I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. za pol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta § 0 kr pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr četrt leta 1 gold. 10 kr Obseg V Ljubljani 6. februvarija 1889. i Cesarjevič Rudolf. Požlahtnjevanje ukoreninjenih trt. Dvojni plug Perutninstvo. Razne Zemljepisni in narodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. reči • v L__ • k •.. • p-".:4 4 Ljubljeni in po vsem zasluženji češčen naš cesar, ki je ravnokar minulo leto praz- • t 1 • * 1* i *1 « • . . . . . oče noval 401etnico svojega vladanja prav tako v sredi zvestih svojih narodov, kakor ljublj v ožjem krogu svoje hvaležne rodbine ter je obračal izraze hvaležnosti svojih narodov z mo drostjo, kakoršna prihaja samo z neba doli tako da j enje cesarjevo postal trajajoč vir dobrodenja za narode same, — ta mili naš vladar doživel je dne 30. januarja 1.1. v svojem najožjem rodbinskem krogu dan tolike bridkosti, tolike nesreče, da se je pač iz ust vsih avstrijskih narodov, pa tudi iz ust cele Europ čul glas: „Ub og cesar, ubog prenašat tolik e! Bog mu d a j moč , čo! Kakor so „Novice" poročale že v brzojavu z Dunaja, nastala je minulo sredo dopoludne tam govorica, da se je cesarjeviču Rudolfu pripetila nesreča na lovu v obližji Dunaja, kamor se je podal pred tremi dnevi. Govorilo se je začetkom tudi o nesreči na železnici, z vsake strani mesta prihajale so drugače govorice, vse pa so kazale na nenavadno večjo nesrečo, katera se je nekako namenoma prikrivala. Konečno čuje se brez ovinkov trditev: cesarjevič je mrtev, dostavljalo se je > da je trelj to trditvijo bistveno v soglasji, glede uzroka smrti pa o nasprotji, bilo je prvo uradno poročilo o smrti cesarjevičevi, ki se je glasilo: brzojav 30. januarja n Maierlinga Bad u 5 kam s j e v i č dvojvoda Rudolf pr edvčeranjem podal na lovski izlet, prih Njegova cesarska kraljev mravnokar globoko presunlj t, da kost umrl gi m r t led mrtvoud Preden navajamo daljna uradna poročila omenjamo 9 da je bil cesarjevič Rudolf rojen dne 21. avgusta 1858, da je toraj sedaj v sredi svojega 31. leta. Dne 21. maja 1881. poročil se je s cesarsko visokostjo nadvojvodico Štefanijo, hčerjo belgiškega kralja Leopolda II. rojeno dne 21. maja 1864. S tega zakona rodila se je edina hčerka nadvojvodica Elisabeta dne septembra 1883. leta. Daljna uradna poročila o smrti cesarjeviča se glase: dne 30. januarja: Njegova ces z in kralj, visokost, presvitli cesarjevič Rudolf podal se je na lov v Maierling pri Baden njim več gostov, kakor: Njegova visokost princ Filip Coburški (svak cesarjevičev), ekscelenca grof Josip Hojos. Njegova c. in kr. visokost pa se je čutil že včeraj bolehnega, zato se je iz govoril da se ni mogel udeležiti včerajšnega rodbinskega obeda na cesarskem dvoru. Ko so se danes jutro lovski gostje sošli in se Njegova ces. in kralj, visokost cesarjevič Rudolf ni pri- S? BSt Sr; • \ K?*\ f U i < M' ■ > m • V * i, " < m X % ' * t i i 'i-A K O > i > f? r; K* M _ — - - J — - 1 rrf -v f. kazal nenadeni so bili oni po sočutnem popraševanji, z od boleč marnlj s strašanskim anilo cesarski dvor Cesa poročilom, da je presvitli jasnega neba zadelo je to prevzela je težko nalogo, sporočiti jo cesarju, popred še pa jo je naznanila nesrečni udovi nad vojvodici Štefaniji. rjevič vsled mrtvouda izdihnil svojo blago dušo. Kakor strela z 'ica, ki jo pred zvedela žalostinko, Krog ure nastala je o nesreči enaka govorica v državnem zboru in pa na bo državnem zboru aošla prva negotova govorica v gosposko zbornico, od tod pa naglo v zbornico poslancev. Princ A. Lichtenstein oipeljal seje takoj na cesarski pozvedit kaj resničnega. Preden se je še vrnil, kar je trajalo komaj i 4 ure, dešel je že poslan z gostilne blizo dvora cesarjevega se mu je povedalo, da je cesarjevič mrtev Kmalu se vrne tudi p Lichtenstein vstrelj ki katerim osebam ajpred ministru Dunajevskemu, potem pa še ne- posamezno pal grozovito novico. Cez malo trenutko vsi poslanci zbornico in predsednik sklenil je sejo; koj potem do predsedništva z nalogo, da se žalostinka naznani zboru poslancev. pustili so skoraj Se uradno potem po do eden došlih ministrov pred odhodom k cesarju odločno naznanil, da je cesarjevič mrtev. Skoraj enako vrelo je na borsi, preden se novica razglasila uradno Ob popoludne došel je ministerski predsednik in z niim vsi ministri na cesarskem dvoru ter so takoj imeli zborovanje. Tudi minister Kalnoky zbral je v tistem času cijske načelnike v posvetovanje. SVOJ sek cesarju se pripoveduje, da ga je po zaslišani grozni novici zapustila zavest se zopet zavedel, zaprl se je v svoje sobe in ni celi dan nikogar pred se pustil. Tudi Ko ce- saričina Štefanija je večkrat omedlela, potem, ko se ji je strahovita vest naznanila. Med tem pa so imeli dvorski uradi skrbeti zato, da se je smrt cesarjev.