7
#
Terorizem komunistiène revolucije je na
Slovenskem dosegel vrh v zgodnjem poletju
1942, in sicer na Dolenjskem in Notranj-
skem. Partizanske enote so samovoljno mu-
èile in pobijale osumljene nasprotnike, vo-
dilne in vplivne mo`e in `ene, duhovnike, èla-
ne KA, `upane, uèitelje, celo cele dru`ine. Po
De`manu so partizani so `e leta 1941 pobili
okoli 120 Slovencev, do konca julija 1942 še
okoli 900 (do konca leta 1943 pa še okoli
1800). Partije se je oprijela prava “strast lik-
vidiranja” (Ivo Ribar-Lola). Kardelj je po “lik-
vidacijah” podrejenim nekajkrat oèital preu-
ranjenost, naèin muèenja in usmrtitve, pa še
kak “nepotreben” uboj, umorov samih pa ne.
Re`imsko zgodovinopisje ima revolucio-
narne pokole in muèenja poleti 1942 za “na-
pake” t.i. narodnoosvobodilnega boja. Ferenc
našteje 400 do 500 takih “napak” samo v delu
Slovenije, ki je bil pod italijansko zasedbo,
spomladi 1942 v teku dveh mesecev. “Provin-
cia di Lubiana” je takrat imela ca. 350.000
prebivalcev, torej bi to pomenilo eno “napa-
ko” = umor na 700 prebivalcev. (V današnjih
razmerah bi pri 2 milijonih Slovencev to po-
menilo v dveh mesecih ca. 4000 “napak”-
umorov, politicidov; vsak dan torej èez 60
umorov vplivnih in vodilnih ljudi.) Skoraj is-
toèasno so italijanski okupatorji kot represalije
na veèinsko nepomembne vojaške akcije par-
tizanov streljali talce, po`igali vasi in odga-
njali prebivalstvo v taborišèa smrti.
Èeprav partijsko zgodovinopisje opravièuje
revolucionarne pokole in muèenja poleti 1942,
vendar v celotni strategiji in taktiki KPS/OF
pri teh pobojih ni šlo za napake, temveè za
zavestno naèrtovana dejanja, ki naj bi izzvala
in priklicala na dan reakcijo in odpor. In res
15/6
" 
so se v tem neznosnem polo`aju poleti 1942
zaèele v ogro`enih vaseh organizirati oboro-
`ene skupine mo` in fantov, mimo okupa-
torjeve volje. Primer prve samoiniciativne
samoobrambe sta Loški potok in Šentjošt
nad Vrhniko. Po zgledu teh dveh postojank
so se Vaške stra`e — tako so jih zaèeli imeno-
vati — v naslednjih mesecih razširile po No-
tranjski in Dolenjski.
“Èisto jasno je,” pravi Dušan Pirjevec-
Ahac, ”da smo komunisti glede na svoje `elje
... bili ‚veseli‘ bele garde ... samo pojav bele
garde je omogoèal hegemonijo KP... Ni šlo
za to, da bi nastala prava dr`avljanska vojna
... potrebne so bile le zadostne kolièine bele
garde ... Samo dr`avljanska vojna je lahko po-
vsem in v celoti potrdila projekcijo in samo-
zasnutek KP... in odpirala zanesljivo perspek-
tivo zmage in prevzema oblasti.” “Šele ko je
nasprotnik razpoznan in identificiran po šte-
vilu in obsegu, ga je namreè mo`no “narod-
no bojkotirati”, javno opljuvati, moralno disk-
valificirati, razglasiti za sovra`nika in narod-
nega izdajalca, ter nato likvidirati oziroma
“neusmiljeno iztrebiti”.”
Vaške stra`e so nastale na razliènih krajih,
brez medsebojne organizacijske povezave, lo-
èeno druga od druge. Italijanska oblast je z
nezaupanjem gledala na novonastalo situa-
cijo. Od primera do primera je vsilila, napro-
šena odbila ali pa oboro`ila moške vašèane z
zastarelimi puškami. Šele nato je prišla orga-
nizacijska pomoè in posredovanje Slovenske
zaveze. “Dne 28. februarja 1943 so v Ljubljan-
ski pokrajini štele 5145 mo`, dvakrat veè kot
partizanov.”
Vaške stra`e so torej nastlale “od spo-
daj”, v ogro`enem pode`elskem prebivalstvu
 #
samem, in ne “od zgoraj”, kakor je na primer
KPS od zgoraj zaèela, organizirala in vodila
Ijudsko revolucijo. Buèar: “Ostane dejstvo,
da do oboro`enega odpora proti partizanom
ni prišlo zaradi odloèitve Slovenske zaveze,
paè pa predvsem kot samostojen odgovor na
teror in likvidacije, ki so jih partizani izva-
jali. V tem smislu lahko celo reèemo, da je
vaške stra`e “ustanovila” s svojim terorjem
KPS/OF sama.”

