gl PRO TM r ...... Y E AR XVIIL PLAŠILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ta «pr«ml4ki proctorl. Z6S7 s><» Ltwntoli Aw OfflM «f Pubtlutloai MM So. Uwndal* lol.phoo« Rockw«U 4904 A*« U 4t04 J i,-— J _1® Chicago, HI., sobota 21. marca (March 21), 1925. iORAZVSEMn VPLIVAM« COOLIBGA LaRRENOV poraz je pre- icej značilen in važen. L ukova važnost se skuša omalo-r^ važevati. I Washington, D. C. XF. P.) — ■Dvakratni poraz v eneta tednu Epadi imenovanja svojega pri-Eelja Charles Warrena, advo-Kta sladkornega trusta, justič-Eni tajnikom, je povročil, da je |pm]sfdnik Coolidge priznal u-Eavno pravo senata, po katerem ■odpade polovica odgovornosti Eoj pri sestavljenju kabineta Eobratno se je pa senat usmi-pCoolidga in se-sporazumil, da Ee njegov dolgoletni prijatelj in ■politični oboževalec John G. Sar Eent iz Vermonta potrdi. 11 f Sargent je starček, katerega Lozicija proti vojaški nagradi Ee bila tako ostra, da je grozil Ebtožiti in odstraniti senatorja Kila, ker je zanjo glasoval. Ne-Eoč je bil državni prokurator dr-Eave Vermont, toda svoje življe-Ejje je večinoma porabil, da je Eužil tekstilnim, kamnolomskim fr drugim korporacijam. Dušev-|io doseže Coolidga in je primer-t oseba za justično tajništvo, kot Coolidge za predsedništvo. J Ko je pogled zdrsnil prek boj-Lga polja, je predsednika bolelo, bil je užaljen, skoraj paničen, Kajti odkril je, da ni nihče izmed Kditeljev stare garde zlomil sulice v obrambo zahteve uprave, fct se Warren sprejme. Ali je bili to maščevanje zaradi arogantnega ravnanja z voditelji stare fctrde pri njih sprejemanju od jCoolidgeve strani na zadnjikon-Ifcnciji v mesecu juniju T Alf se Ik maščeval Jim Wataon sam, Ker ga je Coolidge odklonil kot ■^predsedniškega kandidata? Lli so senatorji postali. sentimentalni in so simpatizirali s stalim senatorjem Lodgem, ki je ■bj mrtev in s katerim so tako ravnali v Clevelandu, kot da je ■občen iz stranke? Smoot, Ifadsvvorth, McLean, Jones, patson, Curtis, Fernald, Len-pot, Moses — zakaj so molčali ? pkaj se je obramba prepustila pvopečenima in stupidnima se-itorjema iz Massachusettsa — •illctu in Butlerju v družbi s ompoznim Goffom iz Zap. Vir-inije, Shortridgu iz Californije? lo je torijski 'Public Ledger' za-itavil ta vprašanja in so jih pri-lodnji dan čitali demokratje v •enatu. ni odgovoril niti eden sektorjev, ki pripada k stari gar-ii- Nekateri so se muzali, kot da * počutijo izredno dobro. Coolidge je vpadel vase. On iz-lleda manjši kot preje, manjši i« raztresen. Dvakrat je bil pora-kn zaradi "bonusa", pristati je &«ral na povišanje mezde pošt-Jih uslužbencev, in dvakrat je W poražen pri izbiranju justič-J*Ka tajnika. Od svojega prvega »ongrcHa in drugega senata ni ^ jel drugega kot odklonitve. Zdaj »e izredno trudijo, da §e javnostjo prikrijeta obeež-j*t in važnost sesedanja Coo-»direve mite in izginjanja Coo-%'vega prestiža. Ta prizadevala se UkIo razblinila v prazen J*. ko se vrnejo senatorji in J^grcsniki domov in povedo »Jcte. Republikanski komitej se skrpucati neke vrste pre-v mejah stranke letošnjo »Pomlad in poletje, da se ne po-vernikom razbiti moči sta-"" «arde, ko se kongres zopet ""de k zasedanju v mesecu de-frmbru. unciiotova m8uhafikam ■ Predloga pokopana v ZBORNICI. Babacriptio« •t r.U of postat« provid^ for in .ectto. UM, Act of Oct. S. 1117, a.Uiorl.«! m Jnm 14. ltlft. ^ Prtgled dnevnih do- - Amerika. Število mrtvih v tornadni coni je začelo padati; včeraj so na šteli 828 mrtvih in 2990 ranje nih. Radio in eroplan sta rešila ti soče življenj. Pet rudarjev prinesli iz raz dejanega rova v Fairmontu, W Va. Poraz v senatu vpliva na Coolidga. , Nova kriza med rudarji v distriktu. Po svetu. Mussolini je najbrž doigra svojo vlogo. Nove stavke se pojavljajo v Italiji. MacDonald ponovno opozarja na nevarnost vojne. Velika turška armada drobi vstajo Kurdov. Mehiški železničarji so zvezni uslužbenci. Število žrtev tornada Ji začelo padati Včeraj so našteli 823 mrtvih, od katerih je 645 v Illinoiau. Več ko 10,000 oseb je brez strehe. «, ""rriHburg, Pa. — Takozvana ' prohibicijoniška predlo-u - ki so jo podpirali prohibici-j*«« in ki je določala, da si mo-*Jr' Pivovarne in žganjarne nabiti obutveno dovoljenje in * Pod vre« pregledovanju. Je J*'I*dla v zbornici. Za predlogo f Vdanih 99 glasov, proti W* »to m oro, namreč 210, dočim je tu 000 oseb ranjenih. V West Frankfortu je 107 mrtvih in 500 ranjenih. Na stotine delavcev razkopava razvaline in vleče trupla na dan. Nekaj oseb je bilo najdenih živih pod ruševinami. Tako so našli X>d prevrnjeno steno neke rudarske koče pri Frankfortu eno eto starega otroka, ki je bil popolnoma nepoškodovan, samo la-rniki lokalnih organizacij izjavljajo, da ne dobe dela, dasi-ravno niso več odborniki. George Molecky, bivši predsednik lokalne organizacije Even Colliery, je izjavil, da ne more več kandidirati, ker so mu grozili s smrtjo. Sam Pace, ki je bil ponoči napaden In zavratno ustreljen, je bil tajnik te lokalne organizacije. Pit Mrtvih nMlarJtv pri-nesli iz jame 29 Žrtev eksplozije je fte vedno • pod zemljo v Fairmontu, W. Fairmont, W. Va., 20, marca. — Moštvo, ki je bilo dva dni na delu v razdejanem premogokopu No. 41, tri milje od tukaj, je sinoči prineslo prvih pet trupel na površje. To so prve žrtve eksplozije plinov, ki je bila 17. marca svečer. V jami je ostalo 34 rudarjev in zdaj ni dvoma več, da so bili vsi ubiti za Časa razstrel-be. Trupla so zelo ošgana in komaj so bila spoznana. Prve, na površje prinešene žrtve so štirje samorci in neki Italijan. Vpati je, da bodo danes vsa trut>la zunaj [ «xm ŽELEZNIČARJI ZVEZNI DELAVCI PRKDSEDMK CALLKS RAZLAGA SVOJO POTEZO. ŠTEV.—NUMBER 68 Radio ia letalo velika pomoč v aeereftl Na tlaoče ftrtev tornada je bilo ' rešenih smrti ■ pomočjo teh dveh modernih Isaajdb. On ne prizna aristokracije med delavci. Vilka tarika armada drobi versko revolto 200,000 mož oklene središča vstašev In deserterjev. Rebel ni Kurdl se pretvarjajo v ban dlte. BANKIRJI ZAHTEVAJO IZ REDNO ZASEDANJE KONGRESA. Agtfntflo za "frtevolo' Mudi se jim s znižanjem direkt nega dohodninskega davka. Waahington, D. C. — Liga a-meriških bankirjev je zborovala v Richmondu in zahtevala, da se izvede davčna reforma, ki pomeni v jeziku bankirjev, da se znižajo direktni dohodninski davki na visoke dohodke. Da se to izvrši, je potrebno, da predsednik Goolidge skliče kongres k izrednemu zasedanju brez nadaljnega odlašanja. Senator Glass in zsklsdniški tajnik Mellon nimata ugovora proti zahtevi richmondskih bankirjev. KANADSKO DELAVSTVO POMNOŽI ftTEVILO SVOJIH POSLANCEV. Montreal. Cen. — J. S. Woods-worth, delsvski poslanec Iz Win-n i pega, izjavlja, da se je število delavskih poslancev v kanadski nižji zbornici pomnoži pri prihodnjih volitvsh najmanj na pet in dvajset. STAVKA PROTI PRIGANJA- flrrvr. Central Fslk. R. L — Klotz Throwing kompenljs je v svoji tovsrni za izdelovanje svile in bombažnega blaga, uvedla tri dnevne delovnlke po onem ur In brez odmora za obed. Delavci so morali delati skozi osem ur. ne da bi smeli kaj zaužiti. To prlga-njaštvo je povzročlK da je za-utavkalo vseh štiri sto delavcev v tovarni. Kompanija je uvedla tri delavnike v U urah. da iztl-»ne več produkcije iz delavcev, Carigrad, 20. marca. — Tur ška vlada je mobilizirala veliko armado za zdrobitev vstaje ^ Kurdistanu in potlačenje monar hiatično-verskega gibanja. Poleg 100,000 mož redne armade je mobiliziranih še 100,000 mož Anatoliji. Predsednik Mustafa Keaial paša je sklenil ne samo akrušiti revolto Kurdov, pač pa prvikrat naučiti dva milijona Kurdov v vzhodni Anatoliji da je Turčija republika in da bodo Kurdi zvesti republikanski vladi v Angori namesto svojim Aej kom. Medtem ko vstaši, katere vo-štijk Said, nosijo v eni roki koran, V drugI pa zeleno zastavo preroka Mohameda, je vlada za* čela intenzivno republikansko propagando v armadi. Oborožena kampanja je naperjena ne le proti fanatičnim Kurdom, tem več tudi proti domačim reakcijo-narjem, ki hujskajo vojake na upor v "imenu Alaha in preroka". Vojno sodišče, ki odhaja v Kurdistan, ima nalogo poobesitl ne samo uporne Kurde, pač pa tudi več tisoč turških oficirjev in prostakov, ki so dezertirali. Vesti z bojne fronte so kratke in omejene večjidel na optimistična uradna poročila. Pravo število vstašev ni še danes znano, domneva pa se, da ima šejk okoli 30,000 konjenikov. Kakor javljajo te dni, se Saidove čete vedno bolj pretvarjajo v roparske tolpe, ki se bolj zanimajo za plen kakor za kalifa in kurdiško nacionalistično gibanje. Načrt turških poveljnikov je, okleniti kurdistanske hribe od Va rta do Severka s kordonom čet in zajeti ter počasi zdrobiti rebele. straAna Ženska ! Umorila Je fttlrl, štirinajst zastrupil*. Medina, O. — Misterij, ki Je obdajal smrt John GienkeJa, njegove žene Lil lian in njene sestre mrs. Sophie Hazel, je razvozi Jan. Mrs. Mart ha Wise, hči Haze-lovo, je