čeva uradno naznanila na vse strani. Kmalu popoludne poročili so poslaniki in drugi zastopniki unanjih držav, žalostno dogodbo svojim vladam. Po drugi strani imeli so dvorski uradi skrbeti spravijo vse stvari krog mrliča in pa ta sam na januarja prepeljal se je mrlič na cesarski dvor uro že stale so množice zbrane na cesarskim dvoru irski tiho. dvor Ob zjutraj aa se te 31. pa vendar ne skrivno, ker tudi to kolodvor, sprejet Drugo jutro, še po noči, podal se je cesar, ki vso noč ni zatisnil očesa, na zahodni , ki je s svojim soprogom došla z Mona- tam svojo hčer nadvojvodico Giselo kovega. Pripoveduje se o britkih prizorih, ki so se med tem vršili v oddelkih cesarskega dvora, ki so cesarjeviču odločeni za stanovanje. Cesar, udova Štefanija in cesarica podali so se vsak za se mrliču iu lahko se dajo od svoje tudi v solzah vtoplj da misliti s kakšnimi srci, s peresom popisavati se ne taki prizori. O nadvojvodici udovi Štefaniji pripoveduje se, da je edino tolažbo sprejemala petletne hčerke nadvojvodice Elizabete. Med tem dohajala so v četrtek milovanja od vsih strani, po zraku pa so švigale vsakovrstne govorice o načinu smrti cesarjevičeve. Uradno se je naznanjalo, da je cesar izrekel željo, da se pogrebne svečanosti vrše po vsem prosto in da nikakor ni v stanu sprejeti unanjih knezov in vladarj ki so naznanili namen osebno sedaj udeležiti se pogreba. Zgoraj omenjenim govoricam o smrti cesarjevičevi pa je konec storilo sledeče pojasnilo urad u nega lista „Wiener Zeitung" z dne 1. februarja št. 27. Pojasnilo v neuradnem delu Avstrija, na Dunaji dne 31 januarja, se glasi prevedeno v sloveušč napisom tako n Naša včerašnja poročila o uničevalni dogodbi smrti Nj. c. in kr. visokosti presvit lega gospoda cesarjeviča nadvojvoda Rudolfa operale so se na prva opazovanja, ki so nam sem došle od najbližje okolice visokega mrliča doffodbe ? sprejeto pod omamljivim vtisom osodepol 9 Te osebe so, potem koso bile vrata spalnice vlomlj visokost mrtvo v postelji vstopivše našle Nj ta prvi vtis operale so se na Dunaj došle naznanila kr. in pa menenje o mrtvoudu. Tam navzoči pozvali so c. kr. dvornega svetovalca profesorja dr. Wider hoferja v Maierling z nujnim brzojavom, kamor svetovalec Widerhofer izrekel in našel glavi umrlega precejšna se je ta takoj s prvim vlakom odpeljal. D pri takoj uvedeni preiskavi, da se je nahaj a na rana z razširjenem odkrušenjem pokrova in kosti čepine, vsled česar je morala smrt takoj nastopiti. Potrdila se je rana kot povzročena po strelu in na strani postelje, tikoma poleg desne roke bil je izstreljen revolver, orožja ni puščala dvoma na tem, da je vsmrtenje zvršeno bilo z lastno roko. — Glede na to, da so služabniki Nj. c. in kr. visokosti razdeljeni v hišah okolice in da je visokonjemu odredjen sluga sprejel naročila za priprave za lov ter hišo zapustil za malo časa, ni mogel strela nihče slišati. Takoj v Maierling odposlani in po določilih dotičnih naredb sostavljeni komisiji je bila: resnično dogodbo in dotične okolnosti popisati v zapisniku. Ne moremo zamolčati, da so nekatere osebe iz najbližje bližine . c. in kr. visokosti pri Njem opazovale v zadnjih tednih več znamenj bolestne razburjenosti čutnic, tako, da se je držati menenja, da je ta strašna dogodba izvirala iz zmešanosti v onem trenutku. Vrh tega zdi se nam primerno navesti, da je Nj. c. in kr. visokost nekaj časa sem večkrat tožil da ga glava boli, kar je sam smatral kot posledico padca s konja v minuli nezgoda pa se je svoj čas na izrečni lastni ukaz pokojnega prikrila." Tako piše uradni list. Morebiti se že nahaja kedo, ki hoče zvedeti še kaj več o tej grozni, nesrečni do- jeseni Ta godbi. Mi sodimo drugače: Preveč že bilo nesreče ko bil cesarjevič naravne smrti sklenil svoje mlado življenje. Vse preveč in strašno pa je, kar nam tu razodeva — resnici