- jevnih imen.* V zgodovinskih virih se krajevna imena visoko v gorah in imena visokih vrhov ra- zumljivo pojavljajo kasneje kot v ravnin- skih in gričevnatih legah, ki so stalno na- seljene ali vsaj mnogo bližje človeškim bi- vališčem. Navajajo se v raznih darovnicah ali pogodbah, v katerih se označujejo meje posestva, dalje pri opisovanju meja med po- ^meznimi gospodstvi, deželnosodnimi okraji in deželami, ali pri sporih za mejo, za pra- vico krčenja gozdov in pašo pa tudi v dru- gih primerih. Tak zapis, po vsebini tajding (t. j. pravni sklep ali napotilo običajnega prava, spre- jeto od pooblaščenih mož ali na zboru so- seske), hrani Deželni arhiv v Gradcu. Zapis je na papirju v kvartnem formatu in je v njem omenjenih nekaj krajevnih imen v viš- jih legah Kamniških Alp, kakor so bila v rabi v letu 1499. Vzrok, da je listina nastala, je bil spor za mejo in pašno pravico med podložniki gornjegrajske gospoščine in oko- lišani mesta Kamnika, ki so izkoriščali gozd v Bistrici, — sicer last mesta Kamnika, — za pašo. Malo pred tem zapisom, leta 1496, so si kmetje iz okoliških vasi pridobili pra- vico, pasti živino v kamniškem gozdu, toda le podnevi. Ta odločba se gotovo ni obdržala, podložnikom so dovoljevali pašo proti pla- čilu pašnine in so si ti s časom v gozdu pri- dobili še več pravic.^ Zapis se glasi: Vermerkcht als zwischen der von Ober- burgg Herschafftbauern und gemeiner statt- umbsassen irrung und zwispelt gewesen ist mehr daselbst verborgen der Koroschizä und Neschä und Länische Deschackh dann eine beschau und auszeichen geschechen ist und darumb haben sye pimberkh gesetz und gemacht dergestolten dass die unsren vmb- sassen keiner hin über yber die bimperch thue greiffen und der herschafft von Ober- burgg bauern thuen noh sollen auch nicht hierüber über die pimberckh greiffen wie es einmachl ausgetheilt ist, dergleichen ist an andern Seitchen wie der Treist einziecht und in der Feystriz wo das vich ist benoh- men worden dabey sint gewest bey der Be- schau Oswolt Nabresy, Märsche zu Goditsch, Khos zu Minkchendorff, Robathär zu Minck- 111 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOYENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO hendorff, Lucas Plänniz an Graben, Preliz zu Podgorie, Rebernikh zu St. Lienliart Na- rebri, Gallenbin zu St. Ambrosi auff St. Vlrichsberckh nemblicli also dass die Grund der statt Stein zuegeliören Na Neschi, Na Mossenik, Studenskä Planava oder Oistriza, Vsedli na Brani, der berch Sa Branio na rebri, die Almb Näkazicli, Porebernize, oder Nakrizi, Medvedia Dolina da die Cästrauner genolimen worden, dass alles gechört in vnser gemein Statt Träist. Dise Beschau ist gewesen den 21 Tag augusti 1499. Iz listine izvemo najprej, da je nastal spor za pašno pravico med gornjegrajskimi pod- ložniki in okolišani mesta Kamnika za pod- ročje Korošice, Neše in Leniškega Dešaka. Kamničani so poslali svoje može na ogled spornega sveta. Ti možje: Osvolt Na Brezi (Brezje pri Godiču),' Merše iz Godiča, Kos iz Mekinj, Robater iz Mekinj, Luka Plenic z Grabna (kamniško predmestje), Prelic iz Podgorja, Rebernik od Sv. Lenarta na Rebri (812 m, nad Šenturško goro), Galenbin iz Sv. Ambroža nad Šenturško goro, so ugotovili in zaznamovali mejo ter imenoma našteli kraje, ki so last mesta Kamnika. Ta zapis ali prepis so poslali v Gornji grad, kjer se je hranil, dokler niso gornjegrajskega arhiva prenesli v Deželni arhiv v Gradcu. Od treh spornih krajev so ogledniki s kamniške strani navedli edino kraj »Na Neschi« v vrsti svojih posesti. Ime je nave- deno v § 1 listine »Oekonomische Beschrei- bung der in Steier im Zillier Kreise gele- genen Staatsherrschaft Oberburg« iz leta 1796, ki je bila v arhivu gospodstva Gornji grad. Tu je popisana meja med Kranjsko in Štajersko ali deželnosodnima okrajema Križ pri Kamniku in Gornji grad. Popis meje je takle: »Von dem' Berge Tscherniuz gehet die Gränze dieses Gebiets und des Landes Krain auf der westlichen Seite ge- gen