izpovedsla, da Je name-šala arzenika v vodo, ki so jo pile nji sorodne družine. Zakrivila je smrt svoje mstere dne 18. decembra, Glenkejeve žene dne 4. januarja in Glenkeja dne H. februarja. Poleg je zastrupila Še štirinajst drugih sorodnikov, ki so bili bolni In niso podlegli strupu. Policija Jo je vprašala po vzrokih, ki so jo gnali, da Je pričela moriti svoje sorodnike. Strašna žena Je; izjavila, da Jih sama ne pozna. Wa*hington, D. C. — Po poročilu iz mehiških delavskih krogov se je mehiški predsednik Calles pečal s rešitvijo vprašanja, ki je nastalo, ker se železničarji branijo vzpostaviti tiste zmožnosti in sposobnosti, kot so bile v navadi dve leti nazaj. Apeliral je zastonj na organizacije ždezniških uslužbencev. In ko ti apeli niso nič izdali, je Železnice podredil zveznemu departmentu za komunikacije. S tem so postali železničarji svezni uslužbenci, mesto da ostanejo uslužbenci podjetij, ki se zvezno upravljajo. Tako so Izgubili pravico do stavke. Calles prizna odprto, da se to ne strinja s duhom administracije, katero so ustvarili delavci. Ampak de la Huerta je izkazal izredne koncesije železničarjem in dal izredna posojila voditeljem železničarjev vprav tik pred njegovo fašistovsko revolto. Simpatizirali so z de la Huertom in niso hoteli popustiti od svojih predpravlc. Culles se je določil, da mod mehiškimi delavci ne bo aristokracije. Vsi delavci morajo biti enako deležni vsegu blagostanja, kolikor ga prihaja od vlado. Mezde železničarjev so še enkrat tako visoke kot drugih lzu-čenih delavcev, izjavljajo podporniki Callesa. Dnevna produkcija v železniških delavnicah -J« snišal4 za ena petino produkcije od prejšnjih dni. Imela je pričeti stavka felez ničarjev. In če pride do stavke, tedaj bodo drugi dolavei psdpi rali Callesa. Polovica mehilkogit dolga prihaja od izgube, ki Jo i majo železnice v Mehiki. KANADSKO DELAVSTVO PODPIRA RUDARJE V NOVI ftKOTIJI. Ottawa, Can. — Kanadski obrtni in delavski kongres Je o-dobrll poziv rudarjev v Novi Skotijl za denarno pomoč, ki so na stavki proti British Km pire Steel korporaciji. Eksekutiva Je dovolila pet sto dolsrjev, da tako spodbudi lokalns organizacije k prispevsnju v stavkovni sklad> Kanadska vlada še v*dno*ltbji ob strani in gloda, pri tem pa prepušča vso odgovornost vladi Nove dkotije, ■VeČina stavkujočih rudarjev že ne dela leto dni. Chicago, 111. — Velika katastrofa v sredo, ko je tornado drobil človeška blvnlišča in Življenja v dolgem pasu preko petih držav, je prvič pokazala, kako velike koristi aa človeštvo sta radio tn eroplan ob uri nesreče in nujne potrebe. Radio je prvi rasneael vest o strašni katastrofi, Nekaj minut pozneje, ko je divji vrtinec Iz-premenil cvetoče naselbine v kupe razvalin, je radio Že naznanil v Chicagu žalostno novico. In v sredo zvečer so oddajne postaje vsak čas prekinile običajne večerne programe ter poročale sto-tisočorim poslušalcem najnovejše vesti is krajev neafeče. Obenem so postaje pozivale zdravnike, naj se takoj priglklljo ta odhod na lice katastrofe s posebnim vlakom, ki odpelje zdravila, postrožnlce in druge potrebščine za prvo silo. V dveh urah se je odsvalo več ko R0 sdravnlkov, ki so brez odloga odpotovali v Južni Illinois. Ce ne bi bilo radija, ne bi bil nlhčo izvedel o nesreči do drugega jutra, razen onih, ki so bili slučajno v središčih mesta, kjer so bili na razpolago listi v posebnih izdajah. Letalci so že zgodaj zjutraj naslednjega dne posetUi tornad-no cono in vseli prve fotografije iz zraka, ki so bilo še tisti dan objavljene v Ustih. A" to ni bi-lo vse. Letala so prinašala zdravllske potrebščine, posebno tetanskl serum zoper prissd ran, v vse one kraje, katere Je tornado odreial od zunanjega sveta z raadejaajem železniške proge in nakopMenJem tisočem« navlake na costah, tako da Je bil t udi avtomobilski promet nemogoč. Zdravniki, bolniške postrešnlce, moštvo Rdočega krila in sploh vsi, ki so dollll prvo pomoč nesrečnežem, so se posluftlll sropla-na za hitro pot iz kraja v kraj, za prenos potrebščin in drugih stvari. Tako sta radio in letalo rešila tisoče ranjencev gotove smrti in dosegla, da Je bil čudovito hitro ugotovljen obseg kstaatrofe in da Je prišla zadostna pomoč v najkrajšem Času. BREZPOHELNA ARMADA SE A K NE ZNI2UJE. stavka tekstilnih delavcev v new bed- forihj se Siri. New Bedford, Masa.- V Nell dovi predilnici in tkalnici eo se stavkujočlm tkalcem pridružili še delavci, ki popravljajo statve. Okrog dve sto delavcev Je zdaj na stsvki. Kompanija Je v veliki zadregi. Waahlngton, D. C. — Pomlad že prihaja v deželo, brezpoaelns armada se ps še ni pričels krčiti. Mr. Jones, ravnatelj zvezne službe za posredovanje dela, je are-di meseca marca podal poročilo, v katerem pravi, da se ni Itevi-lo brezposelnih delsvcev precej znižalo v mesecu februarju. Stsvbinsko delo je odloženo, ker Je vreme slabo. O tekstilni industriji se poroča, ds se število ns-stavljenih dslavcev počasi In stopnjevsje množi. V poročilu js izrečeno upanje, ds se mogoče v pomladanskih mesecih izbotjšs poioAaj. Za delavce so še taki časi, kot so biii po zimi. Sumljiv ogrski steaUUT. Dunaj, 20. mar<*. — Neki ftte-fan Kertesz, ki Je priznal, d« j« hotel ubiti ogrskega regenta HortyJa, Je bil te dni obeojfft na 13 let zapora Kertesz je povedal, da je dobil navodila In denar za atentat na nekem komunističnem sestanku v I^obemi na Aujerskem. Nato ee J ATI HI ŽENSKE SO IfSKOClLR IZ ZAPORA. Dve ao prijeli. Chlcago, lil. — Štiri ženske so uskočile is zaporov na polldjakl postaji Wsst Chicago Avsnue, Strle so ključsvnice na oknih In so splezale po ledenem prlsidku do železnih stopnic, ki služijo aa izhod v alučaju |x>žara, Dvo ženski sta bili aretirani, ker sta kradli v prodajalni. Dva sta bili stari okrog 3ft let, dva pa okrog 1H let. Starejši ženski sta Mil kmalu prijeti, ker sta pove-dsli svojo prsvo adraso, ko sta bili aretirani. Mlajših pa niao dobili takoj, kajti na policiji sta naznanili napačni imeni in sdre-sl. PETICIJA ZA ODPRAVO KA-KOLVUEVEUA NAGOBČNIKA. VVsshlngton, I). C. — V četr-tek Je delegacija posetila drŽav* nega tajniku Keilogga in predložila peticijo s 600 izpisi, ki ur-gira državni department, naj dovoli Karolyiju popolno svobodo govora. Kellogg Je obljubil delegaciji, da vzame zadevo v pretres in odgovori v par dneh. Mehiki vee. Kertesz bo nsj< Soelallatilna Mranfca e bo reorganizirana. Mežico Clty, 20 marca. — "Grafico" poroča, da se socialistična Stranka v Mehiki reorganizira prihodnji meaec. Kova stranka bo predatavljala vse revolucionarne element« In ja A« pokeaal povabila ves stranka, M rajo Calleeovo vlada, družijo. ___ P10SV PROSVET GLASILO SLOTOVSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTI SOBOTA, 21. MARCA 1935 Cm$ oflw«T po dogovoru. RokopUi m m vročijo. Naročnina. ZodlDjOM drUvm (U«M Chicago) 16.00 M Uto, |BJ0 M pol loto lo llifi ko tri motoco; Chlcogo in Cicoro |4A0 bo loto. fiJS ao pol lato, $IM m tri h........ m fante n—m* Moolof ao voo, I mik m MT4t -PROSVET A" Ar H WTHE ENLIGHTENMENT" |»Wi of tfco ■!■ ItollMiol fcMfll šmktr. &*—d bf tk« Novoole Notloool Baasttt Advortisingr rotM on ocrooouBt. flubscrlpUub; U nI tod Stoto« (osoopt ChUf) sad foor; Ohloogo 14.0«, ond forettpi eountrioi JSAO por jm*. -MLMBER of Tho FEDERATED PRESS nsMBHaaaOMHMMlvaiOM UNION LABEL APPUED FOR Dotum ? oklopol« a. pr. (»Ur« 11-1925) polog vologo Imena m oooloro | da vaa a taai doovoa potolOo oorečoloo Pooartl« k —>■>■—. do a* na o* aatovl Mat.^ __________ ^ ^ AKADEMICNA SVOBODA NA AMERIŠKIH UNIVERZAH IN UClLIfi&H. V akademično svobodo spada tudi svoboda govora i i) poduka. Na evropejskih univerzah se ta svoboda ie precej čuva, medtem ko v mnogih ameriških učilii&h in na univerzah še prevladuje mnenje, da se morajo dijaki iUY#ti P^d napačnimi nauki in idejami To se ravno tako sliši, ako kdo pravi, da človek ne sme v vodo, dokler ne z#ai plavati. f1 4Caj so pravi in napačni nauki in ideje, ne določijo dijaki, ampak zaupniki univerze in učilišča. Se profesorji, ki predavajo dijakom, nimajo dosti govoriti o tem vpra* šanju. Z drugimi besedami to pomeni, ako žive zaupniki univerz in učilišč v predpotopnih idejah, se morajo dijakom vbijati v glavo kot edina in prava resnica predpo* topni nauki in ideje, akoravno jih je znanost že zdavnej spoznala za veliko zmoto. Kdor išče resnico, hoče slišati oba zvona. To pomeni, da je enostranski nauk, posebno če ima za podilago že stokrat znanstvene ovržene teorije, škodljiv za dijake in za človeško družbo, ker mladina po izvršenju univerzitetnih študij ne more služiti človeštvu tako koristonosno, kot se pričakuje od ljudi z akademično izobrazbo. Na nekaterih univerzah in v učiliščih so posebno tankovestni glede sedanjega gospodarskega sistema. V profesorju, ki ne odobrava, da je današnji gospodarski sistem najboljši, kar jih je bilo kdaj na svetu in kar jih še pride, vidijo velikega grešnika, ki