na ljubo — uradni list. Preveč je to za nas, za avstrijske narode, vse britkeje in nepopisljivo hudo pa zadeva ta napričakovan grozni udarec dobrega očeta, ki po njem zgubi, zgubi strašni poti samoumora. edinega ljubljenega sina. — Zato pa tudi odmeva po širni naši državi en klic: Bog ohrani očetovskega, ljubega nam cesarja, Bog mu daj moč prenesti toliko nesrečo! Bog tolaži nesrečno udovo! Gospodarske stvari. Požlahtnjevanje ukoreninjenih trt. Odkar smo prisiljeni od trtne uši okužena vinorodna tla zasajati z ameriškimi trtami, katere požlahtnju- % jemo z domačimi, pridobili smo si uže mnogo izkušenj. Sloveči vinar baron Babo priobčuje take svoje izkušnje 1888. v posebnem članku, katerega tu prijavljamo. Ako hočeš enoletne ukoreninjene trte (rezanice ali količe) požlahtniti, bodeš imel prav dober uspeh, ako se bodeš ravnal po teh le navodilih: . Ukoreninjene trte izkoplji iz zemlje, predno se omužijo. . Požlahtni jih s svežimi cepiči ali pa s takimi, so bili v kleti prav dobro shranjeni po zimi. Najbolje je požlahtnjevati z nakladom po angleškem načinu. (To cepljenje je natančno podpisano v R. Dolenčevi knjigi: „Navod, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami/) 5. Sadi v trtnici toliko globoko, da le najviši popek cepičev gleda iz zemlje. . Po leti poreži vse korenine, ki so morda pognale iz cepiča. Ako paziš na vse to, imel bodeš prav dober uspeh. se samo ob Vse te reči so malenkostne in razumejo sebi, a vendar, če pozabiš ene, uže bati je neuspeha. Dvojni plug. Po goratih krajih koder leže njive po rebrih, mora kmetovalec zelo paziti, da orje pravilno. Ako orje na ozke kraje, kar je po kranjskih hribih navadno, vrže eno brazdo na zgornjo, drugo pa na spodnjo To oranje ima marsikatero hibo. Na ozke kraje orati, koder ni zemlja plitva, kakeršni je treba prst skupaj zbrskavati, je vedno nespametno in škodljivo, in to tudi onda plat. v ravnini. Ce tako orješ ne daj dobra tretji Požlahtnjenim trtam prikrajšaj koreninice in po- nič pridelka. Za odpeljavanje vode se pa morajo stavi jih v butarice zvezane po 100 in 100 na vlažen pesek v klet. » njive itako narediti posebne brazde. Razen tega pa ima oranje na ozke kraje po hribovitih tleh tudi to napako, ki je naj- Cepljence vsadi potem v trtnico šele, kadar so hujša, da pomika tista brazda, ki odmeta prst na spod trte po vinogradih uže pognale. njo plat, vedno prst nizdoli To i pa zelo slabo, potem » * 4 i t * pa rine še deževnica itd. prst vedno navzdol. Te ne- da so kokoši prilike zaprečiš, ako tako orješ, da mečeš vse brazde moglo, rekel se par > na eno, t. j. na zgornjo plat. Tako sicer lahko orješ z kajti številke, katere rabijo v dokaz takih trditev ,potrebno .zlo" pri hiši. Ali to skoro o vsaki stroki kmetijstva trditi, ela- navadnim plugom, ako vedno voziš prazen plug nazaj, stične so pri kmetijstvu tako, da je lahko z njimi ao-a delo bilo bi zelo zamudno. Bolje se to opravlja z kazati kar koli, ker ravno pri kmetijstvu nimamo popolnoma zanesljivih podatkov za računovodstvo. Drugače je pri trgovci. Ta lahko natanjko preračuni, koliko mu ena ali druga stroka trgovine njegove nese, ker mu je opraviti s popolnoma določenimi številkami, enim nedostatkom, ako mu eden ali drug njegovih kup pa z cev ne plača dolga. Pri kmetijskih strokah pa tiči ne določnost v bistvu samem. Kdor ljubi govedorejo j bode Podoba 1. lahko s številkami dokazal, koliko mu nese dobička. Treba je le, da ceni krmo, steljo, postrežbo in amor dvojnim plugom, kakeršnega ti kaže podoba 1. Ta plug tizacijo hlevov primerno nizko, a mleko, meso in zlasti ima dva lemeža, katera zapored rabita in ki mečeta pa gnoj primerno visoko in s številkami je dokazan oba prst vedno na eno plat. Take pluge prodaja Fran dobiček, ker so vse cene teh predmetov prepuščene do Luttenberger v Weizu na Štajarskem po 13 do 15 gld., ločitvi onega, kateri vodi knjige in jih v resnici več ali in sicer se ravna cena po teži. manj po simpatiji za dotično stroko določuje. ___________Tako boš lahko navel za vsako stroko kmetijstva posebe, kako se izvrstno ponaša. Če te pa konec leta vprašam, koliko si pa od vseh teh dobičkov spravil na Perutninstvo. Spisuje Josip Lenarčič. stran za slabe čase, odmajal bodeš z glavo in mi pri trdil > da si davke z veliko težavo v pravem času Kdor bode pa še dan današnji resno pisal o