iRHTVI XV 1992 Iz arh.rekih fondov m zbirk 63 67. proSnje, pritožbe, pre dlogi, anonunkc ............................................................... 1959-1990 68. evidenca članrkih dokumentov ...................................................................................19i9-19y0 69. Članstvo oz. tovariSko razsodišče ............................................................. 1970-1990 70. kontrolna komisija .............................................................................................1948-1968 71 revizijska komisija ... 1949 1959,1974 nadzjma komisija ........................................................................................................1975,1981-1990 73. statutarna komisija ........ ,. ., ..........1971-1990 74. odbor za proslavo 50-letnice KPJ,ZKJ ly68 75 odbor za proslavo 40-letnioe oktobrske revolucije .............1957 76 odbo. za proslave 100 letnice Leninovega rojstva ................1971 77. kongresi KPS/ZKS ........................................................... . 194M989 78. keneresi KPT£KJ ................................................................................... 194P-1990 79. konference ZKS ......................................................................................................1970-1971,1988 80. konference ZKT .1970-1973 Del gri diva Centralnega komiteja KPi/ZKS je bil zaupnega značaja. Zgodovinski artiv CK ZKS je dobil prvi Praviinik o uporabi arioiikcg? gra diva leta 1971, ki ga je sprejel sekretariat CK ZKŠ 25. 11. 1971. Z njim je bilo določeno, da gradivo po Jfcltf ly45 m dor>topro za zuranje uporabnike. Šele leta 1983 je bi) sprejet P.a vilnik o upjrabi arhivskega gradiva v zgodovinskem arhivu, ki je določal, da za zunanje uporabnike (praviloma) ni bilo dostopno gradivo miajŠe od 30 let, dajal pa je možnost, da je za znanstvene, Študijske ali publiestične namene upoiabo dovolil organ, ki ga je za to pooblastilo P CK ZKS. Vendar je CK ZKS zarsdi interesa ra proučevanje lastre zgodovine in širše narodne zgodovine) že pred tem na podlag pirmne prošnje ve ikra t dovolil uporabo gradiva CK ZKS in njegovih organov, z izjemo tistega dela pradiva »katerega uporaba bi mogla škode rat družbenim interesom ali ugledu posameznikov« fPravilrik o uporabi arhVskega gradiv" v ZA CK ZKS, 1983] Kliub takemu določilu v Pravilniku so bila »adnjib 10 let, zlasti po letu 198&, zelo okrepljena prizadevanja delavcev arhiva kot tudi posameznikov na CK ZKS za Čim večjo dostopnost dokumentov ZKS. Ko je leta 1990 in 1991 ZKS-Jtranka demokratične prenove (SDP) predala gradivo CK KPS/ZKS Arhivi Republike Slovenije, so bili v primopredajnem zapisnike določeni nas' dr pogon za uporabe tega gmdrva v«e gradivo fonda CK KPS/ZKS n« do stopro 30 let cd nrstanka zadnjega dokumenta tor.Ja gradivo kadrovske komisije, komisij; za vprašanja n?ših delavcev v tujini, pooblaščenitva P CK ZKJ in ideološke kominj: pa ri dostopno 50 let. Gradivo tovariskega oz. častnega razsodišča se bhko uporablja samo za potrebe organov SDP ter prizE detih članiv. Vse to grodKo se jahko upornblia samo z dovrljenjem ur.tvar-jalui oz. -zročitelja gradiva, to je pooblaščenega organa oz. funkcionarja SDP oz. njihovega legitimnega naslednika, Doslej še nobena prošnja ni bila zavrnjena. Gradi/o fonda CK KPS/ZKS do leta 1968 oz. izviJilno-političnih organov do leta 1972 je b!lo varnostno mikrifilmano. Ker pa i-, leta 1985 prišlo do delnega p rtu rej ar «a tega fonda, so za uporabo ti TiikrofPmi bolj ali manj neuporabni, kot varnostna kopna pa vendarle služijo sv jemu namenu, saj je njihova vsebina vseeno zavarovana. Arhivsko gradvvo Komisije za odnose z verskimi skupnostn» pri Skupščini mesta Ijubljina Tatjana Šenk S podpisom Vatikrnsk. ga protokola 196f so se začeli odnosi med državo in cerkvijo zboljševati, istočasno so org?ii za notranje zadeve pc TV. plenumu ZKJ 1966 prerebal- z aktiv- nostjo na področji delovrnja verskih skupno* ti, njihovo delo oa je bile potrebno ust/ezno nadomestiti.1 64 Iz arhivskih fondov in zbirk AMVl XV 1392 Zaradi lažj=ga spremljanja ddo^anja velikih skupnosti je država zadela ustanavljati na vssh nivojih državne uprave komisije za verska vprašanja. Komisija za verska vprašanja je na ravni republike delovala nd leta 1944, njeno delovanje pa je bito večinoma blokiran« r^radi slabih odnosov med eerkvii D iti državo in zaradi pristojnosti drugih organov. Njena nctivnost se je povečal? Se le konec 60. in v začetku 70, let, ko sg začeli ustanavljat tudi komisije pri raziih organih in na različnih n