zavaja mladino. Veliko profesorjev je že bilo odstavljenih, ki so o gospodarstvu tako predavali, kot jim je njih vest ukazovala, da morajo učiti mladino, ako jo hočejo obvarovati zmot, ko dokonča svoje učiliščne ali univerzitetne študije. Na nekaterih univerzah in v učiliščih pa ni bilo dovoljeno predavati dijakom o gospodarskih problemih, ki se tičejo splošnega ljudskega blagostanja, ako so bili predavatelji* na sumu, da zagovarjajo napredne gospodarska nauke. Našli so se tudi zakonodaje! v državnih zbornicah, ki so sklenili, da se odtegne podpora takim univerzam, na katerih predavajo Darwinov nauk o evoluciji. Ti za konodajci si pač domišljajo, da morajo vsi verjeti \ biblijsko pravljico, da je Bog ustvarjal svet šest dni, sedmi (lan je bil pa tako izmučen, akoravno je vsaki dan izgovoril samo nekaj besed, <1a je počival, čeprav znanost dokazuje nekaj, kar je popolnoma v protislovju s tem biblijskim naukom. • "Take omejitve niso v korist dijakom, še manj pa človeštvu. >•• To so spoznali tudi nekateri predsedniki na univerzah in učiliščih. Zaradi tega so uvedli svoboden poduk v svojih institutih in ravnotako dovolili raznim predavateljem, da so predavali o predmetih, ki so izključeni na univerzah in v učiliščih, katerih zaupniki ali upravni odbor še vedno mislijo, da je za mladino najboljše, ako se vzgaja v starih naukih* in idejah. Mladina na univerzah in v učiliščih mora ikvedeti resnico. Seznaniti se mora z modernimi idejami, ako hočemo, da ji bo resnica kazala pot skozi življenje po dokončanih akademičnih študijah. Vsaka omejitev modemih naukov na poljih znanosti je škodljiva in se maščuje prejalislej na bodočih generacijah. Poleg je pa tudi pravica mladine, dn izve resnico. Kdor odpravlja resnico z univerz in iz uOilišč, ubija znanost, koplje grob človeštvu. Da se je Človeštvo razvilo takojlaleč, se imamo zahvaliti ljudem, ki se niso hali groženj in celo smrti zaradi oznanjevanja resnice. Cela vrsta borcev in oznanjeval-cev resnice je pretrpela smrt,. zdihovala je v ječah, prognanstvu ali je pa trpela na drug način. Stoinstokrat so mislili, da so zatrli resnico, > ko so Pueblo, Cdo. — V Prosveti či-tem poročilo glede Joe faiht in vidim, da so napačne informacije. Reonka je taka: Joe Zaje je doma iz Puebla, star 18 let in ima starte tu v Paeblu. fiel je od tu sa delom v Chicago, V7,t*I J<* • seboj pol štruce kruha in nikel ter pajnt vode. Fant, ki živi v isti hiši kjer jas, mu je dal cigareto. je vse, kar je imel Joe Zaje seboj. Joe Zaje nam je bil dobro znan. Delal je v tovarni za metle tam, kjer otroci naše gospodinje. Revež st je hotel poiskati lepšega življenja in se podal v Chicago. Nekoliko dni po a ježevem odhodu smo že izvedeli, da je bil ubit v Chicagu. Pripeljali, so ga nazaj in pokopali v Pueblu. Razširila se je govorica rodi mladeniče ve smrti, da je bil u-streljen in vrien pod žeieenico ter da je bil ubit od zavirača ali od tramov itd. Koliko pa je resnice na govoricah, ne vem. NovegS tu ni nič, stare razmere se ponavljajo. Delavcev je toliko brez dela, da ne morem popisati. Tam pa tam jih je videti kar po 10 do 30 v gručah, ki neprestano prosijo jesti. Mehičani prihajajo kar v trumah in večinoma tudi le oni dobijo delo po jeklarnah. Tam ne dobi dela, kdor je 40 let star, ie sanjati mu ni treba, da bi ga vposlili. Pri gradnji kanala je zaposlenih več rlužiti se sodnije. Razkačil se k Irec ter pričel tako grdo ttenoeha, Wis. — Po kratki in mučni bolezni je umrl moj so-in oče družine Frank Ber-star 45 let. Doma je bH s Krtin pri Domžalah, po doma te Bergaiftov. - Zahvaljujem se sa izkazano sočustvovanje meni in otrokom vsem, ki so bili v tolažbo v času bolezni in po smrti ter so ae udeležili pogreba v velikem številu. Velika udeležba sprejema na zadnji poti je bila vzlic velikemu mrazu dne 2. marca, ko je toplomer kazal osem pod ničlo. Pokojni je bil član društva 1-lirija S. N. P. J. Zahvaljujem se društvenim bratom in drugim. Žalujoči ostali: Amelija, Frank, Mary, Avgust in Vincenc, otroci ; Ivana Bregant, soproga. misel bilko, bomo zopet v temi srednjega veka. Človek hlepi po spoananju, plemenitosti in sreči, zato rešimo se duhovščine, katera nam hoče vae to preprečiti. — Poročevalec. Barberton, Ohio. — Duhovščina postaja skrajno predrzna. Pretočeni teden sta prišla župnik slovenske cerkve in župnik irske cerkve k rojaku J. B. radi nekega dopisa, ki ga je poročal v list G. N. Slovenski župnik je obiskanemu takoj dal razumeti, da on ni "hunky", da bi ga oni blatil po listih. Vse zastonj je rojak ugovarjal, da ako ni resnica, kar je pisal, da ima župnik priliko devet do deset ur. Plačajo jun po tri dolarje na dan, a kdor dela po 10 ur, ima $3.76. V kratkem času so jih odslovili tudi tam 200 a čez par dni so jih zopet sprejeli na delo 60. Vsi ti so morali iti na posredovalni urad za dalo in plačati po enega "boga" za delo. Colorado Fuel in Iron Co. bo na prvega odtrgala mesdo po vseh rudnikih in jeklarnah za dvajset odstotkov. Pa v trgovini so povišali ceno življenskim potrebščinam, podražili so moko, meso in ves živež. Delo se pri vsej draginji ne dobi boljše kakor kdor hoče garati po deaet ur za $3 ali pa $8.75. Pa še tisto delo s krampom in lopato se težko dobi ter ga je treba kupiti na posredovalnem uradu za delo. Lažje kakor drugi dobijo delo Mehičani. Iz belopoltnega človeka se kar norca delajo, če pride vprašat za delo. 2e sem šel neštevilokrat vprašat za delo v jeklarno, pa vsakokrat sem videl kakih 100 oseb tiščati okoli urada. Tam imajo sobo za brezposelne, kjer jih dosledno vedno poseda kakih 80 do 40. Sprva sem mislil, da vse te osebe čakajo samo na delo, a pozneje sem spoznal vso skrivnost, da je med njimi veliko število vohunov, katerih naloga je, da pronajdejo, kakega prepričanja je oseba, ki vpraša za delo. Ce ne voli, kakor se njim dopade, ne dobi dela. Nek dušni pastir je tu pridi-govaJ, da ga je sram in da ai nič več ne Želi živeti, ker so njegovi farani v letu 1924 darovali samo (pomnite!) 41,000 dolarjev. E-deninštirideset tisočakov so torej samo v enem letu zbrali siromaki skupaj za prazne besede dušnega očeta. Vpričo vsega gorja in pomanjkanja hinavec še toži, da ga je sram, ko je dobff*sa-mo" 41 tisočakov. Poleg tega še dela dolg faranom. Ce je res to kaka šola, bi moral v resnici preskrbeti far«no a pleme nitimi lastnostmi,' ne samo s jezikom, z dejanji pokazati ple menitost. Duhovni ao baje poklicani, da obvarujejo človeka pred grdimi lastnostmi, ampak dejstva uče, da oni šele podpihujejo v ljudeh straati in netijo sovraštvo. Delavcem pridigajo o nebesih na onem svetu, sami pa ši jih hočejo ustvariti na tem svetu. 8 cerkvijo imajo prav uspešno pomoč, da uspešno lahko zameglijo razum avojih žrtev. Kakor prekletstvo visi nad delavstvom nesreča kapitalističnih hlapcev, samogoltne duhovščine. Mesto da bi rea širili resnico, razširjajo laž; svoje pripadnike utrjujejo v potuhi mesto v plemenitosti. ljudem vcepljajo so- preklinjati kakor kak pijani »tarok rajHk i mešetar. Grozil je rojaku, da mu razbije lobanjo. Rojak je pa mirnega značaja, zato je rekel, da je obdržal hladno kri. Vseeno pravi, da je dragič ne bo. — Stezosledec v Basbertonu. ubili oznanjevalca resnice ali ga vrgli v tamnico, ali resnica se je vielej dvig- vraštvo in razdor namesto lju nila iz groba teh mučenikov kot ptica feniks v lepši in bmafl SfiJtSS^i je do de-• _ j>t um.* narja. In kakorsna j»* človekova krasnejši obliki. iiub^n. tak je njegov bog. Resnica je nerazrušljiva! Ako se ni posrečilo ubiti Delavci, ako ae hošemo rešiti resnice mogotcem v prejšnjih stoletjih, ki so mislili, da »trudnega plevela, se moramo ohranijo z ubijanjem resnice razmere vekotrajne, kaker- ^jihMM ftne so bile takrat, še toliko mani se bo posrečilo odpraviti m M ^^ »j kapitalističnih resnico • sveta etarinskim univerzitetnim in učfliščnim hlapcev — najrazličnejše duhov -zaupnikom in upravnim svetom, ki mislijo » enakostran- »tvorimo močno pmlfetar-skim podukom ohraniti sedanje razmere na svetu do JJJJJ^ odteM^isu^ konca sveta. — pred durmi. Ce izgubi napredna Breezy HH1, Kana.