kokoših?! Vrabci po strehah uže čivkajo, da je brez potrebe vsaka beseda o tem predmetu, ker iz te moke ne bode nikdar kruha. »Kokošja reja je pa sitna. Vsako mogel plačati ter sebe in svojo družino med letom pre-živiti, da pa te zopet tarejo skrbi, kako bode v novem letu. jajce stane te nad kr., ako hočeš količkaj računiti slabih časih pa naj Bog pomaga! Tudi kokošja reja ti ne bode donašala v obče Bog ali ob sedanjih drazih časih treba kokoših kaj ve kakih dobičkov skrbeti za vsak krajcar, in če morem pri krmljenje in oskrbovanje — prodaš je pa ako se dobro ponese, k večemu za 3 kr., torej efektivne izgube spraviti na stran, dobro bo, če tudi ne bode mnogo pa uživa tist, kateri se nad kokošmi jezi najbolj, Da naj- kr. pri vsakem jajci". Ta odgovor dobiš takoj j ko si le izprožil misel o kokoših, predno ti je bilo mogoče ziniti besedico o koristi kokoši. Vendar mislim, da ne manj od njih dobička, je naravno, ker sigurno skrbi on za nje najslabše. Pri njem imajo kokoši enkrat aa bi bilo brez koristi pisati o kokoših ter te mične valce opazovati od njih boljše strani. Uže v starodavnih časih so se ljudje bavili s kokošmi. Bruno Diirigen v svoji »Geflugelzucht*, omenja da so stari Indijani imeli leto dobro življenje, to je ob času, kadar so kozolci polni žita, ves drugi čas pa stradajo in, ker nimajo po-> vsem krščenim in ne nikake postrežbe, raznašajo svoja jajca po vsem postavi in redka prikazen je, ako pridejo tako imenovane „vaške ko ? i ka koši u (grama kukkuta), kar je razvidno iz knjige staroindijskega zakona Manu-jevega iz 13. stoletja pred Kr. r., kateri zakon prepoveduje uživati meso teh ko- hištvu, koder so i krščenim tatovom; gospodarstvu v prid. Tudi mlada izvaljena piščeta tera je koklja iz kakega skrivnega kotička pripeljala, » razpostavljene so vsem vremenskim in drugim nezgodam, in lepo prvotno njih število krči se vedno bolj. Skrbna koši. Za Krista so kokoši bile prav domače Hebrejcih, ker so o prav mnogovrstnih prilikah živali pri koklj jih varuje, kolikor le more, pa zaman ? ome v 14 dneh ali pa ka- njene; spominam le pogovora Kristovega se sv. Petrom kateremu je prorokoval, da ga bode prej 3krat zatajil predno bode petelin 2krat zapel. t » Ko bi se hotel spuščati v zgodovino kokoši jih navadno nima več nego eno ali največ dve, se puliti po dve koklji za enega revnega piščanca teri je od velikega števila še ostal, in še ta je v vedni smrtni nevarnosti pri vojskah skrbnih kokelj. Jajca in hrana so izgubljena, kokoš pa je za eno leto starejša ? ne to manjkalo bi mi mnogovrstnega gradiva bojim se > da bi s tem drage čitatelje po nepotrebnem mučil. dobiček. Marsikateri gospodar ? kateri sicer ni načeloma Omenil sem to le, da dokažem, da so bile kokoši ljudem uže od nekdaj, jako priljubljene, kar gotovo kaže, da imajo sigurno lastnosti, katere opravičuje njihovo rejo proti kokošim, jezi se nad njimi, da vedno brskajo povsod, zlasti pa po gnojišči. (Dalje nasl.) Kakor povsod ? tako je tudi tukaj. Kokoši imajo svoje zagovornike, pa tudi svoje nasprotnike, kateri trdijo Podkve, katerim se da držalce (grif) pre ■ Razne reči. menjati. pod. risani deli podkve so iz tovarne Preiss Eisenstein v Wahringu pri Dunaji (Hauptstrasse 2). Vsa podkev je izdelana od kovaškega in litega železa, tero drevo * Sadni kradež zelo zavira, da se sadjarstvo ne razvija. To je resnica, katere ne more nihče odvreči. Marsikoga je uže minulo vse veselje zasaditi še ka- katero se da variti. Delo je tako natančno, da ga ročno ? samo zaradi tega, ker mu pokradejo vse ne more prekositi. Podkve so po vnajnosti popolnoma fcriv? Slišali smo sadje ter vrhu tega pokvarijo še drevje. Kdo je temu podobne sedanjim držalastim (grifanim), skoz in skoz mnogokrat govoričiti i da učitelji enake in imajo spredaj votlino, v katero se vdeno dr- dosti mladine. No preslabo izpolnujejo dolžnost svojo, ker ne poučujejo žalce (grif). Držalce (grif) je pritrjeno v votlino s pre- vse kar prostim železom. Podkovilo s temi podkvami traja dalj Kedo je torej kriv? Nihče časa, ker jih ni potreba kmalu sneti, ker lahko obrabljeno to pa prav nič ni res! Oni store 5 morejo, a čudes vender ne morejo delati drug nego starši sami držalce (grif) nadomestiš z novim ali pa topo z Oni sami ne spoštujejo še dovolj sadja, zato ga pa tudi ostrim. kladiva To pa lahko zvrši vsak hlapec. Treba