Norden über die Berge Lamshag, Ple- schiuz bis zur Tratten na Krishi, von da nach dem Leütscher Steigweg über Spizhasti hribez, Lukuscha, Rakou hrib über den Berg Turn und Rosenig über den höchsten Fel- sengüpfel des Berges Kapa oder Nesha, auf das Gebürg Velka Oistriza und auf das Gebürg Rinka, welches die Länder Krain, Kärnten und Steyermark von einander schei- det«." Vrh »Kapa oder Nesha« leži torej za Rzenikom in pred Ojstrico na deželni meji in se danes imenuje Kopa (avstrijska spe- cialka, 1753 m) ali Luška Kopa (Planinske karte Slovenije, 2). Pisar je morda nevešč slovenskega jezika ali zaradi kakega dru- gega vzroka napisal Kapa, namesto Kopa.' Nedaleč od Kope, pod Presedljajem, je bila takrat verjetno planina, ker je v bližini tudi studenec. Opozoriti pa moram, da se severno od Presedljaja — starejša oblika za kraj je Sedle ali Sedlica — v mejnem popisu kata- strske občine Podveza iz leta 1826 omenja »Felsenspitz Neschka«.^ Ime je zapisal tudi Vlasto Kopač v obliki »Neške«." Ce je to isto ledinsko ime, je kraj torej lahko južno od Presedljaja v bližini Konja in Rzenika, ali pa severno od Presedljaja v Vršičih (1979 m), kjer je bil tudi nekoč pastirski stan. Planina »Koroschiza« in »Länische De- schackh« sta bila po tej listini sodeč na šta- jerski strani in so lu lahko pasli gornjegraj- ski podložniki. Kje je bilo Leniše ali Leni- ški Dešak, se ne da ugotoviti. Gotovo pa je bilo blizu črte Presedljaj (1610 m) — Vršiči (1979 m) — Luški Dedec (2033 m) — Ojstrica. Le v tem predelu so štajerski pastirji lahko prehajali na kranjsko stran. Tu je kotanja- sta in valovita planota brez ostrih grebenov, ki bi ločili obe dolini, zato je meja neizra- zita in razvodje nejasno. Pri vseh kasnejših mejnih popisih je planina Korošica (1808 m) nesporno na štajerski strani, čeprav je v po- rečju Kamniške Bistrice. Nižje ležeča opu- ščena planina Petkove njive pa je že na Kranjskem. V mejnih sporih se stalno po- navljajo določila, da je meja gornjegrajske posesti na razvodju. Zlasti pomembna sta dva taka sklepa. Eden je iz leta 1268, ko se spreta opat gornjegrajskega benediktinskega samostana Ivan in koroški vojvoda Ulrik zaradi Olševe in Ložekarjeve planine. Ob tej priložnosti so se zbrali 4. julija 1268 na vrhu Olševe vsi oglejski ministeriali in nad 500 oglejskih in samostanskih podložnikov in izjavili, da je vse ozemlje, s katerega se steka deževnica v Gornjesavinjsko dolino, last benediktinskega samostana in oglej- skega patriarha.' V drugem sklepu pa je, več kot poldrugo stoletje kasneje, t. j. leta 1430, gornjegrajski opat Konrad na podlagi izjav najstarejših ljudi ugotovil isto.* Na Korošici so torej gornjegrajski pastirji raz- vodje prešli in planino morda zaradi daljše uporabe priposestvovali. Oglejmo si zdaj še druge kraje, ki so ome- njeni v tej listini in so spadali v kamniški okoliš. »Na Mossenik« je danes opuščena ovčja planina pri koti Mešenik (1096 m) nad planinskim domom v Kamniški Bistrici. »Studenskä Planava« ali »Oistriza« sta vrho- va Planjava (2399 m) in Ojstrica (2349 m) v glavnem grebenu gorske verige. »Vsedli na Brani« je planina pod Kamniškim sedlom, danes imenovana Na sedlu. Pred vojno so tu pasli ovce in govejo živino, sedaj pa pa- stirski stan razpada in pasejo le še ovce. 112 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA »Der berch Sa Branio na rebri« ni mogoče točno lokalizirati. Današnji naziv Za Brano se nanaša na predel nad Koncem v Žmav- čarjili in Kotliškem grabnu. V Zmavčarjih je bila nekoč res ovčja planina. Prav tako ni mogoče ugotoviti, kje je bila planina »Nä- kazich«. V zapisu je tu še posebej poudar- jeno, da je kraj planina (Almb). Ledinsko ime Na Kalcih pod Kalškim grebenom (2223 m) je zapisani obliki še najbliže. Tu je voda (Rdeča lokev) in je bila v bližini tudi ovčja planina, ki pa je danes opuščena. Če- prav je v planinah veliko imen izpeljanih iz besede križ, so »Porebernize oder Nakrizi« najverjetneje na Veliki planini. Križ (1649 m), avstrijska specialka ima obliko Na Križi (1632 m), je kota v sredini te planote. Pore- bernice pa so morda v bližini kote Križ, ali pa so celo drugo ime za ta kraj. Ime pa da- nes ni več v rabi. Zadnji kraj, ki je naštet v vrsti kamniških posesti, je »Medvedia Do- lina«. Čeprav je Vlasto Kopač v navedenem članku naštel več imen, ki so v zvezi z be- sedo medved, tako Medvedovo lašto v Zele- niških špicah pod Planjavo, ali V medvedji lasti pod Veliko planino ter Medvedov brlog in Medvedovo jamo pod Mokrico na drugi strani doline, kraja Medvedja dolina nima navedenega. Ime je zapisal Pavel Kunaver v obliki Medvedove doline.^ To je majhna dolina poleg Konjske pod Veliko planino. Že pri tem malem številu zapisanih imen naletimo pri poskusu lokalizacije po štiri in pol stoletjih od zapisa na precejšnje te- žave. Pri tem pa moramo pomisliti še na to, da so tu naštete planine in pomembnejši vrhovi, ne pa malopomembiii kraji, za kate- rih ime je vedelo le nekaj pastirjev in lov- cev. Zato ni odveč, če ta stara, iz ljudstva zrasla ledinska imena zapišemo, ugotovimo, ob kakšni priložnosti nastopajo v zgodovin- skih virih in jim skušamo določiti današnje mesto. OPOMBE i I Poleg franciscejskih katastrov za katastrski i občini Županje njive in Črno, obeh iz leta 1826, i in mejnih popisov katastrskih občin Županje \ iijive, Črna, Podveza in Sv. Duh (vse v Držav- nem arhivu Slovenije), sem uporabljal naslednje zemljevide: Specialkarte der österr.-ungar. Mo- narchie, Bosnian's und Hercegovina und der an- grenzenden Theile des Auslandes. K. u. k. mili- tär-geographisches Institut. Merilo 1:75.000. Zone 20, Colonne XI, Eisenkappel-Kanker. — Special- no karto Vojnogeografskega instituta Kraljevine Jugoslavije. Merilo 1:25.000. List Ljubljana 1-d (iz leta 1938) in 2-c (iz leta 1939). — Planinske karte Slovenije. List 2. Karavanke, Kamniške alpe in soseščina. Merilo 1:75.000. Ljubljana 1954. — Historischer Atlas der österreichischen Alpen- länder. Wien 1929. Landesgerichtskarte, Blatt 31, Laibach. 1. V. Kopač, Krajevna imena v Grintovcih; Gore in ljudje L 1946, str. 47—49, 204—208; II, 1947, str. 38—42. — 2. V. Valenčič, Bistriški gozd in kamniški meščani; Kamniški zbornik III, 1957, str. 85 si. To listino je objavil B. Otorepec, Pri- vilegijska knjiga mesta Kamnika iz leta 1528; Kamniški zbornik IV, 1958, str. 104, 105. — 3. Nekatere starejše karte imajo navedeno ime kra- ja še v stari obliki, tako: Carte von Inner- österreich nach den neuesten astronomischen Ortsbestimungen und andern Hülfsquellen ge- zeichnet von Joseph de Castro, verlegt in Wien bey T. Mollo, 1812, v obliki Nabrese in druga taka karta: Oberkrain oder der Laybacher Kreis entworfen und gezeichnet von Joseph Karl Kin- dermann, gestochen zu Wien von Christoph Jun- ker, verlegt bey Franz Xaver Miller, Buchhaen- dler zu Graetz, 1797, v obliki Na Brese. — 4. A. Meli u. H. Pirchegger, Steirische Gerichtsbe- schreibungen; Quellen zur Yerfassungs- und Ver- waltungsgeschichte der Steiermark I. Graz 1914. Str. 405, 406. — 5, Definitive Grenzbeschreibung der Gemeinde Podwescha (rokopis v DAS). — 6. V. Kopač, Krajevna imena v Grintovcih; Gore in ljudje L str. 206. — 7. A. Stegenšek, O naj- starejši zgodovini gorenjegrajskega okraja; ČZN VII 1910, str. 6. 7. — I. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant. II/l. Das Benediktiner- Stift Oberburg. Marburg 1876. Str. 48—50. — 8. A. Stegenšek, O najstarejši zgodovini gornje- grajskega okraja. Str. 7. — I. Orožen, Das Bene- diktiner-Stift Oberburg. Str. 171, 172. Listina o tem sklepu je objavljena v nemškem zapisu v österreichische Weistiimer X, Wien 1913, str. 277, 278 in v A. Meli u. H. Pirchegger, Steirische Ge- richtsbeschreibungen, str. 404, 405; v latinskem zapisu pa v I. Orožen, Das Benediktiner-Stift Oberburg, str. 309—311 in v Österreichische Weisthümer VI, Wien 1881, str. 404, 405. — 9. P. Kunaver, V Kamniški Bistrici nekdaj; Kam- niški zbornik V, 1959, str. 199. 113