—Po tukaj njih rudnikih so delali od de cembra m. 1. pa do prvih dni te brnarja vsaki dan, razun ako ni bilo kaj posebnega. Zaposlenost je bila torej kaka dva meseca. Nekateri tudi še sedaj redno delajo, posebno pri Western družbi, ne pa tu pri Eastern družbi ali Shferidan št. 7. Moj mož je že brez dela od 26. januarja. Ako je kdo dodelal svoj prostor, je moral na listo in Čakati delo po tri štiri ali tudi več tednov. Pri imenovanem rovu je bilo petdeset mož brez dela že predno so rudnik zaprli. Zadnjega minulega meseca so prenehali vsi pri rud niku Sheridan 7, kakor tudi pri št. 18. družbe fiastern. Kaj vse si domislijo nekateri začasni operatorji! Nameravali so vriniti plačilno lestvico iz leta 1917. Delavci pa niso s tem zadovoljni, zato so prenehali. Umevno je, ča se jim posreči, da druge družbe ne bodo držale jackson-villske pogodbe, kajti operatorji smejo prelomiti pogodbo. Ce bi jo delavci, potem pa joj! Kot se sliši je med najemniki in Sheri dan družbo zopet potekla pogodba. Kako dolgo bodo rovi zaprti, ni znano. Kapitalisti se ravnajo kakor vreme spomladi. Pa naj še kdo reče, da nas je prosperiteta našla nepripravljene! Marec poteka in zima se je počasi pričela poslavljati od cvetoč« spomladi. Treba je zopet prileti lopato in grablje ter pri četi z delom po vrtovih, da se preskrbimo za bodočnost, Če nam bo sreča naklonjena. Rudarski žufltal prinaša precej nasvetov, saj zadnja stran je odmerjena ženam rudarjev. Od vseh strani se sliši, kako so farmarji dosti producirali vsakovrstnega pridelka, a kljub temu raste draginja z vsakim dnem. Delavske plače pa trgajo. Nazadnjaki vpijejo, da se vrača prosperiteta. Seveda ae vrača za tiste, ki ne orjejo, ne sejejo, žanjejo pa dobro. Vil nimajo, pač pa dobro nasajene grablje. Zatrdno nekateri trdijo, da klerikalstvo šepa. Mimogrede na to povem, da ni znak. Skoraj bi človek trdil, da ae bolj širi kot se je pred desetimi ali petnajstimi leti, ker vedno postavljajo nove cerkve. Nedaleč od tu ae postavili kar dve v kratkem času, to je v Ringu in Capaldi. Tako dišimo tudi iz dragih držav. Nova cerkev v Ringu od zunaj prav lepo izgleda in tudi prostorna je, da bi lahko nudila razkošno stanovanje za kakega boleh nega pečlarja ali pečlarko. Cerkve v Capaldi pa nisem videla niti od-zunaj, le rojak mi je pravil, da se je podpisalo in obvezalo kakih 70 vernih kristjanov, da bodo podpirali cerkev v vseh oairih. Naselbino po večini tvorijo Lahi, katerim se zastavlja edino vprašanje, kaj pa bi bUo, če bi cerkev uničil K. K. K. Na to vprašanje imajo odgovor, da bodo zgradili drugo. . Cerkve, ki so bile pred kratkim skoraj zapuščene, so zopet napolnjene vsako jutro proti volji stoprocentnih Američanov. Tako se je ierazil rojak, ki stanuje blizu eerkve, dasi vem, da sam ne zahajal njo, čeprav je po rodu katolik. Bolj ko se širi Kukluksklan, bolj postajajo ljudje verski. Dne 17. in 18. novembra lani so imeli tu pri dveh novih cerkvah ahod spravim pom-pom in birmanjem. Bilo je precejšnje število otrok, kar je dokaz, da ljudje Še verujejo v čudeže. Poštno je odgovoril rojak dopisovalcu klerikalnega lista, da z denarjem, ki ga prejema Prosve-ta za dopise, se ne bo nihče opomogel. To moram potrditi, da je resnično, ker kar sem še sama pisala dopisov, me niso stati črnega penija, kakor tudi v G. N. ne, še potem ko smo pustili list, ni-< so računali nič. Za oglas pa je kajpada treba plačati povpod, naj bo slovenski ali kak drugi list. Z radostjo sem čitala dopis iz Chisholma, Minn., o petindvajsetletni« ali srebrni poroki. Naj se še kdo oglasi s takim dopisom, ker je boljši kot pa pikanje ali pa poročilo o pretepu. Svoje-časno se jih je nekaj oglasilo farm na dopis rojakinje iz Pen-ne. Dobro je, da opišejo razmere tudi s kmetij. Umevno je, da se je rojakinja iz induatrije oglasila na hvaljenje, koliko jajec in pišk imajo kmetice, naj jih kar nji pošljejo. Jaz imam tega za silo, a meni naj pa pošljejo jabolk, še rajše pa jabolčnika, kajti v Kcnaaau razsaja poleti suša. Jabolčnik je iz borno sredstvo za zalivanje. Ako kmetovalec ne more prodati svojega pridelka, je umevno, da ima življenje, ampak bridka resnica je, da je tudi bn izkoriščan prav tako kot industrijski delavec. Oba sta molzna krava mogotcem, ki ju izžemajo tu kakor v stari domovini. Od Eastern Co. sem skoraj pozabila omeniti, da so operatorji James Priče, Jack Devine in Joe LaFayette. Št. 18 se po operator jih imenuje "Capital". V naj« 2mh(omet Svatba bre P koledarju je ie apomlad. da v Chicagu je še ni. Vedeti treba, da koledar in Chica»o dve različni reči/ nsiaUkruujj Besed n jaški baroni. Oblaksrski vojvode. Vitezi "ingodvvetrustavci". Pl. podrepniki trusta žegn« vode. • • ♦ Bogu dopadljiv sistem. Cikafiks kreditna zveza ima i črni listi 30,000 trgovcev, fm» nikov in drugih podjetnikov, ao v prejšnjem letu faankrotin oziroma na tihem prodajali ja podjetja, popihali in pus bankirjem dolgove. Na ta na< so ameriški bankirji v enem k izgubili okroglo 260 milijon dolarjev. Bog ohrani, Bog obvari tat sko-roparski sistem! m * • Radio telegram iz Jugoslavij Cenjeni K. T. B.! Dobil radio telegram iz Jugoslavi Dne 18. januarja t. i je ire gasilno društvo v Dragatuiu, kraj Črnomelj, veseiico, na tero so prišli tudi trije žandi s svojimi ženami. Hudomu fantje so medtem stopili na < niško postajo in pobrali puške municijo. Nato so fantje šli veselico in ae za šalo stepli. Ž darji so hitro skočili po pui toda na njihovo veliko razoča nje ni bilo orožja nikjer. N so dobili druge puške. Prišel je orožniški zapovednik iz Vi ce in odstavil vse tri žandar —Posveti malo v Collinwood, je morda že tam kateri teh br posebnih žandarjev. — Ljubit tvoje kolone, Bellaire, 0. i • * • Kontest za živalska imena Cenjeni 2arkomet! — Izve li smo, da je frančiškanski misar v Chicagu po navodilih Rima — ker je sveto leto! razpisal med koštruni v Coll woodu kontest za živalska in na. Kdor nabere več živalsl mu sta*imela Ed Roberts in Ed imen, dobi ravno toliko veli Solomon. Priče je sedaj kupil par no lopato za $60,000 nekje v O-klahomi, ker prav gotovo namerava obratovati pod odprto delavnico in z namenom, da mu bodo rudarji delali približno zastonj. Pozdrav napredno mislečim rojakom. — Frances Šinkovec. PERUVUA SE UPIRA COO-LIDGEVI RAZSODBI. Nekoliko luči na peruvansko-chi leansko sporno zadevo. Washington, D. C. (Federated Press.) — Razsodba predsednika Coolidga v zadevi tacna-ariškega teritorijalnega spora med južnoameriškima republikama Peru in Chile je bila delo bivšega državnega tajnika Hugheaa. Iz zanos ljivega vira se je doznalo, da je Hughes imel glavno besedo, do-čim je Coolidge kot razsodnik le podpisal razsodek. Stvar se tiče ozemlja, ki je bogato na solitru in raznih mine ralijah. Peru in Chile se prepirata radi tega ozemlja že 40 let Leta 1895 je Peru zahtevala, da ljudstvo samo odloči, h kateri republiki hoče apadati, toda Chile je bila proti temu. Danes pa je ravno narobe: Chile je za plebiscit, Peru pa je proti. Hughes in Coolidge sta ugodila chileansk vladi in razsodila, da se vrši plebiscit. To pomeni, da bo zmagala Chile, kajti prebivalci na spornem teritoriju ao večinoma chileansk i naseljenci. ' ^ftnkU - . vuJt* A.. TIHOTAPSKE ZVIJAČE. Washington. D. C — Obrežna straža ima dvojno nalogo. Loviti mora tihotapce in pomagati la dijam. ki kličejo na pomoč. Uradniki v tukajšnjem glavnem stanu obrežne straže izjav-Ijajo, da se tihotapci večkrat po-služijo zvijače, da speljejo ladi-je obrežne straže na led. Brzo-plovna tihotapska ladija odda znamenje "SOS", kar pomeni, da ladija potrebuje nujno pomoč, ker ae nahaja v nevarnosti, da se pogrezne. Ko obrežne ladije od-hite na pomoč, takrat pa tihotapci hitro odrinejo proti obrežju in raalbfte žganje la opojne pijače. • • • nočnih dividend ali odpustk Kakor vidimo, je tekma zda polnem tiru. — Spokornica, C linwood, O.' • • • * Novica, iz Barbertona. Tu v Barbertonu kmalu do mo "žehto" za duše ali po don če sv. m is jot*. Skrajni čas je Nekatere pobožne duše so že ko umazane kakor oglarje srajca. Zdi se, da glavni "iehti bo Skazimir iz Chicaga, ki pri) Ija kramo različnih tiketov "laundry" po različnih cen* Kdor je najbolj črn, mora r čati največ. Bog daj srečo! Stezosledec, Barberton, O. • * • Dogodek št. 15. V stari katoliški Avstriji m doživel tudi tole: Bil je pogr Sprevod z župnikom se je ust vil ob odprtem grobu. Se m svežo prstjo je ležala izkopa lobanja, na kateri je še bil * las. Med navzočimi je nastalo petanje. 2 upnik se je ozrl in je opazil lobanjo, jo je sunil, ae je zakotalila — nekaj navi čih je a strahom odskočilo — zarežal: "Praska, zakaj se a postila kvaterne postne dni?" M. Uorenc, Arma, Kans. • • • Pertinentna .vprašanja. Zakaj v demokraciji ne P™ delavec do javne službe drug« kot samo z delavskimi glasovi • • • Rešitev uganke. Prišle so štiri rešitve uganke 2arkometu z dne 14. marca. I vse nepopolne. Manjkajoče bw de ao: 1) zanjka, 2) Kaztmi 8) paatir, 4) mir. • • • Pravila Plačaj največ kar mom* — < dolar takoj, drugo pa v nih obrokih. • • • J. K.. Tomah. Wis. — Vsš A pis izide na drugem mestu -Stezosledec, Barberton. O-Vi še poročilo o grožnji dveh ^ hovnov tudi spada med asvad* dopise. ».T.