samo otroci ne. Ali kedaj kmetski otrok utrga klas njivi j ki je za netanje in pa jekleuega dleta, Je ali grozd v vinogradu ? Le redkokrat, zato, ker ga od prvega uče spoštovati klas ali grozd, ki mu daje kruha. Ce bodo naši gospodarji sami pričeli bolj ceniti sadne pridelke kot del svojih dohodkov, vcepili bodo to spoštovanje tudi v srca svojim otrokom sam od sebe bode ponehal sadni kradež, ki toliko ovira sadjarstvo. * Kadar nasajaš svoj lepotični vrt , bodi v uzor vedno le narava, ker ona je naj- gozdu in brege ob potokih, robe ob učenejši vrtnar. Ogleduj travniku, planote v gozdu, zaraščene brežine, celo vsaka ograja ti kaže najlepšo vzorce za mično vreditev vrta tvojega. # Gnojenje drevju na trati. Ker raste trava vsled gnojenja drevju, ki stoji na trati kaj bujno, tako da spodaj gnije, priporočajo to gnojenje: Naredi po zimi okoli drevesa pol metra o i debla jamice, ki so toliko široke kolikor lopata. Rušine pa ne odzdigaj popolnoma, ampak jo pridvigni. Zemljo po teh jamah zrahljaj ter jo prebadaj z gnojnimi vilami toliko globoko dokler sezajo jame nalij gnojnice, Podoba 1. 2h%i dolgo in na konci nekoliko zakrivljeno. S tem dletom se odpre zapiralno železo, ki drži držalce (grif). Kadar je to železo izvzeto, snameš držalce (grif) lahko kar z roko. Držalce (grif) pritrdiš pa v podkev tako-le: ter naj bodo odprte po zimi. Spomladi jih pokrij rušino, ter jih poteptaj. Na to način dobe z travne korenine le malo gnoja korenine. j temveč pa drevesne * Plamenova cvetica. (phlox drumondi) Mnogo tere Kadar je držalce (grif) uže vdejano v votlino, vdeni zapiralno železo z obloka ploskvijo proti vrste plamenove cvetice so pravo lepotičje vsakemu vrtu. Cvetje je belo, svetlo rdeče, rdeče alirdeč- Plamenova cvetica cvete neprenehano vse vrhu v kasto belo luknjo za držalcem (grifom) in tolci toliko časa na nje, poletje, zlasti če ni vreme presuho da postane oblokana ploskev ravna. , Sejemo jo marcija ali aprila meseca na mlačne gnojne grede ali pa v se Kadar pribijaš te vrste podkve na kopita, pazi, da jalne posodice ne pohabiš votline v podkvi, drugače dodejano držalce jih konec maja Kadar se sadike dosti ukrepe, sadimo meseca na prosto, in sicer po 20 do (gril) ne gre več vanjo. Prav iz tega vzroka so pa iz- 25% narazen delovatelji teh podkev naredili jih toliko vrst, da je do biti vsakemu kopitu primerno podkev, katero lahko * Trtnieo za ameriške trte pri Celji mislijo napraviti še to leto. Okrajni zastop celjski je v ta namen mrzlo pribiješ na kopito. Cena tem podkvam je glede dobil 0(i kmetijskega ministerstva potrebne podpore na velikost in obliko od 50 kr. do 1 gld. 40 kr i po sameznim držalcem (grifom) po 5 do 17 kr 9 V Podačne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. m (Dalje.); 99. Za mizo. Terapeuti so jedli še le zvečer po solnčnem zahodu. Po dnevu naj človek hrepeni po modrosti", dejali so v temi pa naj oskrbi telesni > potrebi ; u Dokler J® bil igralec Law mlad, ni druzega jedel, kakor vsak dan malo piščeta, da je bil jasne glave, kedar je šel igrat, sporoča nam Boerhave. Čudim se onim filozofom, ki menijo in zatrjujejo, da je od njih odvisno, kaj hočejo premišljevati. Mnogo tega je odvisno tudi od jedi in pijače, ki jo povživajo, vzlasti če je bilo je preveč. Nek matematik je pred jedjo vsak problem rešil, po mnogej jedi pa ni mogel nič, ni vedel nikamor, bil je tožljiv in top. Učenjaki, in drugi ljudje, ki narede veliko pogreznejo se v težkamiselnost, ako mnogo jedo. se zna, kako deluje pivo na take ljudi. seje. Tudi Hindom je hudič velik požeruh. Kdor zelo žre > vele mu, da je hudič.*) Mi imamo drugačen pregovor. Žre kot pr . . . . Tudi gosi rade in veliko žro, a znamo, go- koliko so topejše od drugih živali. sposkej ženski se sliši glas : „To marsikaterej je prava goska" Slo Tu nimam na mislih naših Slovenk. Bog obvaruj! venke niso goske. Mi nimamo tega pregovora. početka so se hranili ljudje s sadjem in drugimi vžitnimi bilinami. Se le Noah in njegovi nasledniki so začeli meso jesti, ali krvi niso smeli povživati. Kri je težka, provzročuje melanholijo, in po nekoliko je tudi strupena jed ali pijača. Kdor uživa kri, postane divij, okruten. Tudi živali so okrutne, katere kri ližejo. Nekdaj so polivali gorko kri živalsko pred boječe vojake da so jih razburili. A Prešičevina je bila prepovedana Izraelcem. Kedar