!
V ̀ ivljenjskem silobranu od okupatorja za-
prošeno in/ali sprejeto oro`je ni bila izdaja
slovenskih narodnih interesov. Ni šlo za na-
èrtovano sodelovanje z okupatorjem zunaj po-
droèja `ivljenja in pre`ivetja, kjer odloèanje
ali neodloèanje ni eksistencialno pomembno,
temveè za vsiljeno izbiro v dvojnem `ivljenj-
skem silobranu: v silobranu pred revolucio-
narnim divjanjem partije, in hkrati ter po-
sledièno tudi v silobranu pred okupatorjevi-
mi represalijami. Odloèiti se je bilo treba: ali
se branim in imam tako vsaj nekaj upanja za
pre`ivetje ali celo onesposobljenje napadalca,
in se obenem tako tudi obranim okupator-
jevih represalij, ali pa se ne branim in se pu-
stim od obeh `ivljenjsko oškodovati, celo lik-
vidirati.
Odloèitev ni temeljila na naèelu, da na-
men posveèuje sredstva, temveè na naèelu o
dvojnem uèinku, dobrem in zlem, ki lahko
sledita neki odloèitvi. S sprejemom oro`ja od
okupatorja je bilo mo`no braniti in varovati
slovenska `ivljenja in imetje pred terorjem
komunistiène revolucije.
Odloèitvi za sprejem oro`ja ni botrovalo
kakršno koli simpatiziranje z okupatorjem,
temveè `ivljenjska nuja, obramba `ivljenja
– v muèni zavesti, da taka odloèitev ne bo
našla povsod razumevanja in odobravanja.
Vendar je bilo zaradi vaške samoobrambe
dejansko vedno manj revolucionarnega po-
bijanja in umorov.
Odloèitev za oboro`eno samoobrambo ni
imela daljnoroènih perspektiv, v svojem bis-
tvu je bila kratkoroèen program, šlo je za
pre`ivetje do konca vojne. Ta boj ni imel
pozitivnega politiènega programa, vsaj pri
veèini moštva ne in tudi na zunaj ne. Ni na-
stal zaradi uresnièevanja nekega doloèenega
in v naprej izdelanega politiènega programa
za povojni èas, temveè zaradi prepreèenja
zmage revolucije.
Z obrambo `ivljenj in imetja je bila tesno
povezana tudi obramba vere in vernosti. Ne
v smislu, da bi bil ta boj od vsega zaèetka na-
perjen proti brezbo`nemu komunizmu, tem-
veè najprej za varovanje `ivljenj, imetja in
pre`ivetje vernikov s kršèansko in katoliško
tradicijo slovenstva, pozneje pa vedno bolj
zavestno proti uresnièitvi ateistiène dru`bene
ureditve.
Seveda so bile z oboro`eno povezavo stor-
jene usluge tudi okupatorju, — a okupatorju,
èigar vojaška moè je na evropskih bojišèih
vedno bolj slabela in èigar dokonèni vojaški
poraz je `e bil “zagotovljen” — najpozneje po
Stalingradu spomladi 1942, ko je vsak Slove-
nec to vedel, in ne samo upal.
Nekateri priznavajo upravièenost samoo-
brambe in povezave z okupatorjem le Vaškim
stra`am, domobranstvu pa ne. Vendar takšno
razlikovanje ni utemeljeno. Domobranstvo
v Ljubljanski pokrajini, na Primorskem in na
Gorenjskem in èetništvo sta posledièno in le-
galno nastala iz istih vzrokov in zaradi istih
ciljev (prepreèenje revolucionarnega nasilja,
pre`ivetje, to je varovanje golih `ivljenj in
imetja), iz katerih so nastale Vaške stra`e.
Vojaške in operacijske izboljšave, oprema ter
številèno poveèanje domobranstva so sicer po-
memben dejavnik, a moralna upravièenost
oziroma neupravièenost defenzivne in nato
ofenzivne samoobrambe samo po sebi ni od-
visna od le-teh.
Naj omenim še domobransko prisego.