* •rej ■ sobota. tt-hoca jiu ggssoK« V>> IMMISam SVOJO RanJCTO na si dvoma, da je nes-Srivljivo bolan. FaSisti so govoriti o njegovem tJedniku. ___ «0. marca. — Mnaaolini-J: u'jna bolezen je danes ataru f^ov. Tajnost, v katero je bo- zavita, je vsak dan večja, ne verjame več, da ima Luolini influenco ali kakšno ' sorodno oidravljivo bole Zdravniki »o ie davno pre-li izdajat buletine o njego-/.di-avstvenem stanju. Zad poročilo se je čitak), da je ^ že "brez malega okre-3»V resnici pa ni sluha ne Ug o okrevanju. Mussolini je Juten na sejah zbornioe in ka-^eU, pri otvoritvi italijansko-neriikega direktnega jcabla ni d navzoč in v javnosti se ne poka« nikjer. Mussolini je zaprt livojem privatnem stanovanju bkor v ječi in razen zdravnikov ter njegovih intimnih prijate-jjv in sorodnikov ne sme nihče i njemu. Fašistovsko časopisje je vse te tedne molčalo o misterijoznfbo-feni diktatorja kakor na ukaz. 1/ parkrat je prineslo uradno mt, da premijer *v kratkem na-itopi tu in tu — toda nastopa ni lilo in zopet je sledil molk. V tropih opozicije pravijo, da se pjboljši zdravniki, ki jih ima Hussolini na razpolago, mučijo H vse pretege, da bi bolniku iz-loljiali stanje, a brez uspeha. Zdaj pa se je začel trgati molk iudi med fašisti. Te dni so faši-tovski listi prvič i priznali, da je Mussolini tako bolan, da ae ne tore pečati s štrajki in drugimi mami, ki tepejo Italijo. Se več. Mati so pričeli na glas razpravljati o Mussolinijevem na-iedniku. Slišati je imenk raznih voditeljev. Med temi je Ciano, vodja ekstremnega fašizma, in Federzoni, sedanji notranji mi-oator, ki danes vrši Mussolinije-w posle; Federzoni je konservativec. Tretji kandidat, ki bi bil lekak kompromis med omenjenimi ekstremoma, je Tittoni, sednik senata. Italija je v tem momentu v ve-notranji krizi. Velika stavka ivinarjev v Lombardiji je si-končana, toda pripravljajo se ge velike stavke v drugih jih. Delavci v drugih indu-jah, opogumljeni vsled zma-v Milanu in Turinu, so zadeli tevati povišanje mezde in titi s štrajki. JFORNIJSKA KOLONIJA DELHI JE NEUSPEH. PROSVETA JKTNiSfcl PAZNIKI ZJMTE VAJO POVJ&ANJfc MUU)E Chicago, 1U. — (F. P.) — Odkar so BiU i!aywood in njegovi tovariši organizirali jetniške paznike v okrajni ječi tajno v vojnem *aau, niso tako občutili solidarnosti, kot aecbj, ko je nastala draginja tako neznosna, da uči vse, ki trpe, da je moč v združenju. Pazniki niso organizirani. Tudi civilna slušba jih ne varuje. Oni so politični imenovanci, ki so prišli do sluib, ker je tako hotela lokalna politična mašina Kljub temu so pa pričeli občutiti, da so še bolj zanemarjeni kot jetniki, na katere pazijo. V okrajni ječi je 63 paznikov, ki prejemajo po $149 mezde na mesec. Službo opravljajo vsaki dan in sicer osem ur. Nedelje in prazniki niso izjeme, ampak semintje izvršujejo tudi čezurno delo, za katerega niso plačani. Dovoljeno jim je jesti v ječi, ampak juha ni nič bolja, kot je bila, ko so bili tam Ralph Chaplin in tovariši. Pazniki nosijo obed sabo. Paznice ali matrone, kot jih nazivi je jo, prejemajo po $113 na mesec. Izvršiti morajo 47 ur dela v tednu. Nadpaznica prejema po $132 na mesec. Štirje pomožni superintendenti prejemajo po $183 na mesec. Ekonomske razmere so jih prisilile, da so postali solidarni in da so peticijoniraii za 20-odstot-no povišanje mezde. Zdaj prejmejo $1,788 na leto in če se jim mezda poviša, bodo prejeli $2,-145.50 ali malo več kot eksistenčni minimum, ki je $2,060. Okraj jih bo pustil nekaj časa Čakati in jim bo mogoče dovolil pet odstotkov povišanja. Jetniki v okrajni ječi ao večinoma siromaki. Med hjimi je dosti nedolžnih, ki čakajo na obravnavo. Položiti niso mogli poroštva, pa so morali do obravnave v okrajno ječo. Tako bogatih jetnikov ni, kot sta bila morilca Loeb in JLeopold. Taki bogatini so redka prikazen v okrajni ječi, ker pridejo vanjo le takrat, ako ni dovoljeno poroštvo. Okrajnemu svetu je bilo povedano, da so jetniki upravičeni, da so pod nadzorstvom takih oseb, ki prejemajo saj tako visoko mezdo, da doseže eksistenčni minimum. Jetničar VVestbrook je naklonjen zahtevi paznikov. avstrijska vlada v prometu kovane novce, mi sicer srebrne šilinge in drobiš, jrroše iz nikla in bakra. oziroma zlitine, ki jo je ie precej v prometu. Vesti iz Poalaniski odaek poroča, da kolonija ponesrečila. Sacramento, CaL — Poslaniški ftkk, ki mu Je naročila legisla- tura, da preišče kolonijo Delhi in bkšni so njeni zgledi na uspeh, je dokončal svoje delo. Poročilo Je zelo neugodno za kolonijo. Preiskava je dognala, da je farmarje stal vsak aker sto št!-tideHet dolarjev, ko so na svetu Postavili potrebna poslopja in Wdali svet in zasadili z drevjem, medtem ko je aker sveta leto prinesel le sedemnajst tolarjev. l*Ki*lativni odsek priporoča, p država odpiše $800,000 na o-*wtih. dalje da dovoli $250,0«) 14 posojila. Na tem svetu ao se kinoma naselili farmarji z J*Ms in srednjega zapada. Kopija je vojno dete. I itvinci tožijo Poljake. Wva, 20. marca. Litvinska J»Kajanja zaveznikov na i'nn' k<>nferend ■ Tkirki v Munu pred malo manj kot dve-»toma. SUr je bil 66 let. ''»Ijaki ao V"*sv«, 20. >'rt*ajo vladnl listi. je J^ovila (»oljsko vlado, da ne * "'kdar privolila v revizijo r?J**°-n«nih® meje. To je pojilo oljsko fašiste, ki so pridali puč v Danzigu. Puč j« Enkrat nri—>s 1 Zbogom krosa! S 1. marcem ae je po vsej Avstriji v javnem življenju uvedla nova, zdrava valuta, šiling, ki se deli na sto grošev. Avstrijska krona se je bila zadnja leta že tako stabilizirala, da je vlada mogla misliti na uvedbo stalne, zdrave valute. Pri izmenjavi je vzela za podlago 10,040 avstrijskih kron za en šiling, ki je sieer nekaj pod zlato pariteto, je pa v primeri z valuto ostalih nasledstvenih držav zelo zdravo plačilno sredstvo. Po zlati pariteti pride nekaj nad 13-000 avstrijskih kron na eno zlato krono. Iz tega se vidi, da je avstrijski šiling precej zdrava valuta. Šiling se ni uvedel v Avstriji kot novo plačilno sredstvo naenkrat, ampak postopoma. Najprej ga je uvedla železnica, potem poštna uprava, nato finančna, potem borza, dokler ni prenehala s 1. marcem avstrijska krona kot zakonito plačilno sredstvo in je zavzel njeno mesto 10,000 krat boljši šiling. Naravno je, da ae, kakor pri vsaki zamenjavi valute, pojavljajo težkoče. Saj tudi v Jugoslaviji računajo kmetje še mnogo v goldinarjih, dasi je poteklo že nad četrt stoletja, odkar se je uvedla v stari Avstriji kronska veljava. Ze dobri dve leti velja po vsej Jugoslaviji kot edino plačilno sredstvo dinar, ki je vreden štiri jugoslovanske krone. In vendar je razmeroma že zelo majhen odstotek ljudi v prečanskih krajih, ki računajo na din. Ce kupiš stvar, ki je vredna 12 dinarjev in 50 par, boš navadno hitro preraču-nil. koliko kron mora* Izdati. Za 12.50 Din se U zdi stvar poceni. sa 60 kron predraga. Tako je tudi v Avstriji. Ce stopiš v Avstriji danes v trgovino In vprašaš. koliko sunejo n. pr. take in take rokavice, ti bo gospodična rekla, da tri šilinge in tri grote. — -Kako ste *e rekli, tri šilinge In .. .H P* se ti bo gospodična pomilovalno nasmehnila in rekla: "Torej 30,400 kron." boš razumel in kupil, ali pa tod! ^ker ae je valuta v Avstriji te ' in uvedlo J« dala Krvnik Maister tofti. Krvnik Mauser. ki je obesil v OetjekiT Jovana Carugo in Pavla Prptta "Velikega", namerava vložiti proti osijoškemu mestnemu fisi-ku dr. Bogdanu Hošterju toibo radi rasšaljenja časti, kar mu je med obešanjem zaklieal: "To ni nikako obešanje, ampak navadna človeška morija!" Krvavo ienitovanje. Dne 10. novembra se je vršila pri posestniku Martinu Sinku v Plotu svatba. Zvečer je prišlo, kakor po navadi več prežarjev, med njimi 221etni Martin Kamenšek iz Gla-bere in gluhonemi Vinko Gaber-ftek. Med obema je prišlo do prepira, tekom katerega je Kamenšek GaberŠka dvakrat sunil z nožem ter ga v trebušni votlini tako težko poškodoval, da je nastopilo vnetje trebušne mrene, ki je povzročilo njegovo smrt. Kamenšek sicer priznava, da je Ga-berška dvakrat sunil z nožem, zagovarja se pa s silobranom. Sicer so pa poročila o njem zelo neugodna in je na glasu kot pretepač in ponočni razgrajač. Porotniki v Celju so potrdili hudodelstvo uboja. Kamenšek je Ml obsojen na pet let težke joče. PomUoščenje. Prod ljubljansko poroto je bila Helena Stefan-čičeva iz litijskega okraja obsojena meseca septembra na smrt, ker je svoje nekoliko dni ataro dete vrgla v Savo. Kralj je obao-jenko pomilostil v 20-letno ječo. Aretacija slovenskega vinsko-šolea. Zagrebška policija je dognala, da je prihajala v zadnjem času na zagrebško univerzo večja množina kom unističnega glasila "Federation Balcanique" v poštnih paketih ter je uvedla preiskavo proti komunističnim dijakom. Med drugimi je bil sodišču izročen tudi slovenski me-dicinec Josip Pstrič, ki je organiziral razširjevanje na Dunaju izhajajoče "Federation Bal-canique." Umrli v LjuMjani. Konrad Pavlič, mestni delavec, 66 let. — Ignacij kos, rejenček, 14 mesecev. — Marija Stregel, zasebni-ca, 77 let. — Terezija Prah, po-stretnica,<71 let. — Adam Mihe-lič, pleskarjev sin, 7$ mesecev. — Riko Doršel, stud. techn., 22 let. — Karel Dolžan, železničar, 61 let. — Viktorija Možina, zasebna uradnica, 20 let. Radi opeklin umrla. Pred par tedni je zakuril ogenj tik hiše v Lokah št. 166 na Tereziji rudar Marko Lešjak. Ko je ogenj najbolj plapolal, ga je zapustil in se odstranil. Medtem so prišli k