je cesar Avgustus zvedel, da je bil dal Herod poklati dečke betlehemske, zavpil je 7? Na J ta lepa Na Ju dovskem se prašičem bolje godi kot ljudem." Plutarh sodi, da so starodavni Egipetci častili prašiča zato, ker so se od njega naučili, kako se zemlja razriva in potem ki obdeluje. Oni tudi niso jedli presičevine. Rimci pa, so marsikaj sprejeli od tujcev, žrtvovali so ob setvi prašiča boginji Cereri. Homer nam opisuje pojedine starodavnih Grkov. klali odirali Sami kralji so vole pobijali, kar delajo pri nas mesarski pomočniki. Agamem razsekavali 5 Ajaksa pogostil s celim plečetom bogov in polubogovi so bili pravi požeruhi aon je volovskim. Prvaki Herku- lovej požrešnosti so napisali mnogo starodavniki » po žrešnost njegova je bila predmet mnogim grškim kome dijam Aristofan veli r) Ali si > dragi Herkulj ? Le Larense: Potovanje v Indijo. r notri! Boginja ti je uže napekla kruha, pristavila dva tri lonce sočivja, ter opekla celega vola itd." In Pindar kratu je pobil dva vola, in obesil veli o Herkulu: na ogenj, da se mu opečeta." Nek grški požeruh si je več potov želel vratu žrjavovega, da bi mogel več pogoltniti. Koliko se je svet preobrazil, preden smo prišli od Homerovih volovskih plečet do današnjih okusnih jedi in pijač in malih porcij, pa tudi do ponarejenih živil! Ako hočemo jed presoditi, treba je, da jo vidimo,, poduhamo in pokusimo. Ta čutila so mnogo bolj razvita pri nekulturnih, kakor pri kulturnih narodih. Kočevniki in drugi divjaki povoljno razločujejo škodljivo od neškodljivega. Okus in voh nam povesta, ali se bode jed prilegla ali ne. Okusne in prijetno dišeče biline so zve- čine dobre, neprijetno dišeče pa so zoprne » ostre r 86 gabne in slednjič več ali manj škodljive. Marsikaj nam vidi zoprno na oko, ki pa ni, s časom se premagamo in privadimo. Oko tedaj ni zanesljiv presojevalec jedi » pač pa okus. Spanjolcem v Ameriki so se ježili lasje, kedar so gledali ondotne divjake, kako so slastno jedli kače „guana" nazivane. Ali ta jed je bila tako delikatna, da je ni smelo jesti prosto ljudstvo, dovoljena je bila edino velikašem. Ko je pa napravila ondotna kazikinja pojedino na čast častnikom, prinesli so na mizo tudi omenjenih kač. Častniki so se branili s prvega, slednjič so se udali in segli po njih. In gledi, bile so tako okusne, da se ]ih niso branili nikdar več. Te kače so bile potem na najboljšem glasu pri gastronomih špa- njolskih. Strupene stvari so navadno zoprnega duha, in tudi na jeziku nam nič ne ugajajo. Sicer pa nima edini jezik tega svojstva, da nam pove, kakega okusa je to ali ono kakor znamo Okus varuje človeka slabih škodljivih jedi. Naš pregovor veli: „Kar v ustih ni dobro, tudi v želodcu ne stori dobro". Tudi voh je velike vrednosti in važnosti. Da je naš voh tako malo razvit, krivi smo sami, ker se za- našamo na kuhinjo, da nam dobro prireja jedi, ter jih sami nič ne presojamo. Gourmandi imajo navadno jako fin nos. Italijan Alberon je oslepel na stara leta, ali nos imel tako oster, da je vselej razločil damo od stare. Kant ni po nos je vohu mlado mogel prestajati ubogih štu dentov v avditoriju, in to zato ne, ker mu je bilo iz-parivanje slabo hranjenih ljudi na vso moč neprijetno. Napoleon I. je obolel mej vožnjo na Šent Heleno, ker mu je bil Deget tako neprijetnega duha. Tudi ni hotel iti v novopozidano poslopje zaradi surovine zidu in barv, raje je bival v starej hiši. Španjolski kralj Filip II. pa ni imel nikakega voha. (Dalje nasl.) Trgovinska in obrtna zbornica. Iz zapisnika o zadnji seji trgovske in obrtniške zbornice posnamemo to le: I. Gospod podpredsednik Mihael Pakič poročal je o proračunu zborničnih potrebščin za 1. 1889. Potrebščine iznašajo, vračunajoč znesek 1500 gld. postavljen za obrtne šole, skupaj 5276 gld. 25 kr. Ako primerimo to svoto z odobreno proračunsko svoto Ker ne ves ta nedostatek ne bo mogel poravnati z blagajničnim preostankom koncem leta 1888, to bode treba skerbeti za svoto, da se ta nedostatek poravna, in zaradi tega nasvetuje odsek, da se sprejmo naslednji predlogi: „Dozdanja 2 % doklada od pridobitneka davka in merovine z izredno priklado vred naj se obdrži za za leto 1888 leto 1889. nasprotno pa naj se poviša dozdanja 1 °/ priklado volilcev namreč s svoto 4982 gld. 25 kr.. vidimo, da so narasle potrebščine za leto 1889. za 294 gld., katere so nastale