Stav. 110.
1
1
I p*
(Posamezna Številka 8 vinarjev.)
V TIrala, v soboto, 21. aprila 1917
Letnik
izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, *	ob 5 zjutraj.
L rejništvo: Ulica Sv Frančiška Asi&ega a. 20. I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista "Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij sta .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z Teienim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
aročnina znaša: Za celo leto.......K 3120
po« leta.................15-60
j tri mesece................7 80
t nedeljsko Izdajo u celo leto.......620
pol leta.................3*60
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone*
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin:
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
vodov ..............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaijna vrsta.............2,—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek „Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo uprav-i lista. Plačuje se izključno lo upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilničnl račun št. 841.652.
lnustrijsKo uradno poročilo.
DUNAJ, 20. (Kor J Uradno se razglaša: ^ aprila I1) 17. Na vseli treh bojiščih nobenega večjega joinega dejanja.
lestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Henriko uradno poročilo.
BEROL1N, 20. (Kor.i Veliki glavni stan, aprila I®»17. Zapadno bojišče. — Armada ralje v i ča Ruprehta: Na bojišču pri Arra-hj topovsko delovanje dnevno narašča. Kri St. Quentinu se sila izpreminja. — Ar-ida nemškega prestolonaslednika: Dne |6. marca zapričeto za sedenje že dolgo ravlienega pasu Siegfriedovih postoje bilo včeraj severovzhodno Soisson-končano z opustitvijo bregov Aisne krajema Conde in Soupir. Sovražnik jjedi obotavliaje. Dvojna bitka ob Aisni in kampanji se nadaljuje. Ob grebenu Cbe-lin des Dames se nadaljuje močen topov-ii boj. Pri Braye, Cerny in ob zastavitvi idikih mas na obeh straneh Craonna se ovo privedeni francoski polki zaman in zsubonosno prizadevajo, da bi osvojili Višinski greben. Že dne 16. aprila brez t*peha poizkušeni napad v svrho obko-tve Brimonta s severozapada In severa Francozi včeraj popoldne zopet obno-iUm. Petkrat navaliujoči se valovi novo »tavljenih francoskih divizij so se krva-razbili pred našimi postojankam} ob jfcopu Aisne—Marne; tudi Rusi so bili pet zaman poslani v boj. Naše tamkaj bojujoče divizije so gospodar položaja. Šampanji so se vršili ves dan snfiti boji k gozdovju med cesto Toucy Nauroy in Uuberivom, ki smo ga prostovoljno iz--aznili. V sijaino izvedenem protinapadu jo včeraj prodrlega sovražnika in nje-tove v izrabo dobička nove v boj poslane bete potisnili nazaj iti dosegli nameravane jpt^tojanke. S tem se ie izjalovil drugi rancoski prodorni poizkus v Šampanji. [)osedaj je zastavilo francosko vodstvo ta obeh boiiščih nad 30 divizij, ki so bile končanju bojev ob Sommi skrbno iz-ivh^ne za orodorni napad in nadejane zasledovalne marše. Nade. ki jih je go-Francija, se niso izpolnile. — Armada tojvode Albrehta Virtemberškega: Nobe-ivja važnega dogodka. Vzhodno bojišče. — Ruski topov-ki cgenj je bil tudi včeraj v več odsekih precej živahen: do pehotnih bojev ni prišlo.
Macedonska fronta. — Na Cr-|\eni steni so nemške in bolgarske čete odbile iiancoske napade v svrho zopetne osvojitve dne 17. aprila izgubljenih postojank. Na enem vrhu se je sovražnik zopet I ustalil.
Prvi generalni Kvartirmojster: pl. Ludendorff.
VEČERNO POROČILO. BtROLIN, 20. (Kot.) Veliki glavni stan, 129. anrila 1917., zvečer.
Pri Arrasu nič novega. Na fronti ob Aisni \ več odsekih močen artiljerijski boi. I Ob Brimontu se je nov ruski napad izgu-[bonosio izjalovil. Popoldne so se med 'Pn>nesom in dolino Suippe razvili novi boi«. Na vzhodu nič bistvenega.
O bojih na zapadu.
BtROLIN, 19. (Kor.) Woiffov urad poraja: Nivelle se izkazuje še brezobzirnej-; v žrtvovanju človeških življenj kakor J mre. Iz vseh poročil naših boinih čet je razvidno, da presegajo velike izoube Francozov na posamičnih mestih vse ^ -e dan je. Naši voditelji in čete poznajo \>ak kvadratni meter zemlje in sprejmejo sovražnika povsod s peklenskim jgnjem. Posebno težke so izgube Rusov, ? jim je Francija prepustila čast, da si pletejo lovorike v enem najtežjih bojnih Klsekov, pri Brimontu. Tudi včerajšnji dan n: prinesel Francozom nobenih večjih uspehoh. Rezultat je v kričečem nesoglasju z žrtvami. Ponesrečenje velikopoteznih francoskih operacij ob Aisni in v zapadni Šampanji skuša prikriti armadno
PODLISTEK.
Milijonar, M ie izginil.
k'itnan. Francoski spisal Evgeo Cfcavettc.
—	Dragi moj, nikar ne zardevajte tako, — je nadaljevala. — Ni mi treba, da bi bila bogzna kako velika prorokinja, da uganem. da hočete porabiti današnjo priliko, Vo ste je iskal že dolgo, da bi se sestal z gospodom de Cambiacom. Povabljen vsekakor po Ravannesu ali Lance nisu, baron de Cambiac pač ne pričakuje, da najde naju tu. Ali ni tako, dragi moj?
De Lozeril je pritrjevaje pokimal z glavo.
—	Potemtakem ste si? — je nadaljevala markiza, — vsekakor liejal, da moja navzočnost najbrž izzove kako kretnjo, besedo, namig na preteklost, šalo ali kaj podobnega, kar bi porabil vi za pričetek tako zelo zaželjenega prepira, in —
vodstvo z besedičenjem o posamičnih uspehih. Poročati ne more niti o enem važnejšem napredku Francozov. Celo lajik bo razvidel na zemljevidu, da gre povsod le za krajevne uspehe, ki so jih zamogii izvojevati Francozi -deloma v težkih izgubonosnih bojih, deloma po elastični izognitvi nemških čet. Poročila Francozov o ujetnikih so dvomljiva. Severno Aisne, severozapadno Reimsa je bil topovski ogenj skrajno srdit. V ostalem so se vršili le delni boji. Hudi napadi severno Reaunena, zapadno Craonna in zapadno Brimonta, so bili odbiti ob težkih izgubah sovražnika. Pri prostovoljni opustitvi pred našimi postojankami se naha-jajočega gozda Ville au Bois, smo prepustili sovražniku razstreljene topove. Pri Arrasu nobenih pehotnih akcij. Pri neprestanih patruljnih bojih pri Lensu je imel sovražnik občutne izgube. Severno in južno Scarpe je topovski boj mestoma znatno narastel. Do Oise je bil slabejši. St. Quentin je bil zopet močno obstreljevan; magistrat in borzni stolp sta močno poškodovana. Na raznih točkah so bile sovražne patrulje pregnane z uspešnim ognjem. Pri St. Ouentinu smo očistili sovražne jarke. ki so se nahajali tik pred našimi postojankami. Sovražnik ie imel znatne izgube. Ujeli smo 11 mož in uplenili eno strojnico. — V Macedoniji živahen topovski boj ob Crveni steni. Neka konjeniška oficirska patrulja je v noči 18. t. m. prekoračila Ohridsko jezero, se izkrcala med sovražnimi črtami in razrušila tamkajšnje telefonske naprave. Po dve-urnem mudenju in po bojih z ročnimi granatami se je vrnila patrulja brez izgub.
Turtko uradno poročilo.
CARIGRAD, 19. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Na desnem bregu Tigrisa se ie utaboril sovražnik 4 km pred našo fronto. Na levem bregu Tigrisa živahnejši topovski ogenj. Ob Dijali slabotno streljanje topov. — Kavkaska fronta: Na našem desnem krilu več za nas ugodnih patruljskih akcij. Na eni točki se je posrečilo iznenaditi sovražne konjeniške oddelke in upleniti več živila. Sovražnik je imel 12 mrtvih. Na neki drugi točki se je ena naših prodirajočih oficirskih patrulj spopadla s sovražnim vodom, ki je bil ojačen z dvema strojnicama. Po dveurnem boiu je bil pognan sovražnik v severni smeri. Tudi pri tej priliki smo uplenili nekaj pušk in municije. Na neki tretji točki so naše patrulje po kratkem spopadu s sovražnimi prisilile iste le umaknitvi. Na levem krilu, posebno na skrajni točki, obojestranski lahek topovski ogenj. Sinajska fronta: Napad sovražnika še ni bil izvršen. V noči od 17. na 18. t. m. sovražen topovski ogenj z daljšimi presledki. V splošnem s© je sovražnik omejil z izpopolnitvijo svojih postojank. Dognano je bilo, da je bilo sovražno taborišče, ki je bilo pred par dnevi obstreljevano od naše artiljerije, prestavljeno. — Na ostalih frontah nobenih posebnih dogodkov. — Pred par dnevi so uporniki izvršili nov poizkus, da bi porušili našo železniško progo in zasedli neko postojanko, a so bili vsled krepkega napada nekega čerkeškega konjeniškega polka pognani v beg. Neznatne poškodbe so bile takoj popravljene. Pri upornikih se je nahajal tudi en angleški oficir.
Nova Rusija.
FRANCOSKI IN ANGLEŠKI SOCIJALISTI GOSTI RUSKE VLADE.
PETROGRAD, 18. (Kor.) Petrograjska brzojavna agencija poroča: Knez Lvov in ostali člani vlade so sprejeli danes zastopnike francoskih in angleških socialističnih strank. Zastopnik angleških -delavcev Sanders je pozdravil provizorično vlado imenom angleških delavcev in vsega demokratičnega prebivalstva Anglije. Zmaga demokracije in republike v Rusiji bo preprečila v bodoče vsako vojno možnost. Angleški delavci ne delajo za osvojevanja ali podjarmljenja, ampak za ideale svobode in 'demokracije. Zastopnik francoskih socijalistov Toutet je izjavil:
—	In potem ga usmrtim!, — je odgovoril mladi baron z jezo, ki jo ie še podvo-jevala divja ljubosumnost.
—	To vam prepovedujem, — je odgovorila kratko gospa de Brageron.
Ob teh besedali se je baron vzravnal ter bledega lica in s skrčeno pestjo vzkliknil srdito:
—	Prepovedujete mi! Torej še vedno ljubite tega človeka?
Markiza se je trenutek naslajala na strahovitem razburjenju, ki je naravnost pretresalo mladega človeka.
—	Da. ta divja žival se da uporabiti! — si je mislila sama pri sebi.
Potem pa se je posmejala in odgovorila porogljivo:
—	Ubogi moj baron, vi pač niste dovolj spreten za take prizore. Glejte, razburjate se prav sedaj, ko sva že bila čisto blizu sporazuma.
—	Torej mi dovoljujete, da ob tej priliki izzovem de Cambiaca in ga usmrtim?
»Francoski socijalisti so si svesti tega, da je bila francosko-ruska zveza potrebna v interesu evropskega ravnotežja. Svobodna demokratična Francija, ki je zvezana s svobodno demokratično Rusijo, se bo energično bojevala do zmage nad milita! izmom za svobodo vseh narodov in za preprečenje vsake vojne.« — Imenom provizorične vlade je pozdravil francoske in angleške goste vnanji minister Milju-kov, ki je izvajal, da se je združenju demokratov v Evropi pridružila nova sila in da bo svobodna Rusija razumela, da je v trenotku izbruha revolucije in propa-cN prejšnjega režima v Rusiji norala nastati bojazen, da bomo mi zavezniki izgubili odporno silo. Radi tega sni- Vam posebno hvaležni, »da ste prispeli semkaj in izjavili, da Vam doba zmešnjav v Rusiji ne napravIja nobene bojazni. Ko se vrnete v svojo domovino. Vas prosim, da javno naznanite tamkaj, da je svobodna Rusija vsled demokratiziranja vseh lastnih ustanov postala dvakrat tako močna, da bo kos vsem vojnim slučajem in da kljub vojni stremimo za istim ciljem, ki nam ga predpisuje vojna. Lahko rečemo, (da stremi provizorična vlada z naporom vseh sil za uničenjem pruskega niilitarrzma; kajti naš ideal obstoja v tem, da preprečimo za bodočnost vsako vojno. Problem, ki ga moramo sedaj rešiti, obstoja v organizaciji po revoluciji omajane obrambne sile države. Nastopili bomo proti sovražniku s podvojeno silo in s prepričanjem, da izvojujemo v kratkem zmago. Člani deputacije so sprejeli govor Miljukova z velikim navdušenjem. — Nato se je oglasil k besedi pravosodni minist. Kerenskij, ki je izjavil: »Pozdravljam Vas imenom demokracije in socijalistične Rusije. V kabinetu sem osamljen. Moje mnenje se ne strinja vedno z onim večine. Dosedaj so imenom ruskega naroda govorili zastopniki vodilnih razredov. Mi nismo bili med onimi, ki so obiskovali Anglijo in Francijo in ki so Vam govorili imenom ruskega naroda. Takrat je morala ruska demokracija molčati. Toda delali smo v notranjosti dežele, zahtevajoč takojšnji padec carizma. Znano Vam je, da je ruska demokracija sedaj gospodarica dežele. Odločiii smo se, da napravimo v lastni deželi vsem poizkusom imperijalizma in uzurpacije enkrat za vselej konec, kajti m/ n£ mislimo tlačiti nikogar, ampak služimo le ideji svobode, enakosti in bratstva vseh narodov. Navdušenje, ki preveva rusko demokracijo, izvira iz zavesti, da se bližajo sanje pobratinstva vseh narodov sveta uresničenju. Demokracija sveta bo uvidela, da ne obstojajo med narodi nobeni spori. Ruska demokracija bo vztrajala do konca na stališču, ki je bilo proglašeno v izjavi provizorične vlade in sveta delavskih in vojaških zastopnikov. Mi ne bomo privolili v povrnitev starega uzurpatorič-nega vojnega cilja. Prosim Vas, da sporočite v domovini pravo čustvo ruskega naroda, ki upa, da boste na druge sloje prebivalstva vplivali z isto odločnostjo, kakor mi sedaj na domače meščanske sloje, ki so se odpovedali vsem imperialističnim stremljenjem. Pozdravljam Vas kar naj-iskreneje in izjavljam, da smo se pri Vas Francozih naučili revolucionarnega navdušenja pri Vas Angležih pa vztrajnosti v obrambi svojega stališča. Govor Keren-skega je bil sprejet z viharnim odobravanjem.
Razpis osvobodilnega posojila v Rusiji.
PETROGRAD, 19. (Kor.) Povodom jutršnje otvoritve pddpisovanja velikega t. zv. osvobodilnega posojila objavlja vlada sledeči oklic na prebivalstvo: Mogočen sovražnik je prodrl globoko v našo deželo in nas grozi uničiti in pahniti zopet v propadli stari režim. Le s pomočjo skrajnih naporov zatnoremo izvojevati zmago, ki jo želimo tako iskreno. Toda le številne milijarde zainorejo rešiti deželo in spraviti organizacijo svobodne Rusije na temelje svobode in pravice. Nobena žrtev ni, kar zahteva domovina, ampak izpolnitev 'dolžnosti. Dajte denarja državi, podpisujte novo posojilo, da bomo zamogli ščititi svobodo in našo lastnino!
—	Ne, — je ponovila markiza.
—	Ne? ne? In zakaj ne?---- Potemtakem imam vzrok, da rečeni, Ida ga še ljubite.
Ob tem ponovnem očitanju je obšla gospo de Brageron nema jeza. S krepko roko je pograbila Lozerila za roko, ga divje potegnila k sebi in mu rekla z glasom, ki se je tresel od jeze:
—	Razumi vendar, ti največji bedak, da tvoje sovraštvo proti Cambiacu, četudi je še tako divje, nikdar ne more rdoseči mojega. Ti mu ne moreš oprostiti, da sem
bila njegova____jaz pa ga sovražim, ker
me je brezobzirno pustil na cedilu. Tudi
jaz koprnim po maščevanju----toda stra-
hovitejšem, kot je smrt s sunkom meča, ki ga brez muk spravi na oni svet.
—	Kaj torej zahtevate? — je vzkliknil de I-ozeril, občudujoč markizo, kateri je jeza podajala neobično, očarujočo lepoto.
(Datie.)
DMilsija ipanskoga kabineta.
MADRID, 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Kabinet Romanones je demisijoni-ra!..
MADRID, 19. (Kor.) Ministrski predsednik Romanones je izjavil, da je podal kralju z ozironi na politične razmere demisijo celokupnega kabineta. Pristavil je, fda se bo v vsakem oziru trudil, da ostane iiberalna stranka še nadalie na krmilu. Garcia Prieto je konferiral s kraljem! Po razgovoru je izjavil, da se zvečer zopet vrne v grad. Domneva se, da je Garcia Prieto po sestanku z Romanonesom sprejel naročilo, da naj prevzame sestavo novega kabineta in da bo že zvečer predložil kraftu ministrsko listo v odobrenje.
MADRID, 19. (Kor). Novi kabinet je sestavljen sledeče: Predsedstvo — Garcia Prieto; vnanje stvari — Juan Alvarada; notranje — don Julio Burell; vojno — Aquileia: mornarico — podadmiral Miran-da; justico — Ruiz Valarino; finance — Sanjago AIba; javna dela — vojvoda AI-vade Farvalle; pouk — Jose Francos Rodriguez.___
Potovanje voditelja nizozemskih socijalistov na Švedsko.
HAAG, 19. (Kor.) Nizozemski socialistični voditelj Trostra je odpotoval danes preko Nemčije na Švedsko.
Zveze avstrijskih in ogrskih industrijalcev pozdravljajo Czerninovo mirovno akcijo.
DUNAJ, 20. (Kor.) Predsedstva treh central industrijalnih zvez Avstrije so izročila grofu Czerninu sledečo resolucijo* Predsedstva treh central industrijalnih zvez Avstrije izražajo prepričanje, da dovede nadaljevanje vojne končno do popolne zmage osrednjih vlasti, ki so že po dosedanjih vojaških uspehih upravičene zahtevati za žrtve, ki so jim nastale vsled obrambne vojne, popolno odškodnino. \ endar pa zastopajo imenovane zveze stališče avstroogrske vlade, da je treba stremeti po skrajšanju vojne ne samo iz gospodarskih, ampak tudi človečanskih vzrokov in da bodo vsak za mir pridobljeni »Jan vsi z veseljem pozdravili
BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Deželna zveza ogrskih tvorniških industrijalcev je v svoji včerajšnji seji pod predsedstvom člana gosposke zbornice Franca Corina vršeči se seji sklenila, da naj se odpošlje grofu Czerninu sledeča brzojavka: Interesno zastopstvo ogrskih tvorniških industrijalcev se s soglasnim navdušenjem pridružuje 14. t. m. v interesu sklenitve svetovnega miru objavljeni izjavi Vaše eksce-lence.
Nemški zvezni svet.
BEROLIN, 20. (Kor.) Zvezni svet je odobril sklep državnega zbora glede odprave jezitskega zakona in sklepe glede preklica jezikovnih paragrafov državnega društvenega zakonika.
Potopljeni parniki.
BERN, 19. (Kor.) Grški parnik »Temi-stokler« (2.500 t), s premogom na krovu, je bil potopljen.
MADRID, 19. (Kor.) Iz Tangerja se poroča, da je bil 47 milj zapadno rtiča Spartela italijanski parnik »Stromboli« (8.000 t), ki je bil s svincem in bakrom na potu v Genovo, potopljen od poidvod-nika.
MADRID, 20. (Kor.) »Imparcial« poroča: Preteklo soboto je bil španski parnik »Toni« s 3.500 t zelene rude iz Bil-bao na potu v Cardiff v bližini La Rochel-la torpediran. Parnik se je peljal v spremstvu 15 ententnih ladij. Ko je bil signaliziran prihod podvodnika, so vsi pobegnili. Kar v trenotku je bil »Toni« torpediran in se je potopil v par minutah. »Imparcial« poroča iz Granade: Pred kratkim v bližini Barcelone torpedirani italijanski parnik »Albague je imel 3.000 t premoga za Italijo. V bližini Almerije se je ponesrečil angleški parnik »Heglement« (3.700 t) z ječmenom, rižem in čebulami iz Indije na potu v Anglijo.
Avstrijo — Ogrska.
K avdijenci voditeljev nemških strank pri cesarju.
V zadnjih dneh je zabeležila zgodovina notranje politike naše monarhije dva znamenita pojava, enaka po svoji vnanjosti, a vendar tako oprečna v svojem bistvu, da naravnost silita k primerjavi.
Pred nekaj dnevi je vso ogrsko javnost silovito razburilo dejstvo, da je dala vlada čisto nepričakovano, odgoditi ogrski državni zbor. Hrup v zadnji seji je bil tako velik, da niti ni bilo mogoče razumeti zborničnega podpredsednika, ko je čital kraljevi reskript o odgoditvtf. Opozicija ni ves čas vojne nikdar še nastopila tako viharno, kot v tej seji, kjer je kar najburneje zahtevala uresničenje svoje glavne zahteve, volilne reforme. V vzročni zvezi s temi dogoldki je bil potem govor ministrskega predsednika grofa Tisze v klubu vladne stranke, v katerem je ministrski predsednik očital opoziciji, da na nekorekten način, brez dolžnega ozira na
kralja, zlorablja svoje avdijence pri kralju v svoje strankarske namene. Da zavrne to očitanje, je opozicija prosila za avdi-jenco in je po avdijenci s kraljevim privoljenjem objavila sporočilo, ki je očitno kazalo znake razresničenja trditev ministrskega predsednika po kralju samem. Grof Tisza, zavedajoč se opasnosti položaja, obenem pa tudi neomajnega načela ustavnosti, da je za vse vladarjeve Čine, izvzemši one, ki jih ukrepa vladar kot vrhovni vojni gospod, soodgovorna vlada, je izjavil takoj nato, da tudi za to vladarjevo izjavo prevzema popolno soodgovornost, 'da on krije kralja. Na Ogrskem je šla manjšina h kralju proti večini, in ministrski predsednik je prevzel soodgovornost za kraljevo izjavo, ki ni bila ugodna za večino.
V	četrtek, 19. t. m., je cesar v navzočnosti ministrskega predsednika grofa Clam-Martinica sprejel v posebni avdijenci zastopnike nemških parlamentarnih strank, ki tvore manjšino v državnem zboru. Povod, da so nemške stranke zaprosile za avdijenco, je bilo dejstvo, da je vlada, pokoreč se neizogibnim zahtevam zunanjepolitičnega položaja, preko noči morala kreniti iz notranjepolitične smeri, katero ji je narekovala nemška manjšina, v smer, ki odgovarja željam in zahtevam nenemške večine, in opustiti izvedbo zahtev nemške manjšine, kateTe naj bi tej manjšini zagotavljale za vse večne čase nadvlado nad nenemško večino. Nemške stranke so si hotele z vladarjevo osebno izjavo zagotoviti izpolnitev teh svojih zahtev; ker je sedaj, pred otvoritvijo državnega zbora nemogoče, pa vsaj pozneje. Cesar sam — izjava vlade jim ne zadostuje — naj jim s svojo cesarsko besedo zajamči izpolnitev njihovih zahtev!
»Pričakujem od razsodnosti vseh strank, da bodo v uvaževanja vredni strnjenosti nastopale za najvišje državne potrebe in državne interese. Računam pri tem na Nemce v Avstriji, ki jim kot sigurni opori državne enotnosti pri ureditvi razmer, ki se je zasnovala že tekom vojne in se mora po nje dovršitvi izvesti dosledno, pripada velika naloga. Moja vlada sc bo neomajno držala ciljev, ki so ji stavljeni.«
V	teh cesarjevih besedah bo videla nemška manjšina odslej najtrdnejše jamstvo za uresničenje svojih nacijonalnih stremljenj,
Razne politično vesti.
Cesarjeve besede in ministrska kriza.
Včerajšnja »Tagespo<;t« piše v uvodniku pod naslovom »Cesar Nemcem«: Cesarska bese>da se ne sme zavijati in se tudi ne sme modrovati o njej. Pač pa se sme tolmačiti. In čuti se v tem govoru, da ga je govoril prosvetljen mož, da je ta govor več kot pa izpolnitev konvencijonalne oblike, več kot čin suhoparnega dvornega ceremonijela. Iz toplega sozvoka cesarskih besedi zveni prisrčna priljudnost in ne da se morda zavrniti vtisk, da je bila mlademu vladarju dobrodošla priložnost, da se porazgovori iz lica v lice z zastopniki nemških volilcev in kot vladar* zagotovi nemškemu narodu svojo globoko naklonjenost. Parlamentarci, ki so bili sp. ejeti v Laksenburgu, so zapustili cesarski grad s prepričanjem, da se v politiki sedanjega kabineta, v temeljnih nazorih novega kurza ni nič izDremenilo v škodo nemškega žavija, in sedaj se more upati, da se kriza hitro reši in da nemška ministra ostaneta v kabinetu. — Z Dunaja se poroča: V parlamentarnih krogih se govori, da je kriza v nemškem taboru rešena po cesarjevem nagovoru. Ministra dr. Baernreither in dr. Urban najbrž v najkrajšem času umakneta svoji odstopni izjavi. S Poljaki se še vrše pogajanja;
upa se pa. Ua se tudi tu v dvglednem času doseže ugoden uspeh.
Slovani in novi položaj. Z Dunaja se poroča 19 t m.: Predsednik in vec članov Češke zveze iz Češke in Moravske so prišli na Dunaj in so imeli popoldne posvetovanje. Stopili so v stike tudi s slovenskimi poslanci, ki se nahajajo na Dunaju. in vrše se baje tudi že pogajanja s Poljaki. Ti dogovori, katerih namen ie skupno posvetovanje v nekaterih določenih stvareh formalne naravi na torišču državnega zbora, se bodo prihodnji teden nadaljevali na širši podlagi in pričakuje se, da se da najti pot, da se bodo vse stranke državnega zbora mogle zediniti v resnično in uspešno delo za vse dežele, narode in sloje in tako tudi za idržavo.
Osrednje vlasti in Rusija. Baselska -Nationalzeitung« piše o »novi mirovni ponudbi« osrednjih vlasti: Po ententi že napovedana ponovna mirovna ponudba osrednjih vlasti je prišla v nemški in avstrijski uradni objavi. Poudarja se v njej soglašanje med vojnimi cilji osrednjih vlasti in ruske provizorične vlade in izrekajo se ruski resoluciji razne prijaznosti. Toda v tonu in miselnem sporedu obeh vlad se nahajajo zelo v oči zbadajoče razlike, kakršnih »doslej še ni bilo tekom vojne opaziti pri tako važnih državnih akcijah zveznih držav. Norddeutsche Allgemeine Zeitung, glasilo nemškega zunanjega urada, pravi resignirano: Ruski narod ostane zvest svojim obveznostim napram svojim zaveznikom; nihče ne bo pričakoval kaj drugega. In nato dostavlja več stavkov, v katerih nalaga odgovornost za nadaljevanje vojne in nadaljno trpljenje ruskega naroda zaveznikom Rusije. Av-stroogrsko sporočilo se pa vzdržuje vseh obtožb, tiril ne poizkuša razdvojiti ruskih revolucionarjev z njihovimi zavazmki, temveč pravi optimistično: ob enakosti ciljev zveznih držav in provizorične ruske vlade ne more biti težko, najti pot do sporazuma. Ali se izpoinijo ti upi groia Czernina, bo treba počakati. Najbrž se osrednje vlasti, ki morajo tako nujno že-leti miru, ne zadovolje s tema dvema izjavama. temveč bodo poizkušale, stopiti v neposredne stike z ruskimi revolucijo-narci, kajti s samo akademično ugotovitvijo gotovo še ni nič doseženega. V tem ima avstrijska metoda, ki se ne bavi z obtožbami in nalaganjem odgovornosti ter se zdi, Ja vsaj veruje v ono, kar hoče doseči, gotovo več upanja. V nasprotju s petrograjsko brzojavno agencijo izhaja jasno iz brzojavk v anglškem in francoskem časopisju, da hoče veliki delavski odbor takojšen mir in zahteva, da se vse vojujoče se države odrečejo aneksij. I o je vsekakor važne dejstvo. In drugo se nahaja v pritrjevanju osrednjih vlasti programu ruske vlade. Kajti to pomenia neprikrito zavrnitev vseh zahtev po razširjenju ozemlja in vojni odškodnini. To se bo pač tua; upoštevalo in se bodo nadaljni mirovni poizkusi spremljali z željami, pa tudi z dvomi.
Politični preobrat v Avstriji in nemški radikalizem. »Nemške stranke v Avstriji nimajo v tretjem letu očividno nobenega drugega posla, nego svoje siromaštvo spravljajo preii svet. Na srečo pa ima grof Czemin višje cilje. Tudi ni to mož, ki bi si po političnih čudakih, ki ne razumejo znamenj časa, dajal kvariti koncept. Pred temi cilji so se začele »rihtlinije« majati in so se zrušile; upamo, da za vedno.«
Tako je »Agramer Tagblatt« podkuril nemškemu nacijonalizmu in njegovim zahtevam. »Information« pa se^ raduje, da je pod mogočnim učinkovanjem mirovne misli v notranjem političnem življenju »naša stara, Uobra, trezno računajoča državna rezona izvojevala sijajno zmago!« Dunajski vir pozdravlja ta čin grofa Clam-Martinica, ker popravlja zopet nevarnost, ki jo je izzval polom ogrskega parlamentarizma. Avstrija je dobila hkratu možnost, da misli na-se. Istotako naj se naš parlament izkaže vrednega svojih posebnih nalog in veličine časa! Grmičevje, ki je zapiralo pot do parlamenta, je ministrski predsednik kar pokosil. 8 14. ne bo več ogrožal državnega zbora! Grof Clam-Martinic je izpoznal, da bi zahtevane naredbe v takem času izzvale le nesrečo in je odbil tozadevne zahteve, ki bi vkljub najkrvavejem naukom vojne še bolj zagrenile in poojstrile boj za pamet in pravičnost. Narodi Avstrije so se oddahnili. Strah, da bi se s § 14. posamezne narodnosti potiskale, je minul. Nevarnost, da bi se narodi po poHtiki oktroirani — na las podobni kaznovanju in zasme-huju duha naših časov — razočarali, je srečno odstranjena. Besedi grofa Czernina, s katero je pomiril narode in jim obljubil zasluženo plačrto — tej besedi je neposredno sldJilo dejanje grofa Clam-Martinica, ki je mahoma izčistilo atmosfero. — »Information« se obrača do zmernih Nemcev, naj delujejo pojasnjevalno in pomirjevalno. Soveni pa naj se le izkriče! Potem se že streznijo. Zadela da Mh je zaslužena usoda! — Nemški soveni se nahajajo hkratu v vražji situaciji. Največ pritoka so dobivali ravno s svojo baharijo, da so v tej državi vsemožni, da jim treba le diktirati in vse pojde po njihovi volji. Sedaj pa tak preobrat! In v kolikor jih ni ta zaklel v življenski živec, pa še take moralične brce tudi od nemških pametnih strani. Zvijajo se in zvijajo; da bi se izmotali, se poslužujejo znane, naravnost desperatne argumentacije, ki smo jo mi doslej z ogorčenjem odbijali, a jej moramo sedaj le prezirljivo odgovarjati, kakor ljudem, ki lažejo, dobro vedoč, da ne mere držati. Obžalujejo silno, kar se je zgodilo ravnokar, ah pri Bogu ne radi sebe, ampak — radi države, ki da so jo oni sami astvarHTin jo branijo sedaj s svojo srčoo krvjo. — Zares obupna argu-
mentacija, ki se naslanja na historično neresnico, na falzifikacijo zgodovine; na drugi strani pa bi zahtevali plačilo za delo, ki je vrše tudi drugi v isti, če ne Se večji meri! — Nemci branijo domovino! Ne oporekamo. Ali branijo jo tudi drugi! Ali prvi zahtevajo plačilo na škodo in v pogubo istih drugih, ki se istotako žrtvujejo za državo! Zahtevajo torej najčrnejo ne-hvaležnost napram drugim! — Ali, kakor kia se zavedajo, kako slabo stvar branijo, — stvar, ki je »doživela polom, dajejo svojim nerazsodnežem razumeti, da ta njihova stvar ni padla, marveč da je le odložena. Naj se le tolažijo in varajo druge! Prevrat na notranjem političnem življenju naše države je produkt velikih svetovnih dogodkov in pa živih sil v državi Posledice dogodkov, napram katerim je pohlepnost pritlikovskih politikov tako žalostno nizka, in pa živi organizem v državi, ki jih ta ne more in ne sme ozlovoljati — ti ostanejo! Ob tem jezu se bo razbijal šovenizem »rihtlinij« tudi v bodoče. Ura bo tekla naprej in noben Wolf ne bo mogel zaustaviti kazalca, ali ga celo zaviti nazaj. Kar se je zgodilo, si ne bo upal noben vesten državnik odpravljati, ker je zmaga pameti in pravičnosti!	«
Odmevi afere s poslancem Szmrecsa-nyjem v ogrsko-hrvatskem saboru. Javili smo že, da je rečeni madjarski poslanec vplel tudi posl. Šurmina v svojo de-nuncijacntsko kampanjo. Ker pa je bil og--sko-nrvatski *ator odgoden, ni ime' Šurmin prilike, za svojo obrambo. Sedaj so priobčili hrvatski listi, kar je hotel izjaviti. Zaprli ga niso takoj po atentatu v Saraievem, marveč 12. avgusta 1914. v zapor ga je do vedla tuja nespretnost. Povodom hišne preiskave so mu odnesli vse spise in rokopise. Seveda je bila interesi-rand tudi vojaška oblast, ker so prijatelji madjarskega poslanca po Zagrebu širili vest, da se je pri Šurminu našel popis volilcev za belgrajsko »Narodno obrano.« Vojno sodišče pa ni našlo razloga za kako postopanje. Obdolžen, da je sodeloval pri sarajevskem atentatu, da je bil poznan z atentatorji, da je imel zveze z Belgraldom in da je nabiral denar za »Narodno obrano«, je opozoril na knjižico prispevkov in stroškov za žrtve preganjanja od strani hrvatske in skupne vlade, in naj bi bil po izjavi drž. pravdni-štva in višiega drž. pravdništva šel na svobodo; ali vkljub temu so ga pridržali v policijskem zaporu in potem izročili sodišču. Taka je bila tista zaščita, ki jo je baje užival od strani vlade!! V nasprotju s sklepom preiskovalnega sodnika, ki_ ga je takoj izpustil iz zapora, je moral Šurmin ostati v zaporu do 26. avgusta! — Vse to »iz same obzirnosti državnih oblasti«, kakor so trdili denuncijanti. Na to se je vršila proti njemu preiskava radi — poneverjenja! Dne \3. oktobra 1914. je sodišče prijavilo deželni vladi, da se vrše proti njemu poizvedovanja radi zlorabe uradne oblasti in osumljenja zločina poneverjenja. Z »dekretom bana je bil suspendiran od službe in plače. Dne 16. oktobra je sodišče prijavilo vladi, da je postopanje proti njemu ustavljeno. V tem času je bil na domu interniran in so ga izročili akademičnemu senatu v disciplinarno preiskavo. Še le 19. junija 1915 je tila dvignjena tudi ta suspenzija. Tako je historijat afere Šurmin v večno sramoto denuncijantov in v karakteristiko vse kampanje madjarskega poslanca in t"e-govih hrvatskih zaplečnikov. V še bolje razumevanje na: omenimo tu še poda:-kov, ki jih je podal hrvatski poslanec in delegat baron k'ajačić, ki so ga denuncijanti postavili kot glavnega junaka v svoji denuncijantski komediji: Baron Rauch je prišel v Hrvatsko, da vlada s političnimi procesi, preganjanji, brezobzirnim maščevanjem in nasiljem. Prva posledica tega zistema je bila — odpor v vsej deželi. Druga pa, da je z deželo čustvovalo tudi uradništvo ter je bila splošna tendenca ta, da se borba in narodni odpor podpirata z vsemi sredstvi. Neki upravitelj okraja je imel v rokah šifriran »ključ«, ki so se mogle žnjim odkriti politične in volilne makinacije nasilne Rau-chove vlade. (Ne pa vojaške tajnosti, kakor so obrekovaje kričali denuncijanti). Nekega dne je dobil profesor Šurmin od 'dotičnega političnega uradnika dokaze o nasilju in korupciji pri volitvah. A ker so bili ti dokazi sestavljeni v šifriranih ukazih, je dobil tudi »ključ« za dešifriranje. Vse te stvari je profesor Surmin hranil že pet let z namenom, da jih historijografski uporabi v smislu noveje politične zgodovine. Isti politični uradnik se je uveril, da se s tistim šifriranim pismom ni nič šifriralo o mobilizaciji! — Zgražati se mora človek, kako so mogli denuncijanti ob takem stanju stvari spraviti profesorja Šurmina v zvezo s sarajevskim atentatom, izrabljati tega v zaščito svoje lastne ničvrednosti in tako na zločinski način skruniti vsem sveti spomin pokojnega nesrečnega nadvojvode! Da ti ljildje niso zaslužili zaničevanje vseh poštenih ljudi?!! Mari ni imel prav tisti hrvatski list, ki jih je označil s političnimi hijenami«?!
»EDINOST« štev. 110.
JLorovizadJske stvari.
Razdeljevanje novih izkaznic za kruh, moko, sladkor, maščobo In kavo.
Danes, v soboto, 21. t. m., se prične razdeljevanje izkaznic za kruh in moko za 82.—83. in 84.—85. teden, izkaznic za za sladkor, veljavnih od 1. do 31. majnika, ter uraiinih izkaznic za maščobo za 33.—36. teden. Obenem se razdele tudi izkaznice za kavo, veljavne do 6. junija t. 1. Izkaznice se bodo dobivale pri krušnih komisijah v uradnih urah od sobote, 21. t. m., do sobote, 28. t. m. (nedelja, 22. t. m., je izvzeta). Občinstvo naj se pri sprejemu izkaznic prepriča o številu izkaznic in ali so opremljene z uradnim pečatom, ker so izkaznice brez pečata neveljavne.
Občinstvu se ponovno priporoča, naj ne odtrgava odrezkov od izkazničnih matic, temveč da izroča prodajalcem cele izkaznice, da prodajalec sam odreže toliko odrezkov, kolikor jih je treba za kupljeni kruh.
V Trstu, dne* 21. aprila 1917.
Domače vesti.
Smrtna kosa. Družino g. Oermeka je zadela nova nesreča. Včeraj je umrl na Dunaju v cvetu mladosti njegov sin Stanko, zamenjani vojni ujetnik, enol. prost. pp. 97. Težko prizadeti družini naše najiskrenejše sožalje.
Prepoved porabe sladkorja v kavarnah itd. V državnem zakoniku je izšla 19. t. m. naredba urada za ljudsko prehrano, ki določa, da se od 20. t. m. dalje v gostilniških in krčmarskih obratih (v gostilnah, kavarnah, kantinah, barih itd.) ter slaščičarnah ne sme porabljati več sladkor niti za oslajevanje pijač (mleka, kave, čaja, kakava, čokola«ie ali drugih pijač in osvežil) niti kot dodatek k takim pijačam. Sladkor tudi ne sme biti na razpolago za poljubno oslajevanje jedi. Vsi taki obrati smejo uporabljati v te namene samo umetno sladilo (saharin). Gostje smejo uporabljati s seboj prineseni sladkor. Pripravljanje jedi s sladkorjem v takih obratih je dovoljeno. Nadalje prepoveduje nareUba porabo sladkorja pri obrtnem izdelovanju umetnih sadnih sokov limonade, pokalic in brezalkoholnih pijač, likerjev itd. Lastniki takih obratov morajo množino sladkorja, ki ga imajo še, javiti politični oblasti (magistratu). Za izdelovanje naravnih sadnih sokov si morejo pridržati 50% sladkorja in morajo tudi to javiti oblasti. Kavarne in Urugi obrati, katerim je prepovedana poraba sladkorja, ne dobe več nakaznic za sladkor. Gostilne dobe nakaznice za sladkor le po izmeri potrebe za oddajanje jedi v lastnem obratu.
Odškodnina za oddane kovine. Anagra-fični urad (ul. Sanita št. 25/111, vrata 58) bo izplačeval danes odškodnine za vse komisije ua vsa potrdila do št. 1850.
Glasbena šola podružnice Glasbene Matice v Trstu. Danes popoldne ob 2 je pouk v vijolini, ravno tako jutri v nedeljo zjutraj ob 9. Gojenci naj pridejo po navadnem retiu. Prosimo stariše gojencev, da obveste svoje o tem. — Šolsko vodstvo.
Magdalenska podružnica CMD vabi na svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v prostorih otroškega vrtca pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji v nedeljo, dne 22. aprila t. 1., ob 3 popoldne. Ker izkazuje letni račun zelo malo udnine, se priporoča podružnični blagajnik za udnino.
Kmetijski pouk v Lonjerju. V nedeljo, 22. t. m., ob 3 popoldne bo poučeval gosp. Josip Štrekelj v Lonjerju v prostorih »Gospodarskega društva« o vinogradništvu in vrtnarstvu.
Glas iz okolice. Sedaj delijo na magistratu fižol za seme, toda le tistim, ki so se priglasili pri okrajnem načelniku. In sicer dobi vsak priglašenec Ie 20 odstotkov množine, za katero se je oglasil. Vsi drugi ne dobijo nič. V načelu bi bila taka uredba morda umestna in opravičena. Kajti je slučajev, ko je kmetovalec ne po svoji krivdi zakasnil s priglasitvijo pri okrajnem načelniku morda za en sam dan. A koliko se jih je pravočasno oglasilo, ki niti kmetovalci niso, ki so porabili ta fižol — če tudi je nekoliko s petrolejem polit — za vsakdanjo hrano, ali pa celo v odijozneji namen: da so kaj zaslužili, prodavši ga komu drugemu za seme, ali pa zamenivši ga za užiten fižol. Tako so dobili fižola za seme tuiii ljudje, ki ga niti niso mogli nasaditi, ker nimajo niti pedi zemlje, in je s tem popolnoma zgrešen namen razdeljevanja semena, ker ne bo od takega fižola nikakega sada v svrho prihodnje ljudske prehrane. V interesu prizadetih kmetovalcev in v splošnem interesu ljudske prehrane apeliramo na gospoda namestnika, naj bi primerno ukrenil, da bi se kmetovalcem, ki so zamudili rok priglasitve, dala možnost naknadne priglasitve, da bi mogli na svoji zemlji nasaditi tega splošno potrebnega živeža. Ker g. namestnik dokazuje z vsakim dnem, kaka je korist vseh slojev prebivalstva — torej tudi kmetovalcev — predmetom njegove neprestane skrbi, in mu je posebno še na srcu vprašanje
prehrane, se nadejamo, da bo g. namestnik uvaževal to našo prošnjo, ker drugače bodo ti kmetovalci ob vsej drugi stiski kaj neprijetno zadeti tudi s tem.
Več okoličanov.
»Nemški državni jezik in Trst,« »Primorske Novine« ponatiskujejo članek v »Triester Tagblattu« ter omenjajo tudi naše polemike: Tržaška »Edinost« je smatrala za potrebno, da se s piscem tega članka spušča v polemiko, kar nam je povsem razumljivo. Boli, to, neizmerno boli krivica, a boli tem bolj in tem huie, ko se kaj takega počenja v času, ko se nadejamo, da vse te krivice izginejo, Morda se še povrnemo k tej stvari in prinesemo morda v eni prihodnjih številk tudi odgovor tržaške »Edinosti« na ta izvajania »Triester Tagblatta«. No. menimo, da že ta izvajanja sama zadostno odpirajo oči vsakemu našemu človeku, ter da nam nalagajo, kako moramo biti budni in oprezni!
Nemške predstave v gledališču »Eden«. Danes in jutri zadnji predstavi. Na sporedu je več enodejank pikantne vsebine.
s:	HALI OGLASI K		
□□ □□		M rain naj o po 4 atol bsssdo. Maatn« tiskan« baieds » r»«m-najo enkrat — KajvanjŠa : pristojbina anaia 40 stotin k. .	□o □□
rH9nAf(ii>nfV s licej&ko naobrazbo, govori in UUSPOaiCnU piSe slovensko, nemško in francosko ter zadostno angleško išče primerne službe. Naslov pove Ins. odi. Edinosti. _
Ivhnvnn malino vec, iz čistega aulu. v sodčkih liuurtll po 130 kg prodam po zmernih cenah še par dni. Parčlna, skiadišče ul. Gelai št. 10 od 11—12 in od 4—5.	306.
sinserjeo stroj	HE?
Dum PO K 8 liter prodaja se pri Pollak KUIII Lesni trg 5, pomol Tegethoff 16 in trg Lipsia 7.	1066
fiflfVtnHifnn zmožna slovenskega, italijan-UUjI'UUIUIU skega in deloma nemškega jezika išče službo v kakšni pisarni. — Naslov pove Ins odd. Edinosti pod št. 1000.
EaIaAmnC Anton Jerkič posluje zopet v svojem rOlUSrUl ateljeju t Testu. Via deUe Poste
DAROVI.
Za organizacijo oskrbnic vojniških sirot v Trstu: Ravnateljstvo Zivnostenske banke K 500, tvrdka Eibenschiitz 6; C. K 25. Skupaj K 525.
fZnrnnrfirnf! zmožna hrvatske, italijanske in UU^PIIUIUIU nemške korespondence ter je izvrstna stenografinja išče primerno hlužbo. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod .št. 1051".
Rlin V fini f>nhi se odda najrajši kakemu llVL ltpi SUlIl častniku. Naslov pove Ins. odd. Edinosti pod št. 1164.	1061
Neuto'ažno potrla družina Antona Germeka naznanja sorodnikom, prijateljem in znancem, daje njen neskončno ljubljen«, nad vse dobri sin
STANKO
am prost. pp. 97, zamenjani vojni ujetnik
v 22. letu svoje starosti, mirno izdihnil svojo mučen ško d ;šo danes zjutraj na Dunaju v rezervni bolnišnici Rdečega križa.
Maša zadušnica bo v soboto ob 8. zjutraj v svetoivanski župni cerkv i. V TRS i U, 20. aprila 1917.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio Gaiatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
IVAN KRŽE - Trst
Plaisa San Giovannl 1.
Tfflnftn kuhinjskih in kletarskih potreb-tUIU2[U ščin od lesa in pletenin, škafov, brent, čebrov in kad. sodčekov, lopat, re-Šet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in metel ter mnogo drugih v to stroko spa-dajočih predmetov. — PRIPOROČA svojo trgovino s kukinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelane, zemlje, emaila, kosi-tarja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke Itd Za gostilničarje pipe, kroglje. sesalje In stekleno posodo za vino i. t. d. i t. d.
ZDRAVNIK
Ned. Dr. itorol Perničič
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, 1. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne ln otroike bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
f,
druge kovine
kakor tudi vsakovrstne železnine
kupuje
MARCELLO SCABAR
Trst - Ulica Vienna 17.
ineie mi
Trst - Vin Stadion 10 - Trst
Odprt od 8*2 zvečer naprej
Cena: I. vrste K 2. II, vrste K1.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermćk
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez :-: bolečine.
Plombiranje. UMETNI ZOBJE
Proda se
HOTEL ILIRIJA
v Ljubljani.
Pojasnila daje Josip Smertnlk,
upravni svetnik Delniike pivovarne v Laškem, Celje, Štajersko.
JADRANSKA BANKA
Trst Via Cassa di Risparmio štv. 5 (Lastno poslopje)
............ ^	— Kapital in rezerva K 8,890.000.—
FIUJALKE: Dunaj Tegethofstrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar.
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obli-gadje, zastavna pfena, prioritete, delnice, srečke itd.
VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMIm J^F^gjgJggf^
banka svojega. Obrestovanje .„„_____________
računu po dogovoru. — Akredetivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Živahna zveza z Ameriko.
in blaco ležeče v PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
MENJALNICA
VLOGE NA KNJIŽICE
od dneva vloge jlo dneva vzdiga. Rentni davek plačuje
* t vlog na tekočem in žiro-
Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni krediti, rembours-krediti. Krediti proti dokumentom ukrcania. — Borzna naročila. — lnkaso. Telefoni: 1463, 1793 ta 2676. URADNE URES Od 9—f pop. ESKOMT MENIC _