ognju otroci, ki so se brezskrbno vrteli okoli njega. Petletna hčer-ka rudarja Janeza Mrzela pa je prišla preblizu njega. Plamen jo je zagrabil in jo vso obžgal. Radi opeklin je te dni umrla. evomeika porota. — (Uboj v Belih). Dne 2. marca je pričeto pri okroinem sodišču v Novem mestu pomladansko porotno zasedanje. Prva se je zagovarjala 4listna Ivana lCocjančič, possstnica v Belih, radi uboja. Kocjanšičova se je pred tremi loti primeiiia k Prparjevi hiši. Vzela je miads-Prparja, a katerim jo imela že pred 10 leti nenakoneksca o-troka. Mož pa jo čez Isto dal po poroki umrl in vdova, ki jo po njsm dobila posestvo, ss js še čez devet meseosv ps moftevi smrti poročila z Mihaelom Koc-jaačičem. Na njenem poosetvu pa so še ostali starši prvega mota: 69letni Anton Prpar in 67-letna Ana Prpar, ki sta imela izgovorjen užitek. Kocjančičevka ae s starima še od začetka ni dobro razumela. Toda dokler je živel njen prvi mož, so as silo is skajsli. Ko pa js Anton Prpar u-mri. so postali prepiri vedno pogostejši. Koejančičevka nI dajala starima izgovorjenega učitka, začele so se tožbe in okaekucije, kar je stalo seveda veliko denarja. Zato je postalo sovraštvo od dne do dne hujše. Dne 4. oktobre, ko je bila Koejančičevka s Prparico sama do-ma. se je vnovič razvfl kod prepir. Prparka se je pritoževala, da ae ji godi slabo pri arj«^2 jančičevka pa ss js jssils, kar je morala v zadnjih dveh Mil tati toliko Ker je svoj dsMk na šiUi In dragih pridelkih ni M, da jo bo tožila, ako ji ne bo mogla dati zahtevanega blaga, je slednjo to silno razburilo. Zakadila se je v hrbet tašči, ki je ravno hotela oditi is podstrešja. Pr-parica je padla,z viška po atop-njicah, ki so skoro tri metre visoke in obležala na tleh. Koejančičevka je nato Še planila nanjo, pokleknila na hrbet, jo tlačila s obema rokama, grabila za lase in butala z glavo ob tla. šele čez dalje Časa, ko je izlila svojo jozo, je pustila taščo težko ranjeno na tleh in odšla potem mimo v zelnik. Ko se je stari Prpar vrnil s paše. je našel svojo ženo pod stopnjicami vso krvavo. Kmalu za njim je prišla Kocjančičevka in začela vpiti, da je Prparka padla čez stopnjice in omedlela. Prinesla je tudi škaf vode in začela močiti taščo. Prparka je kmalu nato umrl^ Porotniki ao z U proti 1 glasu zanikali vprašanje glede krivde uboja, z enakim številom glasov pa potrdili vprašanje glode pro-freška zoper varnoet Življenja, nakar je bila Ivana Kocjančič obsojena na 6 mesecev strogega zapora. Senatu je predsadoVal predsednik PolenŠek, votanta sta bila dr. Hrašovec in Luznar, drž. pravdnik dr. dr. Cesnik. Barle, zagovornik Mitra in Škofova palica na tfraibf. Olomuškl prošt Grim-menstein, ki ga je papež pred kratkim odstavil in upokojili je zabredel v središče nove afere, s katero se bavi češkoslovaško časopisje. Grimmensteln je podpisal med vojno 800,000 vojnega posojils iz cerkvenega premoftenja, ni si pa dal zneska potrditi. Banka je zahtevala plačilo lom bard i ranega posojila. Župnija svetega Mavri-dja se je branila plačati znesek, nakar je nastopila banka sodno pot. Prošt je imel msjhno posestvo na Koroškem, ki so ga dale Že zapleniti. Zato je dala banka, ki je tožila Grimmensteins, ekse-kvirati pnpštovo imovino in je zarubila na njegovem stanovanju dragoceno mitro in Škofovsko palico. Oba znaka cerkvenega dostojanstva prideta sedaj na sodno dražbo. Prošt Grimmensteln je bil svojčas dvorni kaplan v Mayer-lingu pri Dunaju in je zadnja priča tragedije avstrijskega ce-sarjeviča Rudolfa in baronice Vecsere. Določevanje spola. Vodji vse-učiliške ženske klinike v Halli, profesorju dr. Sellheimu se je posrečilo s pomočjo navadne ke^ mične reakcije dognati, ali je pričakovani otrok moškega ali ženskega spola. O tem svojem odkritju je poročal v petek NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Mmrc 31.-1926) potekla ta dan. Ponorlte jo prarotesno, da Tam liata ne Ustavimo. Ako liata m$ prejmeta, je mofoie vite?« 1 jen, ker nI Ml plačan. Ako prejmete, Jo mofofe fitar-||en ?aied napeNin nagfto- rt, pilite nam dopisnico In navedite etarl In nori NaH ■ogttpaHd ao val 4rn> Hreni tajniki in dragi aa-stopnlki, pri katerih lahko Naročnina m eeio loto Je $6M in sa pol leta pa $240. Clanl a N. P. J. plačalo na pel leta «1 JO Inaoesftoleto mM. Za mesto Chkaco In Ci- $1.26, sa Bane*JO. Za Erropo atane sa pel lo> t« »00f V®® ^^^ P® ■i peU»et< na naeiort upRAVNttrrvo 44 PROSVETA^ 2657 8. Usndili Are^ CHICAOO, JLL. ■ 1 ■' ■ Sletenska Narodna fr*™ *** 1 it. GLAVMf fTANi Ml« ta LAWNDALK AVS. CHICAOO, n4JHQM. Uvrievalni odbor: uraArNi ODSKKI Pri šil šalil Thiwt Ciialnri po4pr«4MŠnik AMr*w Bn ltt. Jskastova. Ps.; |t. tajnik M.Uk«w turk; u|»lk MIm N«?ak| gl VogrUk; • POnOTNI008RKi OSravluU u Bm 174, liukrtM, OMsi IhlisA, i hicajru. m.i Jok« ftrllaisam, lili! Is* •ry USofidi. M» Mfmi Ats, Ckl- VZHODNO OKBOSlBi ZAPADNO TikWh tU7 S. RU|t««j A v«., ■lut«. A v«, W«sl Park. Okk>; Ms n Mgo, llLj Mi TsvMi. Bss II. HinbtM, Pa. BOLNIŠKI ODSnS t 08RKDNJB OClOftlSl B1m Mot.k. BIT« 8. U Cklcafo. 111. IttMk Ankrolil. Bm BI, Mm Saa. ! Joaepk Korko, RFD. 1, An 114, W*st H Anton ftuUr, Bm It«, Grsss Kaas* ss i maui««, bm m. ck^hUiiBB^sB i Nadzorni odbor: Iv«. 'Pjrtjtti Ifts K^k u Ml WIUpw ach Ckkase. m.t M+u* i. Bi-IU.I Fvaak SsJ«. Mil W. Mik K bodočnostjo človeštva, si lahko vsakdo itračuna. Število ljudi na svetu bo začslo padati, ker bo vodno manj mater. Treba bo vas« kskor skrbno racijonirati približno enako število spolov pri rojstvu. 8«llheimova preiskava krvi u-tegne postati vaftna tudi za dokaz drugačnega obtešenja organizma. na primer kadar se delajo v človeškem telesu hudi tvori. Industrijska vojna na Danskem. Kopenhagen, 20. mavca.—Delavske organizacije, ki niso prizadete v izboru delavcev, bodo najbrl priskočile isprtim delavcem na pomoč s generalno stavko. Na U način pride 200,000 delavcev v konflikt. Socialistična vlada Je skušala posredovati, a ni Ji uspelo. DA SKUHAfi DOBRO PIVO, PISI PO NAlB PRODUKTE. Ismsio v m logi slsd, iMasli, slsdker la ?se draga potriklMei. MMle Is ss srosrMsNo, 4 io Imss nI nas, kshsM fedss le mhbsIIII M siles soja ClMiirtMssi, iklMirlis fes ? pse-dajalo« AstssakM rr PH .. FRANK OGLAR« 1 9 S4SI Ssssrier *----**—haS ff r ALI ČITATE dobre knjif«? Tedaj Mreiito kajige Književne Mitfee S. N. P. J. Maj- Človeku js potrebna duševna krana kakor vešje zlo za delavca js neznanje. Čimbolj Je dalavec tembolj ga izkoriAtejo od vseh strani. Dobra knjiga js noj» včjl sovrainik nevsdnosti in duševna teme. Delavne as msra učiti; vzeti al mora asm, čssar mu ni dala revna šoia. OUaM mora dobre knjlgs. Ako ste ukašeljnl, če hrepenite pe Izobrazbi In duševnem razvedrilu, ako letite čitati povesti is deUvsks«s šiv-IJsnJs, spoznati nekatere naravne resnies In če se h<* «U seznaniti s temeljnimi pogoji angleškega jezika, naročite si sledeče knjige: / Hlovensko-angirnka slovnicn /sMalri . 1.71 Zokon Mofsnodja.................. 1 JO Jlnunls Hif gins ..................... 1.00 Pitcr Mnlsvsntern ................. %M§ Kdor naročf Ujedalce In Zaksn biogsnesl je skupaj, daN obe knjigi sa tri doUrJs. Vse te knjige so lično In trpsftno vezane. Poštnina js vftteta. Narsčilu priloCIte denar. / Naročila za vss peri omenjene knjige prejsnss ■isfiniSM s n n j 2H7 Bo. Lsnminlo A CHICAGO, ILL. i iiii*iipvwi'iMii n lil minipr* PH08VETA Kako J« m Vtaori v m^mmmmmm ■ NaI Boned Mar«, ki te nam je lani precej približaj, zbuja dolgo časa dosti zanimanja. Radi ga o-pazujemo in skušamo na vse načine prodreti v njegove tajno«ti. Neodpustno pa je, da ae skoraj malo ali nil ne zanimamo za našo sosedo Venero. Kadi jo vidimo, to je res. Venera je najsvetlejša, največja zvezda na našem nebu. In to je vse, kar na« zanima. Da bi brskali po njej tako, kakor brskamo po Marsu, nam pa ne pride v glavo. Ca* je torej, da ne Hpravimo nad Venero in si jo malo od bližje ogledamo. Venera nam je znana z d vem i imeni: Danica in Večemica, ker je vdani vidna zjutraj in vdani zvečer. Dočim je Mara brat Zemlje, je Venera njena teatra. Venera je bližje Zemlji kakih detet milijonov milj kot Mara in tudi takrat, kadar je Mart na najbližji točki. Ako pogledamo na Venero tkozi teletkop, se nam njena trebrna svetloba razblini v o-gromno, debelo platt oblakov. Taka je Venera od zunaj: vedno lin vedno je pokrita z oblaki Te-žžava z opazovanjem Venere je ttudi ta, ker nam zmirom kaže atvojo nočno ttran. Venera je rnamreč znotraj Zemljinega orbi-tta (pot okoli tolnca) in zato je rne moremo nikoli videti tolncu r nasproti. Le zdajpazdaj nam po-likaže v teleskopu manjše ali ivečje krajce tvojega dneva. To jje vse. Venera je približno tako veli-lika kakor Zemlja. Njen diameter rmeri 7700 milj, Zemljin pa 7918. ^Venerin"dan je dolg 23 ur, leto je t pa krajše, šteje namreč 226 dni; tto pa radi tega, ker ima krajšo (pot okoli tolnca. Venera je dru-Igi planet od tolnca, Zemlja je ttretji. Po vteh dokazih, ki to jih zzbrali učenjaki, je Venera danes w tistem štadiju razvoja, v kakršnem je bila Zemlja pred tto in rmorda več milijoni let. Torej je iše mlad svet — dete napram rmladenki Zemlji in odraatlemu rmožaku Martu. Rodila te je dol-flgo potem, ko je Zemlja že bila ddobro oblikovan planet. Kakšno je življenje na Vene-rri? Ako bi mogli naglo poleteti na- njo, lahko — t pomočjo stvenih dognanj — že v naprej povemo, kaj najdemo tamkaj. Dobro, pojdimo na pot Najboljše je, če zapuatimo Zemljo opoldne, da bomo imeli boljši potfed nanjo in na njeno spremljevalko luno iz zunanjega prostora. Leteči tkozi milje debelo plast Zemljinega ozračja, gremo tkozi razpršene oblake in kmalu tmo v patu tilnih vetrov. Objame nas strašen mraz. Prišli tmo v zunanji prostor. Ozremo te na zemljo. Kraten pogled! Pred nami viti v prottoru velikanska svetla krogla. Natančno razločimo tivkatto modrino oceanov, beli kapi ledu na tečaj ima in svetle pege puščav v Afriki in Aziji. Pasovi podnebja to jasno odražajo: na sredi je tropič-na zelenina, zgoraj in spodaj rjava jesen in na obeh koncih bela zima. Masa* bleščečih oblakov nam tupatam zapira pogled na površje. Ko letimo dalje, pogledamo na luno. Narastla je precej in v čistih žarkih solnca se lepo odraža njeno lice. Medtem,, ko je Zemlja vedno manjla in manjša, je luna večja in večja. Na Zemlji ?daj IZZA KONGRESA fj<7*>,. _ Zgodovinski roman. Spisal dr. Ilvaa Tavčar. (Dnlji.) "Si prinesla vse, cariatima," jje hitro vprašal, "kar sem imel spravljenega prH tebi ?" "Vse! In tudi obleke, da niaju zeblo ne bo!M Puhnila sta že v voziček, se snmejala, se polj ubo vala ; svetnik pa je še izpregoovoril: "Adijo, tepec!" Andrej Drmota je pognal konjjiča, in srečni parček jo je odrinil t kongresa v ] Ljubljani. Takoj drugi dan to te pletle ] po mettu govorice, da je izginila kardinalovai kuharica in da je ž njo izginil prejkotne tudi 1 frančiškanski tvetnik. Policija je nekaj zaaledovvala, zaslišala Tomaia Razložnika in Izvoščeka Di)rmoto. Tudi to pri kardinalu Spini našli pismo,, s katerim te je hišna poslovila pri njem. Mernda je bilo v tem pitmu precej jaanottl. Občinnttvo sicer ni Izvedelo cele resnice, a državniki so dobro vedeli, pri čem da so. Pustni torek zjutraj je poroččal knez Met-temlch pri cesarju. Končavši je vir ttltki dostavil: "Sč neka neprijetna zadeva j^e tu, veličanstvo!" .. JT "KaJ še to? Dandanet, ljubili Metternich, tem Jih navajen neprijetnih afer.'" "Pater Ingleal te je izgubil Čez* noč. S tabo je vzel denar, in kakor vte kaže, jee pobral t tabo tudi hišno njega eminence, kardlinala Spine." Cesar ni ničetar odgovoril. ISamo pogled njegov ni bil Bog zna kako prebriitan. "Videli to ju na Vrhniki," jje nadaljeval knez. "Zaališali tmo voznika. CeB jima pošljemo kurirja za pete, ju še lahko dohhitlmo!" Cesar te je nasmehnil: "Kakke obraze napravi ja Spina?" "Dolge, veličanstvo, kakor mil vsi!" "Carju ti stvari kar povedatti ne bom u-pal!" Oba sta nekaj časa molčala. Potem vpraša knez: "Kaj ukazujete, veličansitvo? Naj se li odpravijo kurirji?" Ceearju Francu se je povesil cobraz: "Laufen latten, Durchlaucht,;, laufen lasten ! Bolj ko te bo mešalo, večji bbo škandal!" 'T ŠTIRINAJSTO POGLAV/JE. Potekel je metec februar. Koangres je imel dne 26. tega meaeca zadnjo svojo isejo, a poten-Utt in diplomati to gojili nade. (Ida bode v pri-Četku marca vte pri k rs ju in da ste bodo tedaj na vie strani aveta zopet razpršile) množice, katere je bil kongres zvabil v belo LJubljano. V februarju Je neaimljska afeera belila glave državnikom. Ali revolucljonairjl so vidno nazadovali in vae je kazalo, da napravi general Frimont nekak isprehod v burtonnsko kraljevino, pri katerem te bodi* nekaj potuu, a malo krvi prelito. Vtled tega je vladala dobra* volja v kongresnih krogih. Mesto samo pa je iivelo ves ffebruar v nepretrganem razkošju. Vnak dan Jje bilo kaj vi-deti ali kaj novega slišati, tako dat vrli meščan-aki niso prišli niti iz gledanja niti i iz poslušanja. Na Kapucinskem trgu se jo vrstilla parada za parado. Danes Je odšel ta bataljoni, jutri je do-tpel oni bataljon. Ob« |>a nt« moorala defilirati pred cetarjema, tako d« «e Kapuciinnki trg skoraj nikdar ni izpraznil. Potem Je prišlo nekaj «pecijnalno Ijubljan-akega, kar je pri aavednlh meščatnih provzroči-lo, da to Jim srca tiveje bila in dna so glave vi-•oko noaili, ker se je i/.k«zala ridomačinu tako velika in nepopisna ča*t! Kaj je bilo? Profe-tor Anton Melzer je iznašel novo > orodje, ki te je spretno dalo rabiti pri porodih. drobni bro-šurici je opisal ta Inštrument in njega vrline. Brošuro in inštrument |m je prmfonor Melzer devotno poevetil "njegovemu veličanstvu cesarju vteh Rusov." Valed teg« mu i Je omenjeno veličanstvo podelilo drsgnccn, t brhljantl bogato okrašen pratan. Ljublj«n«ke gosttilnr to bile a tem preskrbljene za dober teden i dni. Pri vsa-Id pivski miti ae Je govorilo o > Ifttaerjevrm prstanu In pri Deteli ta frančiAkasnako cerkvijo —- v gotposki sobi — je odlikovam«*« nekaj ve-farov razkazoval tvoj prstan in i svojo veliko . -------------u-te----- Nato je prišla patriotična lojalnost na vrsto, od katere je tedanje ljubljansko meščanstvo kar umiralo. Dne 8. februarja je bil "najvišji rojatni dan njenega veličanatva cesarice". Dvor ja imel ob detetih tvojo mašo pri nunah, "wo die weibliche Schuljugend in welsen Klei-dern Spalier machte," Ob istem času je maševal škof pri Svetem Miklavžu, kjer so se zbrale civilne in vojaške oblasti. : Zvečer se je v gledišču ob lepi razsvetljavi in primerni dekoraciji — waehrend der Name Caroline in Brillantfeuer glaenzte — pela cesar' tka petem. Okrog otmih je cetartka dvojica a princi tvoje hiše in z mnogoštevilnim tpremttvom ogledovala kratno razsvetljavo mesta . Pri tem to te potebno odlikovali škofijtki dvorec, licej in mettna hiša. Dolgo vrsto voz, v katerih se je vozil dvor, to obdajali komorni furirji na konjih. Po ulicah ae je gnetla navdušena množica, ki je neprettano kričala "vivat". Tudi o tej raztvetljavi te je mnogo in dolgo govorilo. Pobožnim dušam je prineael 11. februar posebno slavnost. Izpovednik kralja obeh 8ici-lij, Angelo Porto dl Cuneo, je bil imenovan za Škofa v Termopilah. Ob desetih zjutraj ga je poavetil v škofijtki cerkvi kardinal Spina, ljubljanski in zagrebški škof pa sta pri tem aaisti-rala. Ta cerkvena tlavnott, pri kateri je bH na-vzočen cesarski dvor, je vzbujala občno .pozornost. Ker je bil Cuneo kapucin, potebno Ijub-Ijantkemu ženstvu ni hotelo v glavo, kako je mogel ikof postati, in ker nihče ni vedel, kje leži. Termopilska škofija, se novemu škofu ni dajala posebna veljava. Miklavž Celjustnik pa je očitno govoril, da to ni noben Škof, ker kapucin tploh ne more pottati škof! Dne 12. februarja je bil rojatni dan cesarja Franca. Dvor je imel svojo mašo pri nunah in belo oblečene šoltke deklice to zopet ttale v špa-lirju po cerkvi. Ob detetih je pel ljubljanski škof Te Deum.fpHed cerkvijo pa je "paradiral" bataljon graničarjev in z "grada" to grmeli topovi. Ko te je ob dvanajttih povrnil naš cesar z izprehoda — von allerhoecht Ihrer Lieblings-spazlerfahrt — iz Mestnega loga, kjer mu je bil magiatrat postavil malo lopo, ki še danes stoji, je prišel car, da mu je izrekel najsrčnejša voščila. Suverena sta nato obedovala "im ver-traulichen Cirkel," po obedu pa je svirala pod okni deželnega dvorca godba Wimpfenov6ga polka. Zvečer se je v gledišču zopet pela ceaar-ska pesem in mesto samo je bilo zopet čarobno razsvetljeno. Po ulicah te je vozil dvor, a množice ao ravno tako kričale, kakor na cesaričin rojstni dan. Dne 22. februarja zjutraj ob desetih to naznanili trije streli z grada, da gori v mestu. Gorelo je v hiši Št. 10 na trgu, kjer so se bile saje v dimniku vnele, tako da se je črni dim — kakor piše uradni list — debelo dvigal v višine. Glede tega ognja, ki ao ga takoj sa-dušili, je pisal lokalni list: "Ginljivo je bilo gledati pri tej priliki, kako sta naš oboževani vladar in vzvišeni kralj neapolski osebno prišla v bližino nevarnosti, da te t tvojo najvišjo osebo prepričata o dobro vpeljanih gasilnih pripravah." Tudi to izredno junaštvo omenjenih suve-renov je rodilo obilo govoric okrog ljubljanajtih pivskih miz. Se večjo senzacijo pa je vzbujala veat, o kateri je pisala "Ulbacher Zeitung", da je v Marselju porodila zdravo hčerko šestinšeat-deset let stara ženska. Take novice so v tisti dobi potebno ugajale in javnott jih je z ravno itto slastjo použivala kakor novice s tega ali onega dvora. , Dne 25. februarja je priredilo meščanstvo vidimo temno in svetlo ttran, noč in dan, ki te nam kaže deloma. Končno je luna ob naši strani. Natančno vidimo njene ogromne kraterje in takozvana lunina morja, ki so v resnici koioaalne puščave. Oblakov ni. Spotoma ae še radovedno ozremo na ono stran lune, katere nikoli ne vidimo z našega sveta. Dočim nam )una vedno kaže le