vsled doklada od dohodarine z izredno na 2% tem postopanjem znašala bi o 27 O doklada od novih obrtnih nadaljvalnih šol, potem vsled c. Pridobitnega davka z izredno priklado 2548 gld. 29 kr. kr. strokovne šole za umetno in vezenje in šivanje o šolo. čipek m o / o doklada od dohodarine z sled ustanov, spojenih s poslednjo Manj se je potrebovalo pri razpredelkih 2850 gld. 10 kr. Pisarniške potrebšči Tiskovine za za Za statistiške namene za 70 gld 80 „ 50 „ kr 5398 gld. 39 kr 5276 25 M vkupe za 200 gld. kr. Nasproti temu potrebovalo se je več pri razpredelkih: izredno priklado....... potemtakem ves dohodek od doklad Ako primerjamo potrebščine . ostane prebitek........122 gld. 14 kr in ako primerjamo ta prebitek s 25°/0 blagajničnim preostankom . . w . 1266 J? 06 Služniaa slugi za ...... 50 gld. Kr. 2. Knjige, časniki in kujigovezna dela za . Kurjava in svečava za . . . . Donesek za obrtne šole za . . . 5. 50/ o pokojninskega doneska za 20 10 400 14 j? n j? kaže se nedostatek.......1144 gij. 42 kr. kar pa se bode dalo poravnati z blagajničnim preostankom koncem leta 1888. ozirom na te utemeljitve izvoli naj častita r> »9 Ako primerjamo prej izkazane manjše potrebščine v znesku . . s temi večjimi potrebščinami, ostane potem prej izračunjeni donesek za . 1889 .......... Manjše vsote pri razpredelkih vkupe za 494 gld. kr zbornica sprejeti predloženi troškovni proračun ter predlog o poravnanji troškov, potem pa se bode ta proračun predložil po c. kr. deželni vladi vzvise 200 gld. kr nosti gosp. trgovskemu ministru v potrjenje Predlog je bil sprejet. u kr in trebščine na vspeli leta » Tiskovine 1887. 294 gld. Pisarniške po ' bile so postavljei vsled česar je tudi i z ozirom utemeljen Naši dopisi. višji donesek pri razpredelkih govezna dela u ? potem n Kurj »Knjige, časniki in knj . in svečava". Iz Ljubljane Smrt nadvojvoda Rudolfa Za statistiške namene utegne zadoščati proraču-njeni znesek, dočim govore za zvišanje slugove služnine zdajne stanovanjske in živežne razmere. Nadalje pri razpredelku : »Donesek za obrtne šole", nastal je vsled tega ker se je novo ustanovljenim obrtnim nadaljevalnim šolam v Postojin je sedaj v vsi avstrijski državi edin toliko važen predmet razgovorov, da pred njim zginejo vse druge, tudi važne novice in Radovljici določilo po 50 gld ? , Kočevji, Ribnici dočim se predlaga z kot senca. Žalost katera povsod kaže je tolika in sega tako na široko, da tudi najzadnja beraška koča v teh dnevih žalosti sožaluje z ljubljenim in tako grozno teško zadetim cesarjem. Ginljivo je čuti, ko na kmetih brez vsakega višjega naročila, samo sledeča sočutja srca s prižnice moli, za ljubljenega, dobrotljivega ce- ozirom na sklep seje 25. maja 1888. leta, in z ozirom na izdano ministersko potrditev, od 30. julija 1888, št. sarja 1 in ko se vidi, kako iz globoči srca odme- vajo te prošnje k Bogu zbranemu, vrnemu ljudstvu. 24.318, za ljubljansko strokovno šolo za umetno vezenje in šivanje čipek, in sicer za dobavo orodja itd. donesek 50 gld. in za ustanove učencem za Zbornične potrebščine za leto 1889 znašajo........ in se morejo poravnati 1889 150 gld z zneskom in tako se nam kaže nedostatek in ako še k temu računamo 25°/ blagajnični preostatek .... o Ljubljani dohajale so zadnje dni nepretrgoma deputacije v deželno predsedništvo s prošnjo, da gospod c. kr. deželni predsednik posreduje izraze sočutja do presvitlega cesarja in pa nesrečne nadvojvodice udove Štefanije. Tudi v Ljubljani odpovedane so vsled velike te nesreče vse javne veselice. Vsa javna in mnogo privatnih hiš imajo razobešene črne zastave. Pogreba nadvoj-1302 gld. 91 kr. vodovega, ki je bil včeraj popoludne udeleže se, kolikor nam znano, vsled posebnih vabil gospoda mini- nisterskega predsednika, gospod c. kr. deželni predsednik 5276 gld. 25 kr 3973 34 1266 r 56 n znaša ves nedostatek...... 