Opozoril bi rad na študije, ki so bile `e pred
7
#

	



leti napisane doma, ne v emigraciji (Peršiè,
Mlakar). Oba avtorja poudarjata, da to ni bila
prisega Hitlerju, zato se zadnje èase bolj upo-
rablja sintagma “prisega okupatorju”. Vendar
tudi ta oznaka ni zadovoljiva, ker je premalo
niansirana in zato zavajajoèa. Ni šlo za prisego
zvestobe okupatorju, temveè za prisego in ob-
ljubo vojaške discipline, za izpolnjevanje vo-
jaških dol`nosti v boju proti komunizmu in
za slovensko domovino kot del svobodne
Evrope, kakor koli `e te besede razlagamo.
Dodatna omemba “skupaj z nemško oboro-
`eno silo, stojeèo pod poveljstvom vodje velike
Nemèije” je bila `e takrat in je še sedaj upra-
vièen kamen spotike, še posebej, ker je zapri-
sega bila dana na Hitlerjev rojstni dan. Veèje
število domobrancev Ljubljanske pokrajine
ni zapriseglo, niti kot nadomestilo za ustno
izjavo kadar koli pozneje podpisalo. Prisege
pa sploh ni bilo ne pri gorenjskih ne pri
primorskih domobrancih. Prisegli tudi niso
predstavniki slovenskih civilnih oblasti po-
krajinske uprave, od najvišjih uradnikov do
najni`jih. Paè pa so morali prisegati zvestobo
in disciplino Hitlerju vsi mobiliziranci v
nemško Wehrmacht iz Gorenjske in Štajer-
ske, med katerimi je bilo mnogo pozneje vo-
dilnih partizanov.
4#!
Švicarski zgodovinar Werner Rings v knjigi
Leben mit dem Feind na široko razpravlja o
pojavnosti in oblikah kolaboracije v zasedeni
Evropi med 1941 in 1945. Razpoznava štiri raz-
liène oblike sodelovanja z okupatorjem: brez-
pogojno, pogojno, nevtralno in taktièno ko-
laboracijo.
Brezpogojna kolaboracija pomeni sprejetje
okupatorjevih ciljev, naèel in ideologije v teoriji
in praksi. Pomeni pripravljenost za usluge in
`rtve v boju za skupno stran. Cilji kolaboracije
so ali postanejo cilji okupacije/okupatorja.
Pogojna kolaboracija pomeni delno spre-
jetje naèel in prakse okupatorjeve ideologije,
in ustrezno, to je delno in pogojno sodelo-
vanje pri nekaterih dru`benih spremembah,
ki si jih tudi sam `elim in ustvarjam.
Nevtralna kolaboracija slu`i lastnemu pre-
`ivetju, brez priznavanja politiènih in ideo-
loških naèel okupatorja. Ker na razmere ne
morem in noèem vplivati, moram èase pre-
`iveti tako ali drugaèe, seveda predvsem zase
in sebi v dobro — in s tem posredno tudi v
dobro okupatorja.
Taktièna kolaboracija je povezava z oku-
patorjem predvsem zaradi skrivanja in zakri-
vanja odpora proti njemu. Èeprav se iz `iv-
ljenjske nuje spustim v sodelovanje z njim,
sem in ostanem njegov idejni nasprotnik in
so moji cilji nasprotni njegovim in nareko-
vani od raznih še danih pozitivnih mo`nosti:
posrednega prepreèevanja njegovega nasilja,
prepreèevanje umorov nedol`nih, pomoè skri-
vaèem, ilegalni tisk, povezava in obvešèanje,
ohranjanje in opogumljanje nacionalnega po-
nosa in protiokupatorske zavesti, pripravljanje
na konèni oboro`eni upor itd.
Zgodovinarka Tamara Griesser-Peèar je
mnenja, da so Vaške stra`e in Slovensko
domobranstvo primer taktiène kolaboracije.
Podobnega mnenja je tudi zgodovinar Boris
Mlakar, ki pa taktièno kolaboracijo imenuje
funkcionalno. Po mojem gre bolj za besedno
kot stvarno razlikovanje.
Vendar se sprašujem, ali beseda “kolabo-
racija” ustreza zgodovinski resniènosti doga-
janja pri nas. Je ta izraz upravièen? Beseda
“kolaboracija” — kakor jo uporabljajo evropski
jeziki in tudi slovenšèina, pa naj jo obraèamo
kakor koli – ima namreè prizvok in oèitek nee-
tiènega dejanja, izdajalstva, narodne izdaje.
Gledano v celoti v slovenski takoimeno-
vani taktièni oz. funkcionalni kolaboraciji
Vaških stra` in domobranstva — Rupnika in
njegov ozki krog pustim pod vprašajem — ni-
kakor ne gre za kakršno koli izdajo slovenskih
nacionalnih interesov. Sprejetje oro`ja od
okupatorja in sodelovanje z njim zaradi ko-
7
#
# #
7
#
munistiènega nasilja in `ivljenjske nuje na-
justrezneje poimenujemo tako, da povemo
to, kar je res bilo: upravièena samoobrambna
povezava z okupatorjem, brez izdaje `ivljenj-
skih interesov slovenskega naroda.
>>>
Ob koncu razpravljanja mi prihaja na mi-
sel še vprašanje, èe lahko tudi KPS, njeno de-
lovanje in vlogo med 1941 in 1945 obravnava-
mo v sklopu vprašanja o kolaboraciji na Slo-
venskem.
KPS je bila od ustanovitve leta 1920 – pre-
ko KPJ – èlanica Kominterne, Komunistiène
internacionale, s sede`em v Sovjetski zvezi. Cilj
te povezave in sodelovanja je bila svetovna bolj-
ševiška revolucija in sovjetizacija dr`av Evrope
in sveta. Revolucionarno prevratno delovanje
Kominterne in SZ po vseh kontinentih sveta
od zaèetkov do konca 1943 je zgodovinsko do-
volj raziskano in potrjuje to ugotovitev.
KPS je bila `ivljenjsko povezana s to or-
ganizacijo in to tujo dr`avo. @e pred vojno
je od Komunistiène internacionale in Sovjet-
ske zveze dobivala ideološko, organizacijsko,
materialno in politièno podporo. KPS je svo-
je kadre, desetine slovenskih partijcev, v
Moskvi idejno šolala, na sede`u Kominterne
imela svoje funkcionarje, jih uèila ilegalnega
dela in uvajala v diverzanstvo, poslala nad 300
èlanov in neèlanov od 1936 do 1939 v špansko
revolucijo, da so se vojaško usposobili. Kar-
delj in Tito sta bila – 1936 in 1937 — ilegalno
poslana iz Moskve v Jugoslavijo za voditelja
prevratnega delovanja: vse in vedno po ukazih
in naroèilih iz Moskve in Kominterne, s ka-
tero je bila tudi od 1939 radijsko povezana:
med vojno je bilo med Titom in “Dedom”
= Kominterno poslanih in prejetih nekaj tisoè
depeš, navodil in ukazov.
V katero zgoraj omenjenih kategorij ko-
laboracije je treba uvrstiti delovanje KPS?
Upam si trditi, da ne spada v nobeno teh,
ker presega vse omenjene kriterije. Odgovarja
pa merilom, ki doloèujejo in oznaèujejo naj-
hujšo mo`nost kolaboracije, to je “kvislinš-
tvo”. S pomoèjo tuje dr`ave, Sovjetske zveze,
z direktno podporo tuje mednarodne tero-
ristièno-revolucionarne Kominterne je Ko-
munistièna partija Slovenije pod krinko na-
rodnoosvobodilnega boja posredno ali nepo-
sredno unièila desettisoèe slovenskih `ivljenj,
notranje razklala slovenski narod, l. 1945 po
zavezniški zmagi zaradi totalne vojaške in po-
litiène naslonitve na SZ onemogoèila uresni-
èitev Zdru`ene Slovenije, izgubila Trst, Go-
rico in Koroško, za pol stoletja slovenski na-
rod izkljuèila iz Evrope in negativno obliko-
vala slovenski narodni znaèaj.
Re`imsko zgodovinopisje poje hvalnice t.i.
narodnoosvobodilnemu boju: poleti 1941 smo
Slovenci, prvi od vseh evropskih narodov in
dr`av, dvignili prapor totalnega in oboro`e-
nega upora proti nacizmu in fašizmu. Postali
smo najvišji `ivi zgled bojevitosti, evropski
prvaki!
Pred kratkim smo izvedeli, da smo prvaki
— ne samo v Evropi, temveè na vsem svetu
— v najvišjem številu samomorov med sta-
rostniki nad 65 let. Gre torej za prav tiste
letnike, za tisto plast slovenskih prebivalcev,
ki so neposredno kot otroci ali mladoletniki
na lastni ko`i do`ivljali revolucijo in t.i. na-
rodnoosvobodilni boj in nato v JLA prisega-
li, da bodo branili “tekovine socialistièke re-
volucije”… Sociolog Vinko Potoènik zadevo
takole komentira: “O razlogih za tako visoko
število samomorov pri nas si strokovnjaki
niso edini. Sam se najbolj strinjam s suici-
dologi, ki odgovor išèejo v negativnem raz-
mišljanju o sebi. Negativno razmišljanje o
preteklosti spro`a veliko obèutkov krivde,
o sedanjosti nizko samooceno in o prihod-
nosti obèutje nesmisla.”