eno atran svoje oble, vzhaja solnce na vseh njenih straneh. Kmalu nam Zemlja z luno vred izgine izpred oči. Solnce je zmirom večje na naši poti. Istočasno opazimo pred teboj tvetlo kroglo, ki tudi narašča. To je Venera. Krogla je večja in večja. Se nekaj hipov in krogla te izpreme-ni v velikansko plahto oblakov, ki se dvigajo kakih 80 milj visoko npd svetom, katerega mislimo obiskati. Zdaj je konec poti. Ko planemo v maso goste megle, nas pozdravi bliskanje in treskanje. Neprestani bliski naa hočejo oslepiti, vmes pa tako strahovito grmi in treska, kakor da se podira vsemirje. To je dnevni koncert na Veneri. Električne nevihte so v teku noč in dan. Hipoma te pogreznemo V vroč dež, ki lije kot iz Škafa. Dež naa pere, da je atrah in ko tmo utonili v beli, vroči masi sopare, začutimo pod teboj tla. Prišli smo na površje Venere. Tla pa niso trda. Ta kraj planeta je samo vroče in žlindra-sto močvirje, iz katerega naglo raste in naglo poginja čudna vegetacija. Zrak je napolnjen a strupenimi plini. Natakniti moramo maske na obraz. Gremo, o-ziroma letimo dalje. Prostrana močvirja, morja, jezera, iz katerih puhti vroča para kakor iz kotla, v katerem se kuha voda. Dežuje neprestano. Dež, ki udarja ob vroča močvirja, se brž iz-premeni v paro. Para se dviga navzgor in ko doseže hladnejšo temperaturo, se izpremeni v dež. Tako kolobarita dež in para noč in dan, leto za letom, stoletje za stoletjem . . . Nikjer ne vidimo skal, niti peščene obale. Rastline, ki jih vidimo, so prve, najprimi-tivnejše rastline, podobne o-gromnim gobam, katere zrastejo in razpadejo v enem dnevu. Drugih znakov življenja ne vidimo, toda če natančno pogledamo skozi povečalno steklo v vroče blato in bojice vode, opazimo na milijarde stanic — protistov, ki so najprimitivnejše, enocelične ži-valice. Pustimo ta kraj, kjer vte kipi in kjer to pravkar začeli poganjati začetki življenja. Pojdimo v zmernejšo Čono. Tu ie lo-žje dihamo. V zraku je manj žvepla. Tudi rattlinje je drugačno. Otoki blata so pokriti z naj-primitivnejšim mahom in praprotjo, a vse te rastline so rme-ne in sive. Nič ni zelenega. Zakaj ? Klorofil, to je zelena barva rastlin, oziroma listov, prihaja od solnca, tu pa solnce malokdaj potije tkozi debele oblake. Tupatam opazimo kaj zelenega — znamenje, da je aolnce posijalo skozi odprtino v oblakih in takoj pozelenilo vegetacijo. Ker smo našli razliko, napredek v rastlinstvu, mora biti tudi v živalstvu. Gledamo. Nekaj zagledamo, a ne vemo, kaj je, raatlina ali žival. Velika masa, podobna žolici ali sirupu, plava po umazani vodi. Masa se zgane raztegne in zopet stisne. Žival je! Masa živi. Kmalu naletimo na cele gozdove praproti, ki poganja iz mehkih celin in otokov. Živo je zelena. Oblaki so redkejši in solnce večkrat sije. Tu najdemo nove forme Življenja. O-gromni črvi, morski ježi, morske kumare in drugi slični nestvori se počasi gibljejo v plitvi vodi ob bregu. Nestvori ne plazijo, ne plavajo, marveč enostavno lezejo kakor voda, požirajo blato, gnijoče rastline in drugi druge. Cimdalje gremo proti aeveru, tem različnejše so forme življenja. Pokažejo se nam velikanski polži, morske zvezde in drugi taki «pecimeni, ki so si nadeli o-klep iz apnenca, da se zavarujejo proti nevarnejšim živalskim požeruhom. Prišli smo ria vrh Venere, na njen tečaj — zime pa ni nikjer. Po vsej Veneri je večno poletje. v redutni dvorani ples, h kateremu so povabili "vae v mestu bivajoče vieoke In ugledne tujce." Meščanstvo se je še celo tako daleč izpozabllo, da se je predrznilo najvišje suverene najspoit- INa ekvatorju Je vrela vročina,' v Ijiveje povabiti. Najvišji auvereni pa so odklo- I zmernih pasih malo manjša vro-nili. "hatten die ehrfurchlfvolle Einladung ab-gelehnt ■ Kllistri ljubljanski so vzlic prejeti klofuti prav Živahno plesali, bili veseli in Židani, tako da je ' Ulbacher Zeitung" pisala: "Mao-gobrojn« navzočna družba, obstoječa is tukajšnjih doatnjan«tvenikov in najuglednejših rodbin mesta. «c bode tega dne dolgo in z veseljem spominjal« t" Bilo je pač skromno ljubljansko meščanstvo tistih dni! i Dalj« prihodnjič.) rep in debelo glavo. To to prve oblike dvoživk, kakršne to pred milijoni let živele tudi na Zemlji. V globočini morja in jezer, kjer je voda na dnu že hladna, je pa vte polno pošastnih rib, morskih volkov in drugih povodnih tiranov. Vidimo tudi monatru-me, ki so podobni sesalcu. Imajo debelo, črno kožo, glavo kakor morski pes in škrge na vratu, ki se odpirajo in zapirajo. Ali ko te ta spak izkobaca iz vode na breg, začne zijati in zdi se nam, da lovi zrak skozi gobec. Kratki udje, ki so v vodi plavute, so zdaj noge. Urno se pomiče in hlasta po nagih polžih, črvih in dfrugo golaznijo, katero včasi pograbi s šapo in zanese v gobec. Tukaj imamo prvega predstavnika toplokrvne živali, bodočega sesalca, ki zavlada na suhem — najvišje današnje bitje na obiskanem avetu, iz katerega se enkrat v bodočnosti razvije človek ali človeku podobno bitje na Veneri! Ene atvari pa ne opazimo nikjer, naj je še tako iščemo. Rož ni! Cvetlic in cveta sploh, brez katerega si ne moremo misliti sladkosti življenja na Zemlji, Venera še ne pozna. Cvetne raatli-ne pridejo šele takrat, ko izginejo debeli oblaki in kadar se zjar sni nebo na Veneri. Ravno tako ne vidimo metuljev in ostalih le-tajočih žuželk; te ne morejo živeti brez cvetlic. Zdaj amo videli v glavnem vse. Podrobnosti naa ne zanimajo toliko. Da ti nam zdrava, Venera! Le kuhaj se dalje v pari in vročih oceanih in razvijaj forme svojega življenja pod debelo o-dejo oblakov, ki te ščitijo zunanjega mraza, dokler ne pride tudi tvoj dan, ko te obsije solnce in zacvetel v bujni spomladi! Udarimo jo nazaj skozi plast oblakov, skozi večne nevihte z bliskom in gromom. Zopet nas strese mraz. Ogromno solnce, dvakrat ali trikrat večje kakor na Zemlji, nas skoraj oslepi. Na nebu, katerega ne zastira nobena atmosfera, kar mrgoli zvezd. Največja in najsvetlejša med vsemi je pa srebrnobela zvezda z majhno zvezdico tik pri sebi. To je naša Zemlja, naš dom, z luno. Tja poletimo. Med poletom razmišljamo o Veneri ia Zemlji. Enkrat pride prav gotovo čas, ko bo Venera tvet, na katerem bodo živela inteligentna bitja. Takrat bo Zemlja že atara in borila se bo s ------»»jcuje. /jt ljani bodo v tisti dobi nedvon toliko napredovali, d* se ne bc pustili zatreti na svojem ledeni svetu. Prav gotovo iznajd sredstvo za medpianetarno ,M> vanje in nekega dne — čez p deaet ali petdeset milijonov — odpotujejo Zemljani na Vet ro in se naaele na novem, cve čem svetu. Dolgo prej bodo k ko občevali z Venerci in sezi* li mlado človeštvo sosednj« sveta z znanostmi in iznajdba na katerih bo Zemlja veliko gatejša. Preselitev Zemljanov najbrž izvrši v sporazumu z ^ nerci, ki bodo drage volje od« piti ko« svojega sveta visoko n vitim in razumnejšim sosedo Med takim razmišljanjem spemo do naše krogle, potopi se v njeni atmosferi, šinemo 8 ai mogočnd vetrove, prodere morje oblakov in se spustimo tla. Vrnili smo se baš pravoJ no k večerji. ■■ PRODA SE POSESTVO. Lepo posestvo je na proda vati Kartalevo, fara Mirnap Cena jo le $2,200.00. Več se pri lastniku: Fr. Nagel, Seott St., Milwaukee, Wis. Ženitvena ponudba. Vdovec, star 37 let, brez oti in imam nekaj denarja in sv< hišo, se želim seznaniti s Slov ko ali Hrvatico, dekletom vdovo z enim otrokom v svi ženitvg, prednost imajo 25 do let stare. Pošljejo naj tudi sv< sliko. Pisma je nasloviti nt I tlov "Zapadni 2enin," 2657 Lawndale ave., Chicago, M. (Adv.) SAMO 6 DNI PREM __s orromnimt parnlki na olj« FRANCE-2 l.m&rc PAR1S - - 28. marc HA VRE—PARIŠKO PRISTANIŠČI Kabine tretjega razreda s umira nikl in tekočo vodo sa 2. 4 «11 ostb. Francoska kuhinja ia pijai Sreneh, J&ie 1» STATE 8T. NEW T0I 109 N. Dearborn St., Chictfo, I ali lokalni sftntj«. veliki izlet v jugoslaviji S PARNIKOM "BERENGARIA" ▼ a red o 27. MAJA Odpluje iz New Yorlu pod vodatvom Guap. S. M. Vuk.>-, 'I<» It naieff« ncwyorik*Kit urad«1 52,700 Ion \ <»nfc» ClwrWiin — PnacMfca) S^VOteMfl« obrnit« m ha »i«ci WnU v v»i«m metu .11 pi. IM I. (karton tt. CMm*». III. ■im na CINARD LIRE (TmUmIm pl«rW v Srrvpo.) Ljudje vsega sveta I Čina, na tečaj ima pa je ravno I prav toplo kakor v Kaliforniji | na Zemlji. Na tedaju najdemo j prve gorske grebene, ki ao pora-1 šteni s niskimi rastlinami debelih rmenih, sivih in ponekod zele-' nih listov. Solnce se tu pogosto-! ma pokaie. In živalske forme? Kak napredek! V vodah in na! j suhem kar mrgoli velikanov, ki iae plašijo po štirih, imajo kratek KAMOR VARČNI LJUDJE RKDNO ZAHAJAJO IN RABUMNO INVESTIRAJO. pošiljajo denar ljudem v svoje de BvetR—potom sposobne in izkudei postrežbe, katero proži, po nsjnl jih cenRh, največja Jugoslovsnsk bRitkR KasparAmericai State Bank 1S00 BLUEISLAND AV„ VOGAL lf. U* CHICAGO, ILLINOli (postala t zdrušenjem Kaapar State Bul ia American State Bank.) Potovaajr v Evropo ai oakrfcitc • društva. K da