2569 gld. 47 n baron Winkl in deželni glavar Pokluk Dalje čujemo da se svečanosti vdeležiti gg. Fml. vitez Pravda Nemške z združenimi amerikanskimi dr pl. Keil in generalmajor Schilhavsky. Kranjski deželni žavami zarad Samoe ? odbor naročil je za Nj. cesarsko visokost venec za deželo Kranjsko ter je naprosil gospoda grofa Hohenwarta list n Nord. allg Zeitung mota se, kakor trdi vsaj nemški ad bolehnosti amerikan skega astopnika v Berolinu, nekaj počasno Wa za blagovolno posredovanje, da se venec položi na rakev shington-a se namreč javlja, da je tamošni poslanik v cesarjevičevo. Vreme. Na svečnice dan je v Ljubljani in daljni okolici dežvalo in prejšni sneg je zginil popolnoma. Po noči na nedeljo in v nedeljo dopoludne je hudo medlo in snega je padlo za obilno pol čevlja, popoludne se je zopet zvedrilo, pa je ostalo gorko. Od nedelje na pon-deljek pa je snega zopet padlo za pol čevlja in skoraj toliko tudi v ponedeljek dopoludne. Na višjem krasu • Berolinu, Pendleton, dne 31. januarja dobil nalog, nemški vladi podati gotova naznanila o Samoe. Temu nasproti pa trdi glasilo nemškega konclerja, da Pendleton zarad svojega še vedno omahllvega zdravja že več mesecov ni obiskal nemškega unajnega urada in da odkar je pred nekoliko tedni prevzel zopet poslovanje, ni uradnih naznanil svoje vlade o Samoe, sploh ni oddal. Francoska. Razburjenost, nastala vsled izvo padlo ga je več in železnice imajo izdatna zakasnenja. Stari litve Boulanger-jeve, polegla se nekoliko Volilni pregovor o vremenskem prerokovanji po svečnice dan, se je toraj hitro potrdil vremenu na predlog ministerskega predsednika Floquet-a določuje, medved jo je da v prihodnje voli vsak okraj, ki nima več kot 100.000 gotovo popihal globoko nazaj v brlog, ko je svečnice prebivalcev enega poslanca okraj ki imajo več kot dan ugledal, da lije od streh. Gosp. profesorja dr. Semen in Josip Marn ime- novana sta, kakor čitamo v včerašnjem uradnem listu Wiener Zeitung", po Nj. c. kr. veličanstvu s sklepom A častna kanonika stolnega n za z dne 26. januarja kapitola ljubljanskega. Srčno čestitamo! Vest o vpokojenemu geometru Černiju, da je skočil v Ljubljanico, kakor smo poročali v zadnji številki našega lista, ni resnična. 100 000 prebivalce 1 volii za vsak odlomek od daljnih enega poslanca, v tem slučaju 100.000 prebivalcev, še oddele se v volilne okraje, katerih vsaki volji po enega poslanca. Po volilnem zakonu z leta 1875. štela je zbornica 557 poslancev. Vsled pomnoženja prebivalstva, kaže novi načrt za 17 poslancev več, toraj 574 poslancev več pa še zmeraj za 10 manj kot sedanja zbornica, zbrana na podlagi volitev po skupnih listih (listenskrutinij). Sodišče Sein-skega okrožja zaukazalo je razpust družbe za kanal Panama ter je imenovalo Brunet-a za likvidatorja z zlo obširno oblastjo. Novičar iz domačih m tujih dežel. Dunaja. — Ves Dunaj je tako rekoč zagrnjen med črnimi zastavami, na vsih obrazih bere se globoka žalost in veliko sočutje za tako strašno užaljenega cesarja. Uradna „Wiener Zeitung" z minule nedelje proglaša v uradnem svojem delu izvedbo strokovnjakov zdravnikov o uzroku smrti cesarjevičevi. Ta izvedba je v popolnem soglasji s prejšnjo, na drugem mestu da- našnega lista nahajajočo se izjavo istega lista. Dalje razglaša „W. Z." trimesečno žalovanje po umrlem cesarjeviču. Ogerska Uradni ogerski listi poročajo ? da je cesar sprejel ministerskega predsednika Tisza ter da Najnovejše vesti. Dunaja. Državni zbor ima svojo prihodnjo sejo jutri v četrtek ob 6. uri zvečer z nadaljevanjem dnevnega reda zadnje seje. Pri tej priliki razsvitljena bode dvorana prvič električno. Zarad velike gnječe pri ogledavanji mrliča cesar- jeviča > bile so včeraj vse ceste za sprevod odločene > zaprte že ob 10 dopoludne v Žitna cena v Ljubljani 1. februvarija 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 85 kr. banaske pride kmalu po slavnostih pogreba, v Budapest. Cestni 5 gold. 32 kr turšice 5 gold. 70 kr soršice 5 gold i izgredi v Budapestu prenehali so potem, ko so se usta- 75 kr rži 5 gold. 30 kr ječmena 4 gold. 39 kr vile seje državnega zbora in je došlo naznanilo o smrti vsa 4 gold. cesarjevičevi. kr. ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 2 gold 44 kr. Nemška Včeraj na dan pogreba cesarjeviče vega na Dunaji, ostala sta oba dvorna gledališča be Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. V Kranj i 4. februvarija. Hektoliter: PSenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr rolinska zaprta. V deželnem zboru izročil se je vladin predlog, po katerim naj se cesarju-kralju odločena zasebna svota, „civilliste jone mark. Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmea • 1 gold. 22 kr. pomnoži za tri in pol mili- i gold. 60 kr 44 kr. Ajd 4 gold. 22 kr Seno 2 gold kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr