1 Bistriška: ^ Listki lepote. j^fijSjgJt ladost! Ti živa, bogata, lepa, brezskrbna! Zunaj je zima, a jaz ^S^jOJh!« misliim nate. Burja tuli; jaz te pozdravljam. Mraz reže: jaz J|||i|y|| te ljubim. Ti lepa moja mladost! < "^¦"»»^5 Utrga se list, pade v vodo, a ne umre. Tako ni umrla moja mladost, ni umrlo moje eudežno lepo hrepenenje. Moravče, dblina moravška! Vrhpolje — lastavicje gnezdo, drobno in tiho, obsežno in glasno. Vasica, kupec hišic z rdečimi kapicami. Med njimi izrazita kranjska žilica — slamnata streha. Pozdravljeno, Vrhpolje, po-zdravljena polja vsa, s sanjo prepojena, pozdravljena njivica pod troji-škim hribom, vsa v lepoto ovenčana! Iz davnih dni mi sije bajna lucka, me greje, boža in pestuje. Tam pod trojiškim hribom njiva zelena. Na njej drhteci rdeči cve-tovi detelje. Jutro samo solnce, solza blesteča slehern cvet. Pašniki zeleni, rožnati, vsi s solncem prežeti, z lepoto 0'bliti. Večer sama božajoča pravljica. Drobni palčki priplešejo iz rosnih kapljic, vsak v ročici trepetajočo lucko, in iz očesec rož se dvigajo bela skrivnostna bitja — vile. Vse pleše, vse gori — ena sama čudezna pesem rned nebom in zemljo. Privriskali smo predrzni pastirčki na pašnik. Zdrave kravice so zavonjale dobroto rož in trav, pa so mulile. Mi smo pa govorili, modrovali v otroški govorici. Pastirčki so odhiteli v solnčno daljavo, med rožnato lepoto je stopala duša v daljave, v rožnate gaje. Ondi daleč so se dramile Kamniške planine v solnčnem objemu. Rdela je Brana, v solnčnem trepetu se je odkrivala Planjava in Kamniško sedlo — tiha senca, globoka tajna. Zaželeli smo si peruti in telesec majhnih ptičic, da bi sfrčali vrh planin. Lojze je govoril o Nandetu — rokovnjaško 79 trdi butici. »Oj, to bi ga zvrnil čez skale v prepad! To bi ga — hu, huk — »Ja, kako ga boš, ubožec, če ga pa ni več, in če bi bil — oj, Lojzek lojzasti — tvoja rocica bi se zdrobila sdmo, ce bi se dotaknil Nandeta za rokav. Kaj Nande! Mi bi radi tja na tiste špice, kjer tako sije solnce! 0, da smo taml« Joža najrazumnejši nas je hudo posvaril: »Kdo bo pa od-ganjal našo živino od Mahkotove njive — ha — kdo? To pa to — pastirji! Kaj poreko oče in mati, če sfrčite v gore?« Takrat Lojzek, Tonček in jaz — kar hikratu smo zapeli: »Z gora bomo gledali na naše kravice, in Toneek bo zapiskal na prste, če se bo katera izpozabila, in bo spet ubogala.< Poredni Joža! KcA. gora je zrastel pred nami, nategnil usta do ušes * — ho — ho — lio! — tlesk z rokami, bunk z nogami, pa se je režal in režal, nam pa so solze zalivale oči: »Ovbe-no vi bebčki, kje so gore, in kje so naše kravicek — Saj res — o, kje so planine? — Moje oči so izplamenele in pile lepoto daljnih planin. V duši je vstal čudnoaladak nemir — hrepenenje po planinah ... ¦ * Solnce vriska, zrele trave šume, zlato žito poje v solncu, bela mar-jetica lovi žarke zlatega solnca do svojega srca. Tam za vasjo so boršti. Tiha Javorška vas se igra v luci božji — hišice kakor srebrni metuljčki. In boršti so kakor pesem, kakor molitev. Smreke molčeče in ponosne, bukve v zeleni obleki — samo zdravje, ob njih pritlikavci — grmički — otroci, ki bi radi k nebu, pa ne morejo. Poletna vročina objema zemljo, puhti iz njiv, se vije od belih cest naprej, naprej. Samo gozdovi so hladni, sladki, skrivnostni. Sredi raahovitih tal kličejO' borovnice in vabijo: »Pridite, otročički, sladak je naš sad, in črna naša barvica! Pridite, da bodo vaši želodčki sladki, ustka orna in prstki pisani — oj, kakol« Kakor mladi konjički smo odvriskali proti gozdovom. Gozd vabi na svatbo, v živi, vriskajoči lepoti plešejo rdeče jagode, piskajo živobarvne ramšelje, in točijo sladko medičko črne borovničke, In smo šli... Po rebri navzgor, zavili na desno in oibtičali kakor ukovani s tisočerimi ne-vidnimi vezmi med mahom in borovničevjem. Stric Miha — stara, krepka korenina, s pipo v ustih in težko naduho v prsih — nas ni mogel dohajati Kdo bo lovil mladost, hitro kakor srnica, gla-sno kakor ropotača? »Hoj, stric, dobri stric, tu srao! Poglej, kako brusimo zobe in sladimo »ževodčke«! Lončki so še prazni, mi pa že vsi črni kakor zamorčki.« In stric — draga duša, najboljša družba naša — je prisedel. Ubožec, kako piha! »Na, stric, na, jej, jej, jej!s »Vi zvitorepci potepinski, nič ne bo povestic zvečer, in z gorjačo vam zrahljam kosti, ker ste me pustili samega. Lahko bi me požrl kosmati medved Jaka, ali pa bi me odrl krvi željni volk-kozolk.« »0, tisto pa ne, strica pa ne! Nič ne bodi hud, nikoli več! Na, jej, jej, saj si naš, in mi smo tvoji! 0, kako si naš!« Vsi smo se zagnali vanj, hoteč pokazati, kako zelo je stric Miha naš. Črae ročice so ga objemale, zaraorske iistniee poljubljale. 80 * Vse nam je odpustil dobri stric. Z nami je vriskal in pel in nara kazal — posebno meni — najbogatejša mesta črnic. Lončki so se smejali v naših rokah, do vrha napolnjeni s sladkimi borovnicami. »Domov bo treba, paglavekik — »Že gremo, strick In smo šli — počasi s strieem, daj bi ne pritacal kosmati Jaka in hudi volk. 0, strica ne damo za ves ' svet ne! J Tam doli je pa molčala vas. Prva slutnja mraka je plavala preko streh, in zlato jabolko na cerkvi se je s tiho senco slovilo od vročega dheva. Ko smo stopili v vas pred drago domačo hišico, so že angelčki užigali ; na nebu lučke. ' Sobota popoldan. Vrhpoljska cerkev diši po rožah. Bele etene pijo | solnce, zvonovi vriskajo preko bogatije eelenih borštov, glasovi drhte , preko zlatega žita, se potapljajo v dalji in družijo s sosedi. j * 1 Sobota popoldan. Delopust. Močne roke čedijo hiše, pomivajo, bri-šejo. V srcih je veselje, v dekliških očeh čudežen blesk. — Kaj pa otroci? Glej, Joža! Znamenja čaka. Pomigne mati. In sfrčali smo raetuljčki. Sredi polja belo znamenje. Bogastvo ga je sezidalo, ljubezen zasno-vala. V njem lep kip Brezmadežne. Obraz sladkost, oči milina in dobrota. Koliko src je že jokalo pred njo, koliko oči, ikoliko duš je klicalo, prosilo, zaupalo. Mehke ročice otrok so se sklepale v molitev, trde, trpeče so se dvigale in prosile tolažbe srcu, pomoči duši, zdravja telesu. In Marija je slišala in uslišavala; žarki njenih oči so delili zdravje, moč duši, radost srcu... Sobota popoldne. Otroci krase, čistijo in venčajo. Bele in rdece rože se klanjajo, drhtece zelenje se tesno ovija kipa. Kar kosali smo se, kdo bo več in lepše poklonil Mariji. In Joža? Oj, ti zdravi, dobri, veseli fant! Kako srečne so bile te ure tebi in nam! Zašumele so trave, zašepetali cvetovi, zadrhteli listi in naša srca so molila: Veš, o Marija. Dan se je prelil v mrak. Tiscčero luči je prižgal angelček na nebu, tisočero se' jih ukresalo med travami, in iz hišic so zrle radovedno, zve-davo. ^No, Joža, še luoko prižgimo!« Mrak, tihota — svečanost. Rdeca luoka je vztrepetala, in sladak trepet je objel belo, tiho kapelico. Večerni zvon je zamolil večerno molitev. Kakor mehko božanje se je zlilo v naše srce: »Zdrava, 0 zdrava, Marija!« Lučke na nebu so močneje, lučke na zemlji svetleje, v srcih otrok najlepša luč. Tih blagoslov so sprejele naše dušice. Varao, z lepoto v srcu, smo stopali med pesmijo trav in žit k domu. V dalji so blestele lučke na Kamniških planinah. Danes? Kdo venča znamenje belo sredi polja? Lojze, Tone, Jože — kje ste? — Prvi leži v razbičani ruski zemlji. Drugi je iztrepetal pod črno laško roko. In Joža? — Mladega, zdravega, dobrega je stisnilo živ-Ijenje, mu izpilo kri, in še za mrzlimi ustnicami je kipelo hrepenenje. — 81 In jaz? Sredi polja znamenje belo, pozdravljeno! Sladka zemljica, pre-pojena s sanjami in z lepoto, pozdravljena! Kakor bogata luč gori spomin v mojem srcu. Oj, otroci, spravite spomine — lepe, čiste spomine svoje mladosti v skrit hram svoje duše, da vam v dnevih, ko bo kovalo življenje po vas s svojo železno roko, v dnevih grenkob in žalosti, ne umre duša. Lepa mladost — velika sreča!