ra koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi je moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEDIK.I
Od boja do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 18
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Offlc« at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 5. maia 1911.
1. MAJ V PARIZU.
KOT ORCHARD.
Razgled po svetu.
KRANJSKI KMEČKI FANTJE BI KMALU PRETEPLI
avstrijskega prestolonaslednika, (dragega) nadvojvodo Jožef Ferdinanda in barona Lithtenberga.
Dunaj, 30. aprila. — Sem je prišla iz Ljubljane brzojavna vest, da bi bil avstrijski prestolonaslednik Jožef Ferdinand pri Ljubljani z svojim spremljevalcem baronom Lichtenbergom lahko do smrti pretepen od bojevitih slovenskih kmečkih fantov, ki so mislili, «la so gospoda v avtomobilu dva slovenska klerikalna deželna poslanca ali odbornika iz Ljubljane.
Klerikalni slovenski poslanci so grozno opeharili kmečke občine ljubljanske okolice. Ker so bile v Ljubljani ravno volitve, je narodno napredna stranka sklicala velik kmečki naroden shod, kjer so dr. Ivan Tavčar, dr. Triller, in drugi, ljudstvji razkrili klerikalne sleparije in vse rimske namene, v katere hočejo popolnoma u-kleniti slovenskega kmeta. Razburjenje med poslušalci je šlo čez vse meje. Vsi so spoznali, kam jih so privedli klerikalni 'deželni poslanci. Ko so se vračali iz shoda domov, so srečali avtomobil prestolonaslednika, katera so ustavili na sredi cesti in začeli groziti, da jih stepejo do krvavega. Oba plemenitaša sta bila v smrtni nevarnosti. Posrečilo se je pomoto razrešiti in kmetje so avtomobil pustili odditi mirnim potom.
Potres na Notranjskem.
Dunaj, 29. aprila. — Iz Postojne sc sem .pojmea, da je trajal v postorrafci yjfcnci. in po vsem Notranjskem močan potres. Potresni snnki so bili tako močni, da je prebivalstvo letelo vse iz hiš na ceste in je potres povzročil veliko paniko. Strah se je polegel, ko je potres ponehal. O kakšni škodi na hišah brzojavno poročilo ne poroča. —
Odpovedan obisk.
Dunaj? 3. maja. — Vse govori o bolezni cesarja Franca Jožefa L Posebno se ljudje povprašujejo kaj je vzrok, da se je obisk kralja Petra I. odpovedal tako nenadoma, k0 je bilo že gotovo sklenjeno, da se srbski kralj za dva dni snide z avštrijskim cesarjem v Budapešti 7. maja.
V diplomatičnih krogih se govori, da so srbski narodnjaki preprečili obisk. Iz zanesljivih virov se pa poroča, da je le bolezen cesarja Franca Jožefa vzrok nenadni odpovedbi obiska.
Zopet kolera.
Peterburg, 3. maja. — V tem mestu so se pojavili zopet trije smrtni slučaji kolere. Zdravniki se boje, da v poletju izbruhne v južnih gubernijah epidemična kolera, katera je v zadnjih dese-t ih letih v Rusiji pomorila na sto-tisoče oseb.
Peterburg, 3. maja. — V vladnih krogih vlada veliko razočaranje, da se je skozi turški parlament dovolilo ameriškim kapitalistom graditi skozi Turčijo (v, Aziji) novo železniško progo. —f Ruska vlada bo gotovo proti temu koraku turške vlade protestirala.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pogllj&mo:
za $	10.35 .................. 50	kron,
za $	20.45'................. 100	kron,
za $	40.90 ................ 200	kron,
za $	102.25 ............... 500	kron
za S	204.CO............... 1000	kron,
za $1018.00 ............... 5000	kron]
Poštarina je všteta pri teh arotah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naš« denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprijična-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneska po Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland st. N«w Yack
«1M St. Clair At«., N. E.	C«v«laad, Oblo
Pariz, 2. maja. — 1. maj se je obhajal tu na vse slovestno. Delavcev so bile vse glavnejše ulice polne ravno tako vsi parižki bu-levarji. Vlada je postavila na noge 36,000 vojakov, ki je glavne u-lice zaprlo in stražilo. Prišlo je do' večjih pobojev med delavci in policijo. Trije policisti so bili smrtno ranjeni, zabodeni z noži. Zvečer so govorili na delavce revolucionarji, čeprav je policija vsako demonstracijsko zborovanje prepovedala. Organizirano delavstvo se je pa malo 'brigalo za propove-di in zborovali so vseeno. Povsodi si slišal narodno revolucionarno pesem “Marseljezo”.
Delavske manifestacije Francozov so v Parizu naredile posebno velik učinek na tukajšnje bogate Amerikanern, ki v svoji domovini še niso videli tako navdušenega delavstva za delavski praznik 1. maj. —
Nemčija in Rusija.
London, 2. maja. — Berlinski poročevalec “Standard’’ poroča, da se je pri sestanku carja Rusov in nemškega cesarja v Potsdamu sklenila med obema velikima državama skrivna zveza. Poročevalec pravi, da se je Rusija Nemčiji in nasprotno draga obvezala, da bodo vsako ogresivno politiko drugih velesil proti njima naperjeno, odklonile in jo s kupno popol uoma prezirale. V drugem se je prišlo med Nemčijo in Rusijo do sporazuma, kako naj Nemčija postopa na vzhodu in ravno tako Rusija.
Rusi na vzhodu.
Peterburg, L maja. —• Genefal Suthomiinof, kateri je ob jednem zdaj ruski vojni ministr, se je danes podaL,.»%%% %) 'vzhod in sicer v Mongolijo. Potovanje je velike politične važnosti. Ruski poslanik v Pekingu si je velijo prizadeval, da je vojnega ministra pripravil do tega, da si na lastne oči pregleda kakšno razmerje vlada med Rusi in Kitajci v Mongoliji.
Revolucija v Kini.
Ilong Ivong, 2. maja. —• V naj-večjem kitajskem mestu, v Can-ton-u je izbruhnila revolucija. — Revolucionarji so si nabavili velike množine razstreliva. Vohuni so jih že več mesecev skrivno zasledovali. Včeraj so enega voditelja revolucionarjev aretirali. Tovariši so ga hoteli osvoboditi, kar se jim ni posrečilo. Revolucionarji so na to obkolili podkraljevo palačo in jo zažgali in, tudi branili gasiti. Na to se je začel boj med vojaštvom. Ustajniki so se borili po levje. Metali so med vojake bombe. Vojaštvo pod poveljstvom generala Li je imelo velike izgube. Vojaki so nazadnje postali gospodarji položaja; mestna vrata so se zaprla in z_ačele so se v sumljivih mestnih oddelkih preiskave in iskanje po orožju.
Honk Kong, 3. maja. — Ino-zemeem se ni nič žalega storilo. — Vsi se nahajajo na otoku Slia-mien, ki je popolpoma zavarovan pred rebeli in obdan z velikimi topovi. Revolucionarji so poskušali policijsko postajo na tem otoku dobiti v svoje roke, a so bili od vladi zvestih vojakov odbiti. Rebeli so 'brzojav porušili in vse kaže da je Luk, voditelj ustajnikov jako z delom zadovoljen in bo gotovo prodiral proti zapadu z svojimi četami. Bolj jasna poročila pravijo, da leže v.Cantonu na cestah glave brez kit in trupla brez glav, v evropskih oblekah oblečeni. Kdor nima kite in je oblečen po evropsko se ga šteje k revolucionarjem, katerih je padlo pri prvem boju 300.
General Li je bil obkoljen od revolucionarjev in prej ko je bil ranjen od njih je sam odsekal deset glav zaporedoma. Na morju, v bližini glavnega mesta se nahaja ameriška vojna ladja “Wilmington”, nemška “Iltis’’ in neka portugizška vojna ladja iz Macao in več angleških torpedov.
Delo kapitalistov.
V zadnji izdaji smo že poročali o zločinskem vladnem postopanju, ki je potom “zakona” iz dežele Indiana, dala odpeljati na skrivnem, in ne da bi se dalo are-tovancem, ki so zajedno uradniki delavske, organizacije v Indiana-polis-u, Ind. sodnijsko zaslišanje.
Kapitalisti dolže tajnika delavske organizacije, McNamara, da je on bil tisti človek, ki je z dinamitom razstrelil “Times” poslopje v Los Angeles, Calif. In Mc-Manigal.' Ta je drugi Orchard. McManigal je podal veliko “izpoved” detektivu Burns, prav po 4zoren “Harrya O.” Vsi listi so mnenja, da imajo vse v rokah kapitalisti, kateri bi radi uničili delavsko organizacijo s tem, da bi pokazali vladi, da se goje med delavskimi organizacijam zločinstva. Za odpeljanega McNamara se nabira med delavskimi organizacijami denar za advokate.
Slovenec?
Iz angleških listov posnamemo, da je dobil Vinko Gregorič, kateri se je 2. julija 1909 kot delavec v kamnolomu firme Doles in Shepard družbi v Hawthorne, pri di-namitni razstrelbi za celo svoje življenje poškodoval in na to tožil družbo za odškodnino, katera mu je bilo od višjega sodišča tudi pri-poznana in sicer je dobil $5,750.
Preiskava .je dognala, da je nesreče bila kriva firma, ker ni i-mela nobenih varnostnih priprav. Po imenu, je poškodovanec gotovo Slovenec,
Kaj je vzrok?
Zivljenske potrebščine se u cenah višajo in višajo, cena delu pa se popolnoma nič ne viša, temveč bi raje rekli, da pada. Vsaka stvar je dražja in nihče ne ve draginji uzroka.
Trust živil je kriv, da tako drago plačujemo živila. Saj je gola resnica, da ameriško jabolko ceneje kupiš v Hamburgu kot v A-raeriki, od koder jih tja pošiljajo. In seveda je potem gospoda za “tarif navzgor”.
Lepa prilika.
Kapitalistični listi v Ameriki vedno naglašajo, kako imajo državljani in sploh prebivalci Amerike lepo priliko, postati milionar iz nič Če pa ne milionar pa lahko postaneš ameriški prezident, če znaš priliko uporabiti. Potem pišejo naprej, da za hitro postati bogat jo ni boljše dežele kot je Amerika, ker sistem ameriški ima prednost pred vsakim drugim.
Če si pa mi iz delavske strani ogledamo ta sistem pa vidimo to priliko v vse drugačni luči. Ge je že resnica, da je postalo par ljudi milionarji po izvrstni priliki je dobro : naj pa gospoda ki take bu-dalosti piše tudi premisli, da je danes milione ljudi v Ameriki, ki so dobri in izvežbani rokodelci, pa morejo ostat celo svoje življenje navadni dninarji in iščejo kateri-krat mesece in mesece, predno i-ma.jo prilično “srečo”, delo zopet dobiti. Je ta sistem, da eden od milionov postane bogat res tako priporočljiv?
Jos. Plaveč
je naš novi zastopnik za mesto Diamond, Wash., in okolico, na kar opozarjamo tamkajšnje rojake, da gredo novemu zastopniku prijateljsko na roko.
Enkrat pozpeje bomo v listu priobčili vse naše zastopnike za Apieriko, ker do sedaj radi pomanjkanja prostora v listu ni bilo to mogoče storiti. j
ČITAJTE!	—
Opozarjamo vse čitatelje na novo zgodovinsko razpravo pod naslovom “Luteranska doba na Slovenskem” izpod peresa dr. K. Slanc-a, katera se bo z današnjo izdajo nadaljevala. Kdor hoče dobiti o luteranski dobi na Slovenskem .boljši pojem, naj čita to razpravo.	Uredništvo.
VELIKO BOGASTVO TRUSTA.
V Ameriki govorimo samo o bogastvu trusta. Kako pa tudi ne, in pri tem ni potreba nič pretiravati, ker številke so samemu piscu velikanske.
Med najbogatejše trusta Amerike se šteje jekleni trust. Pridela skoro vsako leto 181 milion ton železa, 70 milionov ton premoga in samo v letu 1910 se je pridelalo 8 milionov sodov cementa. Sedaj ceni jekleni trust, da ima surovega železa pridelanega že čez 2000 milionov ton. To zadostuje za u-porabo za eno celo stoletje!! A-meriški jekleni trust producira več železa kot Nemčija in Anglija skupaj in pomisliti moramo, da je v obeh imenovanih deželah jeklena industrija na prvem mestu. Ameriški jekleni trust zraven tega vsebuje še 3500 angleških mil svoje železniške proge, 4500 železniških vozov, 205 prevoznih parnikov. Nadalje je uslužbenih dnevno pri tej gigantični korporaciji 250,000 delavcev in skoro isto število delaveev dela po noči v tvornieah ameriškega jeklenega trusta.
Tako vidimo v jeklenem trustu podjetje, velikanski monopol, ki vse druge "državne monopole vsega sveta spravi v ničlo! In ta monopol je v rokah par zasebnikov, kar jim daje priliko, cene po svoji volji postavljati in delavce po svoji volji plačevati. In mi v7 A-tneriki rastemo dan za dnem z privatnimi monopoli. Saj tabač-ni, oljni, petrolejski, volneni tru-sfi niso tudi nič druzega kot zasebni monopoli, katerih moč sega v Meksiko. v Evorpo. Azijo in A-. friko.
Skupnost in solidarnost privatnih monopolov regulira politiko Amerike in zapoveduje celemu svetu živilom. Videli smo, kako je oljni trust. zmagal v Avstriji (Galiciji) in v Rumuniji in Kavkazu, in to so vendar začetni vspehi le! In ti velikanski monopoli se kontrolirajo od par milijarderjev. —-Morgan in Rockefeller ima jeklen in petrolejski trust pod svojim palcem. Njihova moč sega na vseh pet delov sveta. In na sto milionov ljudi trpi gladu, ker so prišli taki para-siti do tolikega bogastva in moči!
Celo mesto zgorelo.
Mesto Biangor, Maine, je 30. a-prila t. 1. popolnoma pogorelo. —-Škode je $6,000,000. Požar je gasilo vojaštvo, a se ni moglo ognja omejiti.
Razvaline so tudi novo poštno poslopje, lepa mestna knjižnica in kar je za cerkvene prebivalce najbolj mučno je to, da so v mestu pogorele vse cerkve! Mesto i-ma 35,000 prebivalcev. Dva gasilca in en nepoznan mož sta bila pri gašenju ubita. Ljubi bog je pozabil varovati tudi svoje božje hrame. —
Švindel.
Kar kakšen republikanski ali demokraški kandidat “obljubi”, to pa praznoverni ameriški državljani verujejo. To n. pr., je se-dajni demokraški župan mesta Chicage, Harrison obljubil, da bo ceno plina za 20% znižal. S tem je bodil okoli po shodih in se bahal, kako bo on “vse dobro naredil”. kar je slepar Busse “pohabil” in sam spravil v žep. In res, volilci so Mr. Harrisona volili z veliko večino, ker vsak, kdor ve, kaj plin v Ghicagi eno družino stane, bo porekel, da so si do-brega kandidata ljudje zbrali. —-Toda kak0 se je po volitvah vse spreobrnilo. Od povsod se slišijo pritožbe, kako je plin drag in seveda tudi od povsod drezajo v gospoda župana, naj svojo oblju bo izpolnejo.
Ampak Harrison noče vedeti o nobeni obljubi več in pravi, da so pogajanja v “tiru” z plinovo družbo, vendar da “on” nima nobenega “upanja”, da plin postane cenejši.
Sam švindel!
nuor ue uiisii svooouno, se ne more
boriti ra svobodo!
JLiSto X
ZAHTEVA ODPRAVO SENATA.
Socialistični kongresman Viktor L. Berger iz Wisconsin je stavil v kongresu predlog, da se odpravi popolnoma, ali pa vsaj tem-Ijito spremeni ameriški senat. — Zraven je stavil tudi predlog, naj se predsedniku vzame njegov ta-kozrani “veto”, to pomeni, da i-ma prezident moč, da po svoji volji odloči, vetira, zakon za spreji-tev ali za ne. V tem vidi Berger preveliko absolutno moč enega človeka. Zgodilo se je večkrat, da so pod Rooseveltom sklenili dobre zakone. Ker niso bili Tedi-jevem “prijateljem” po volji, jih je pa ek-predsednik “vetiral” in kar je sklenilo 500 ljudi je vse en človek podrl.
Senat, pravi Berger, je nič druzega kot slušeinčad velekapitalistov. Vsi senatorji so podkupljeni in voljeni z denarjem. Senat je druga hiša lordov, za to za ameriško delavno ljudstvo brezpo-trebna naprava, ki se naj odstrani, ker požre preveč milionov iz davkoplačevalskih žepov in to zastonj.
Mi ne smemo pa sedaj kar misliti, da bo naenkrat odpravljen senat in veto prezidentov. O, ne! Nekaj je pa o tem le storjenega, ima vsaj zbornica lordov nekaj več o socialistih in njihovih dejanjih za govoriti.
Mi smo vedno pisali: doli s senatom ; sedaj še pristavimo prvemu: odpravite prezidentov veto!
Obojno je resnica.
Smešna anekdota se je izcimila, o Viktor Bergerjevem opazovanju demokraških in republikanskih poslancev v kongresu. — Socialist "Berger je z pazljivostjo zasledoval prepire med gori omenjenima strankama v kongresu ip ko ga je nek časnikar vprašal, kakšno mnenje je dobil o demokratih in republikancih v kongresu, je Berger odgovoril približno takole:
“Zabavno je poslušati, kako demokrat.je izlivajo vso politično gnojnico na republikance in jih imenuje švindlerje, roparje in navadne ljudske sleparje; na drugi strani pa zmerjajo republikanci demokrate z priimki kot humbug-karji, lenuhi in tatovi ljudskega denarja. Zares, je končal Berger, je prijetno te pijavke poslušati, in obojno kar si med seboj te dve sleparski stranki predbacivajo. je
NOV NASLOV!
Opozarjamo vse naročnike in vse tiste, ki s© v kaki zvezi z Glas Svobode Co., da nismo več v starih prostorih na 1518 W. 20th St., temveč je od sedaj naprej naš naslov: 2020 Blue Island ave., Chicago, 111.
To je naš nov naslov in opozarjamo! vse, da pošiljajo pisma in druge stvari od danes naprej na1 nov naslov.
Upravništvo.
Vse pod preiskavo.
Iz Washingtona se poroča, daj bodo demokratje uvedli v vse trui ste preiskave v večjem obsegu: kot so se vršile do sedaj. Posebno, se bo vodila velika preiskava proti “United States Steel” kor-, poraeiji, ki je obdolžena, da nos ime korporacije, ida pa ni nič druzega kot trust. (Gospodje de mokrati to še le sedaj vejo?!)
Demokraška večina v kongre su hoče na vsak način pokazat volilcem, da “faktično dela” ir' za to se je sedaj spravila na mi l.jardaše, kar bo vlado stalo milio ne dolarjev, prej ko jim bodi mogli kaj dokazati, do sodbe ji pa še tako daleč, kot do pravic n osti demokratov samih.
Mednarodna mirovna konferenca
Baltimore, Md., 4. maja. — Pre
resnica.
Beda.
Druzega ne bereš po časopisih kot o veliki bedi po celi Ameriki. Umori, ropi in tolovajstva prve vrste se pojavljajo dan na dan. Temu je menda kriva “prosperi-teta”. katero je prinesel prezident Taft!
Saj pa tudi ni čudo. Državni denar se izdaje za vse nepotrebne stvari, da bi se pa brezposelnim poiskalo kaj dela, tega pa ne. Delavci naj premislijo, katerega bodo pri prihodnjih volitvah volili.
zident W. H. Taft je tu otvoril ' navzočnosti visokih oseb, tretje mednarodno mirovno konferenco Med navzočimi je bil tudi kardi nal Gibbons (kam se že kardinal ne vtikajo! op. stavca), vojni ta j nik Dickinson, Andrew Carnegi in senator Gore iz Oklahoma. Taf, je imel daljši in tudi jako zanjmi gor or. Rekel je med drugim, d, Z.jedinjene države ne bodo gleda, le kako bi si prisvojile kako nov ozemlje. Sicer ni pri tem omeni Meksiko, vendar so navzoči poslu šalci takoj sklepali iz prezidenti vega govora, da misli tu Meksik in tudi je vladalo mnenje, da s, ne bo Amerika, po Taftovih izja vah vzeto, nič vtikala v razmer Srednje Amerike.
Tožene goljufije,
V Clevlandu je povzročila vel ko senzacijo tožba vladnih orga' nov proti Pennsylvania, Bessel mer in Lake Erie in New Yori Chicago in St. Louis (Nicke. Plate) železniške družbe, ki ima jo svoj sedež v Clevelandu. 10, obtožb imajo v rokah vladni z t priseženci proti imenovanim dnu 'bam, ki so tožene goljufije, ker s si rabata preveč računale.

Štrajk mašinistov.
V New Yorku je stopilo L maja v štrajk 5000 mašinistov. Glavno kar zahtevajo je osemurno delo. V New Yorku samem je pa kakih 15,000 mašinistov. Vsi pa ne štrajkajo zavoljo tega, ker so se pred letom pogodili z delodajalci za deveturno delo. (Prej je bilo deset urno) mnogi pa že delajo 8 ur. Boj bo hud, ker so družbe izjavile, da se ne udajo z lepa. Tudi 2000 pekarjev je na štrajku; zahtevajo $2 dnevno za moža. Vsi pekarji štrajkarji so judje. Tudi iz drugih krajev se poroča o štraj-kih. —
Delavska stranka poražena.
Kakor se iz Melburne, Avstralije, poroča, je pri referendum vo-litvi delavska stranka propadla.
Šlo se je namreč z predloge, da v slučaju, da se začne v deželi kak industrijski monopol po ameri-kanskem vzoru, da ga mora vlada takoj konfiscirati in gledati na to, da postane državna last. Volitve so pa odločile nasprotno za delavsko stranko.
Socialisti v Avstriji.
Dunaj, 2. maja. — 1. maj je b
nad vse impozanten. Na cestah p vseh mestih je bilo na stotisoc socialnili demokratov, ki so mi no demonstrirali. Na večerni shodih so govorniki posebno po' darjali delavcem, da se more, pripraviti na junijske volitve. Z nimanje za 1. maj je bilo večj kot vsako drugo leto. Kolikor { do sedaj ve, se je 1. maj Avstrii mirno končal.
Visoka cena za Luthrovo pisme
Lipsko, Nemčija. 4. maja. P nekem autografu je bila danes v lika razprodaja. Med-drugimi st rinami je bilo tudi pismo Mart Luthra, naslovljeno in pisano c sar.ju Karlu V.
Zgodovinsko pismo je kupil n ki florentinski kupec za $25,50 Pozneje se je izvedelo, da ga kupil za Amerikanca J. P. Mo gana.
Princ usmrtil deklico.
Eger, Avstrija, 3. maja. Pril Joahim Albreht iz Prusije, sin mrlega regenta Braunšvajskeg! je v bližini tega mesta z svoji] avtomobilom usmrtil mlado dekj co, ki je šla čez cesto v trenotk] ko je avtomobil princa z vso 1} trostjo drvil. Princ Joahim je a( tomobil ustavil in bil bled l| smrt, ko so mu povedali, da je dj klico umoril.
b
E pošilja jo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najraje v gQ.
najhitreje, najvestneje in n a j c e n e j e
tovem denarju, kar
preskrbi
82 Cortlandt St.
-------—P odružnica--------—---
6104 St. Clair A ve., N. E.,	Cleveland, O.
Čemu bi drugam segali, ako Tam Taš rojak najboljše postreže J Sedaj pošiljamo
NEW YORK CITY
NEW YORK MEDICAL I NSTITUTE
Bolniška Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Zahodna
Podporna
Vstanovljena 25 aprila iij ink rrpor’rana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
PretUelni't:	FRANK JERAS. Bax 44, Taylor, Wash.
Podpredsednik:	PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash.
Tajnik:	PR VNK TOSTO VRŠNIK, Ravensdale, Wash.
Zapisnikar:	IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Bax SO, Enumciaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash.
J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elun. Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash.
CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. J. Mustard
Seja gl. odbora se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Frank Markuša dvorani v Georgetovvn Uradno glasilo je Gi.as Svobode.
Gro¿a in drxi¿i.
SPISAL RADO MURNIK.
VI.
“Rozmysli si Marenko, rozmysli, na sve štesti dobre pomysli!”
Sabima.
O, kako se je tačas prestrašil mladi junak!
Celo telesce se je streslo in “platno’’ je zatrepetalo. —
“I — ka-kam pa vi. mož, s to bridko sa-sulieo?” ga ogovori Groga, majoč se na nogah.
Otroku se spusti palica počasi in pade v prah. Na okroglem, zagorelem obrazku se že vse pripravlja na slabo Vreme, in leva roka že pravilno menca po zgornjem veku.
“Kako ti je pa ime, fantek, ka-kaj?”
Levica .je ostala še vedno pod čelo. Usteča so se mu kremžila navzdol, na obrazu umazančka so se pojavile, gube strašne žalosti . . .
“Beži. Janezek, beži!” so mu svetovali paglavci izza plota. —
la, kadar zve, kaj pravi pismo? Henhe-hentano lepo smoji povedali! Nič drugega ni'notri, kakor sama ljubezen in srce in ribice in škrjančki in tički in drugi občutki! Nič ni reči, kr — skoro bo jokala, beroč! In še prav — žal ji bo -— da me je tako — z grdo oželi! ala-la-la —- in — spodila in — spokala-la iz — kuhinje! — Katriea, to ni bilo lepo — od tebe ! — Pa
mi bi te že — mi — da bi kaj izdalo — i-i-izdalo, ka-kaj — o izdalo — lo-lo-lo ... Pa po —
Po morju barka plava, Prelepa barka pisana!
Kje srno si ga tako nana-nato-vorili ? — Ob, laški minister — pa barka-ka pisana . .
VIL
“Pl ant bar s:
Mino po domazhe”. Vodnik.
‘Groga iz
grada ti Janezek.
bo teči !
kri lz-’ Grdo
pil! Teci, so sc drli.
Še jedenkrat je pogledal Janezek izpod oka tega grozovitega črnega človeka, kateri ga bo zdaj ugriznil in mu kri izsrkal! — Kako je to žalostno za Janezka! Grozno žalostno! —
“IT-u-u!”
“Nič ne jokaj. Janezek! — Tukaj imaš ea-eekin, na! — Nič ne maraj! Fant — pa joka! Ali te ni sram?” ga je Groga brezuspešno tolažil.
‘ U-u-u-u-u
D
Krajcar je padel na cesto; Groga ga je pobral in vteknil v malo pest, ki ga je mehanično obdržala.
“Saj si priden! Nič se ne boj!
—	Pa hitro domov teci — mati so vam — šu-štruklje skuhali!”
Janezek se je globoko oddahni]. Videl je, da ga črni mož ni u-griznil; čutil je v roki “cekin”; torej se mu je vzbudilo upanje, ida mu morebiti venderle ne bo izpil krvi. — Vzdignil je desnico in plašno in oprezno pogledal izza mokrili trepalnic po nevarnem človeku. — Groga se mu je prijazno smejal.
“Ka-kako ti je ime? No, le povej, le. potem pa teci k mami! — Kako ti je ime?”
“ Ja-a-ne-zet!” se je glasilo jokavo in drhtavo.
“Koga imaš pa rajši, mamo ali mene?”
“Ato ifi ma-mamo!” je priznal fantič po otroško.
“Mene pa n^č? Janezek? — U-u-u!”
Otrok ga je osuplo pogledal. Kazalec je vtaknil v usta in drgnil v zadregi boso levo nogo ob desno. Mislil si je morda nekako: “Kaj bom0 ljubezen tako ceno prodajali! Za jeden krajcar!”
Groga ga je pobožal po temenu in odšel proti Vranovemu. — Po potu se je sam sebe po svoji navadi kratkočasil s polglasnim govorom.
“Zakaj pa ‘gosposka žalost’? Na veselje smo gospodi, ne pa na žalost! Kdo tega precej ne vidi?
—	Pameten mož, ta-le Jurjevec! Iz nič se je dodo-dokopal do lepega premoženja; tako vino pa ima, da kar pokonci meče! Meče. -L- No, pa Katriea — ta bo gleda-
res ne!
Če b’ lepa ne bila,
B’ ne hodil za njo,
B’ ji figco pokazal —
— Le pametni bodimo! — Še jutri — nas Katriea — za-zaz-zamero — prosi. -— Pa — pisma! Saj jih še imamo — o ! — še! Zdaj pa: rdečkasto je bila za-za
—	inženirja. Fant — od fare! To
—	pa rečem! In — belkasto — je dala mlajša — za-za ba-barona. Baron, — ka-kajon — kakor tisti —! Kaj imata — neki — ta dva — skupaj? — A, tukaj so — belkasto-rdečkasto — še jedno belkasto —pa? — Pet sto laških ministrov — kje, kje je — rdečkasto? To je zelenkasto! To je rumenkasto? O ti zlomek ti tak
—	baha, to ima pa ma-marko-o-to —• to je za na pošto, liopsa! Kakšna pot je danes, da se človeku
—	na lepem o :— izpodleti! Na — pa .je pismo v — ja-jarku. Nič ne de; — pa obrišemo. Mi že vemo. rdečkasto, — be-bel-kasto, alm?”
Dospevši v mesto, je vrgel Groga takoj pismo z znamko v nabiralno omarico. Potem pa je kolovratil v 'hišo, kjer je imel najeto stanovanje baron Lahnberg. Pred vrati je še nekoliko postal in se prijel za čelo, pretiho je potrkal.
“Torej!
Rdečkasto,
— Kako je to-le je za mu že pravi —
ze ?	—
— no — za baro-
kako se
na —- da se ne zmotimo! — V blato je padlo — ali se bo jezil —rt ko dobi ta — u-mazni zavitek! — Prav pri-privoščim mu!” Barona ni bilo doma. Groga je oddal pismo srečno spodaj v Klenšarjevi gostilnici. Odtod pa se je napotil z zadnjo kuverto k inženirju. Tudi njega ni bilo doma. Kozol je torej pismo lepo varno položil na pisalno mizo Vojnika, ki ni imel navade, da bi svojo sob0 zaklepal.
¡Vesel, id'a se je sitne naloge tako lepo odkrižal, je homodral v mraku, ne da bi še kaj pogledal h Klenšarju, kar nazaj proti domu. Gredoč je čutil potrebo, da bi se še kaj pomenil s kom. Ogovoril je torej mesec, rekoč:
“O ti preljubi — krmavželjček ti, nikar se ta-tako —- ki-kislo ne drži no — ko je vender vse tako lepo na se-svetu! — Glej ga, nikar ne visi — vsojioč tako — po stra-strani, če ne še doli padeš — z neba —- na, na-na-šo javoriško liosto — kar bi — bi — ne bilo po pravici! — Le rajši — gori o-stani — in sveti — kadar se va-vraea Groga domu. — Zato se ti pa tudi spoštljivo odkrijemo — tako-le- — Pa le — 'dobro me po-poslušaj — in ■— natanko me po-po-pomni: ma-malo več svetlobe — bi včasih vender — hla-labko dajal od sebe, kakor se ti ljubi — če. ne zameriš, prijatelj! — Če bi-bi-bi — mogli mi bi te že nekoliko pi-privili, da bi bila — boljša luč! — O le-le-le reži se,
“Izvrstno — e — e — faktisch phaenomenal ! — E?” se je veseli! baron Lahnberg, ko je proti poldne drugega dne v dražestnem negližeju našel in raztolmačil si listek iz nddekaste kuverte.
Bral je še jedenkrat s presledki :
“V pa j večji — e — verstehe
—	naglici — naglici — naglici — e — nich bekannt, weiter — pišem — aha — da sva hržkone — bržkone? jutri popoldne Stanka in jaz z .guvernanto sami doma.
—	E — sami doma — Teufel no-eh mal ! — Na veselo svidenje — svidenje —» e wohl! rendez-vous oder so was — pod kostanjem v parku. — Stimmt ! — Milena.”
Zadovoljno si je mel roke.
“Milena. Izvrstno! — Začela koket o va ti. — Potem kmalu skupaj. — Čakaj, golobček moj — e —• bil vedno razburljiv ubogim ženskim srcem!”
I)a mu ni pisala nemški, se mu ni »delo prtA' nič čudno. Kajti spominjal se je, kako je nekdaj zatrjevala, da ji dela dopisovanje v materinskem jeziku največje veselje (mislila 'je na Vojnika) ; nato se je podvizal tudi prisotni adjunkt Govedek izreči, da njegov ukus ni drugačen. —
Z veseljem v očeh in z velikanskim šopkom v roki, korenito izčesan in izkrtačen, neznano ljubek in ličen, “ein putziges Mann-chen”; je stopica! dražestni baron pozno popoldne zelo nežno proti javoriškemu gradu. Sar-donski nasmeh z neprijetnim vtiskom se je javljal zdaj pa zidaj okolo debe-lih, kakor oteklih ustnic. prežimo zaokroženih navzdol.
Od guvernante si je bil pred-veeraiijim izposodil toliko, da je potolažil vsaj najsilnejše upnike; med njimi tudi Klenšarja in vra-novskega vrtnarja. Prijazno mu je bil torej prvi —.jedini “hôtelier” na Vranovem — ponudil svojega, konja. Toda Lahnberg je laskavo ponudbo odklonil, ker še je bil preveril, da Klenšarjev prainič ni vreden jezdeca sploh, nikar pa še plemenitega. Zakaj zadnjič mu je odrekla plebejska žival vso pokorščino, in ne da bi ga ponesla za Stojanovimi v Ze-rovje, je krenila svojeglavno za — senenim vozom in ga spremila navzlic vsemu gorkemu prizadevanju obupanega jahača noter do neke vasi blizu Vranovega, kjer so snedenega konja zapazili vaški otroci in ga zapodili od prepovedane pojedine s kamenjem in preklami.
Stojanovi hčerki sta bili v parku sami z Azorčkom. Mademoiselle je čepela kakor navadno v svoji sobi, vsa zaverjena v francoski roman Ponsonov : Ses promesses sont séduisantes . . .
Stanka je ležala v viseči rogoznici ter se zabavala po odredbi guvernantini “pray po nepotrebnem” s francoskimi vokabu-li. Oh !
“Milena!” je poklicala sestro, ki je na klopi pri okrogli mizici tiho. vezla fin prtič, lepokrasno vezilo očetu za bližnji god v septembru.Lahni nasmeh ji je igral okolo ustnic. Kot dober otrok se je gotovo radovala, da napravi ljubljenemu očetu veselje. Mogoče jo je/pa nekaj drugega še prijetneje razvnemalo ? — Od svojega Ivana je dobila že dve novi pismi ■— ubožec, do včeraj mu ni mogla odgovoriti! Ali bo zdaj vesel. k0 prejme njen listek! Brati od nje ne bo imel mnogo, česar jo je vedno prosil. Pa saj se zato pomenita danes lahko ustno tem več. — Da bi le že prišel ! Radovedna je bila na. ta sestanek. Morebiti — je bilo nekoliko predrzno in za mlado, skrbno odgo-jeno damo iz boljše hiše nespodobno, da ga je šla vabit. — Gu vernanta bi to seveda takoj rekla.
Milena je bila od teh mislili torej prav dobre volje, kakor vsa-kdor, ki pričakuje kaj prijetnega. Odzvala se je Stanki samoza-
dovoljno, z mirnim humoVjem v naglasu.
“Česa žele milostiva gospica Stanka?”
“Danes se ne morem učiti, pa je 1” je priznala mlajša, in zvezek je zletel, kakor bi trenil, v kostanj ob parkovem zidu!
“Milostiva gospica sestra izvo-ijo biti danes jako emaneipirime volje.”
“Ti se lahko šališ, ko ti ni treba več delati teh pustili nalog in ubijati se s tujimi besedami. Čemu to? — Toliko že znam francoski, da bi inč ne prodali. Ah! — Veš, pred tedni sem bila v stričevi knjižnici. Sicer mi je prepovedal, da bi si kaj vzela iz drugega in tretjega predala. Toda soba je vedno odprta — ključ
tiči zmeraj v stekleni omari — radovednost — hi, hi — hihi —” Stanka je sklenila roke nad glavo in se nekoliko pogugala v svoji mreži. “Hihi”.
Dalje prihodnjič.
Napoleon.
O Napoleonu se pripoveduje vse mogoče, resnične in izmišljene stvari. Zgodovina pa vendar ne more našteti večjega moža, kot je bil ravno Napoleon Bonapar-te, francoski cesir in gospodar celega sveta. "
Enkrat je bil avstrijski prvi ministr Metternich vprašan, ker se je vedelo da je bil večkrat v Napoleonovi družbi, kedaj se mu
je zdel Napoleon najbolj občudovanja vreden?
Ministr Avstrije se je malo zamislil in rekel:
Bilo je po neki bitki, v kateri je seveda Napoleon zmagal, in čakali smo za odhod v neki kmečki hiši. Napoleon je stal in se z nami pogovarjal. Naenkrat reče: “Kaj ne bo še kave? Kralj Murat, pojdite v kuhinjo in poglejte po-kavi”. Zadnji je odšel, a ni prinesel kave. Čez čas zopet reče Napoleon : “Kralj Holandske, pojdite'v kuhinjo in poglejte po kavi,” in tudi ta je ni prinesel.
V tem trenotku se je meni zdel Bonaparte najbolj občudovanja vreden, je pripomnil Metternich, ker je dva kralja poslal v kuhinjo po kavo!
VPRAŠAJTE Z POLNIM ZAUPANJEM ZA SVET IN
v	*
POJASNILA. NA VSAKO VPRAŠANJE DOBITE 0000* VOR POVSEM ZASTONJ!!!
IZREŽITE TO IN ODGOVORITE NA VSA VPRAŠANJA
Ali imate dober tek (apetit)?.......
Ali ste nervozni in slabotni? ......
Ali hujšate?........................
Ali ste zaprti?.....................
Ali se debelite?....................
Ali so Vam nosnice čiste ?..........
Ali ste hitro utrujeni?.............
Ali ste raztreseni ? ...............
Ali so Vaše oči slabotne in težke?.... Ali imate bolečine v obljižjusrca?...
Ali imate kilo (bruh) ?.............
Ali so Vaši otroci zdravi?..........
Ali imate prehlajenjev plečili? ....
Ali so Vaše roke in noge vnete ?....
Ali so Vaši členi trdi in otečeni?. . .
Ali slabo slišite ?.................
Ali ste slabovidni?.................
Ali imate bolečine v ncsu?...........
Ali je Vaš jezik nečist?............
Ali težko dihate ?............ .....
Ali je Vaša koža suha in vroča?.....
Ali je Vaše grlo suho in kedaj?.....
Ali je Vaša voda motna ali gosta?...
Ali je Vaša slina gosta?............
Ali slabo prebavljate/..............
Ali kašljate, suho in na kratko?....
Ali kašljate po noči?...............
Ali imate slab okus V ustili?. ...	.
Ali ste vrtoglavi?..................
Ali Vam teče iz ušes?...............
Ali pljuvate rumene ali sive izmečke?
Ali dobro spite?..................
Vas spanje okrepča?.................
Ali pijete muogo vode?..............
Ali pijete mnogo opojnih pijač?.....
Ali pušite mnogo tobaka?............
Ali opažate, da izgubljate moč?.....
Ali Vam je slabo po jedi ?..........
Ali so Vam noge in roke težke? .....
Ali čutite bolečine v hrbtu in križcih?
Ali ste hripavi po kašlju?..........
Ali imate črne kolobarje pod očmi?. Ali Vam srce močno in prehitro bije? Ali imate bolečine, praskanje v grlu?
Ali imate glavoboli? kedaj?.........
Ali Vas glava boli na čelu?, .sencih?.
Ali velikokrat vodo puščute?.........
Ali imate hemorhoide (Zlato žilo)?..
Ali imate bolečine v sapniku?.......
Ali imate kake raue na telesu?......
Ali imate katar v nosu?.. vratu?..
Ali imate reumatizem?...............
Ali imate slabosti v želodcu?......
Ali imate kake notranje bolečine?Kje?
Ali Vas boli temem, vrb glave?......
Ali Vas lediee bolijo?..............
Ali ste otečeni pod očmi?...........
Ali Vam kedaj kri iz nosa teče?.. . Ali imate bolečine v trebuhu?
Ali imate kako spolno bolezen? ., Triper—Sifilis ali kake druge bolezni brez raziike,kolikoje bolezen stara?
Zakaj bolezen prenašati ? Tisočerim rojakom je bilo poma-gano do čvrstega zdravja , ker so se obrnili z polnim zaupanjem do tega slavnega profesorja. Pridite osebno ali pa pišite v ta slavni zavod v slovenskem jeziku. Potožite in opišite Vašo bolezen temu iskušenemu zdravniku dokler ue bode prepozno. Stavite mu najsi bode kakor-šno hoče vprašanje glede bolezni — vprašajte ga za svet. On Vam bode odgovoril in svetoval povsem brezplačno.
IZREŽITE TO
Vrhovnemu Zdravnuku Collins N. Y. Med. Instituta 140 W. 84th Str. N. Y. Pošiljam Vam odgovor na vprašanja , tičoča se moje bolezni. Prosim da mi odgovorite, kaj da je z menoj.
- Naznamite mi, ako me za-morete ozdraviti in ako je še kaj upanja me ozdraviti. Prosim obdržite to tajno in pošljite mi odgovor zastonj.
Ime.....................
Naslov. .
Dr. E. C. COLLINS.
Slavni profesor, ustanovitelj naj-v^čjega zdravniškega zavoda v Ameriki, The Collins New York Medical Institute.
TA KNJIGA VAM
ZAMORK
REŠITI ŽIVLJENJE
To je največja in najobširneja zdravstvena knjiga kar jih je bilo do sedaj spisanih,in ta knjiga je učila mnogo drugih zdravnikov kako bolezni zdraviti. Pisana je v slovenskem jeziku iu Vam pove, kako si zamorete zdravje obraniti.
Preskrbite si vse ostale 'zdravniške knjige, primerjajte njih vsebino z to knjigo, in sprevideli bodete razloček iu vrednost te znamenite knjige.
Pr.din
osebuo ali pa pišite in pošljite odgovorjena vprašanja na Dr. E. S.
Uradne ure so: Vsaki dan od 10-5 pp. Ob nedeljah in praznikih od 10-1 pp.Vsaki torek in petek od7-8 nre zvečer.
Glavni urad na
ANTON MLADIČ, predsednik ANTON FISHER, podpredsed
Črtani člani.	<
Od dr. st. ,8, Alojz Vehovc, 187, Jakob Valeič, 8f)0. — Od dr. št: 9, Ivan Vidič. 744. — Od dr. št. 10, Josip Gruliik, 187!). — Od dr. št. — Jurij Justin, 1090. — Od dr. št. 18, Frank IJšpur. 880. — Od dr. št. 80, Paul Osebek, 688, Ferdinand Geraldini, 1708. — Od dr št. 82, Ueinrich Nusbacher, 1998. -f Od dr. št. 40. Frank Rupert, 899. — Od dr. št. ;>2, Ciril Sikošek, 924. Frane Wertnik, 1851.
na leta 1908.
11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111. FISHER, podpredsednik; Box 333, Girard, 111.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341—-6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Pri zadnji seji glavnega odbora S. S P. Zveze se je sklenilo po nasvetu zveznega odvetnika, da vsako društvo samo skrbi, da obvesti za umrlem elanom dediče, kateri imajo usmrtnino prejeti od S. S. P. Zveze.
Vsaki dedič pa mora na društvo ali direktno na glavni urad odposlati pobotnico za znesek katerega mu ima S. S. P. Zveza za izplačati in kakor hitro se bode pobotnica pri glavnemu uradu izkazala se bodo zapuščine izplačale. Vse te pobotnice pa morajo biti legalizirane od javnega notarja, drugače niso veljavne.
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1518 W. 20th St., Chicago, 111.	(
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. f3rd Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK- 11316 Fulton Avenue, Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, IU. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
Sprejeto novo društvo.
Društvo št. 78 v Brereton, 111. : Ignacij Petje, 2301 ; Josip Kolesa, 2302; Jakob Kopač, 2303; Johan Črne, 2304; Franc Kocjančič, 2305; Frank Ostrin, 2306; Ivan Ostrin, 2307; Josip Črne, 2308, Frank Seljak, 2309-
Pristopli člani in članice.
K dr. št.'1 : Ivan Zalokar. 2262. — K dr. št. 4: Rozalija Štiglic, 2263. — K dr. št. 6: Frane Razboršek, 2264; Alojz Reboij, 2265.
—	K dr. št. 7 : Ivan Šenčur, 2266. — K dr. št. 10: Anton Rupnik, 2267. — K dr. št. 11 : Josip Coš, 2268. K dr. št. 13 : Angeli Ser-viani, 2269. — K dr. št. 20: Ivan Legat, 2270; Anton Šajn, 2271; Frane Marinko, 2272. — K dr. št. 22 : Anton Stanič, 229$. — K dr. št. 25: Ivan Gorše. 2273. — K dr. št. 26: Ivan Rožmane, 2240. — K dr. št. 29: Anton Pugel, 2274. -v- K dr. št. 34: Ivan Paulič, 2275. — K dr. št. 35: Frank Wegel, 2276; Matija Šetina, 2277: Rudolf Kre-čia, 2278 ; Frank Drolc. 2279. — K dr. št. 36 : Martin Zupanc, 2280.
—	K dr. št. 40 : Ana Fier, 2281 : Josip Droste, 2282. — K dr. št. 44 : Blaž Kokalj. 2283. — K dr. št. 45: Josip Špaeal. 2284; Franc Stepančič, 2285; Josip Jerman, 2286. — K dr. št. 48: Franc Kovačič, 2287. — K dr. št. 50: Terezija Remšak, 2288. — K dr. št. 53: Ivan Remic, 2289. — K dr. št. 55 : Paul Taučer, 2290. — K dr. -št. 63 : Jernej Eržen, 2291. — K dr. št. 64: Jurij Bakarič, 2310; Uršula Koseber, 2311 ; Jakob Koseber, 2312; Jurij Koseber, 2313. — K dr. št. 67: Martin Zalokar, 2292. — K dr. št. 68: Matija Gornik, 2294.
—	K dr. št. 69: Jurij Zalae, 2295. — K dr. št. 70: Ivan Selan, 2246; Tomaž Useničnik, 2296. — K dr. št. 71 : Frank Potisek, 2297 ; Marko Javornik, 2298. — K dr. št. 74: Josip Rovan, 2204; Aleksander Kuraš, 2299: Vence! Komerički, 2300.
Zopet sprejeti člani in članice.
K dr. št. 1 : Frank Kulovic, 10. — K dr. št. 9 : Josip Novak, 236.
—	K dr. št. 16: Ivan Kra.jčič, 451; Pavel Gal, 452. — K dr. št. 21: Alojz Zimerman, 512. — K dr. št. 26 : Franc Kovič, 608 ; A. Kavšek, 1431.'— K dr. št. 48: Martin Ozkač, 1120; Martin Knez. — K dr. št. 50: Pavlina Ermenc, 1446.
Prestopli člani in članice.
Od dr. št. 2, Andrej Jereb, 376, k dr. št. 30. — Od dr. št. 6, Andrej Juvan, 304, k dr. št. 34. — Od dr. št 10, Jakob Šenčur, 1681, k dr. št. 7. — Od dr. št. 16, Mihael Heirandt, 1435, Matevž Dor-man, 1436, Wilhelm Heirandt, 1437, k dr. št. 30. — Od dr. št. 19, Frank Lepic, 1361, k dr. št. 53. — Od dr. št. 20, Ciril Rant, 1693, k dr. št. 26. — Od dr. št. 36, M. Gajšek, 266, k dr. št. 13, Matija Kajtna, 2108, k dr. št. 54. — Od dr. št. 56, Josip Bergant, 143, Mihael Ribnikar, 158, oba k dr. št. 34. — Od. dr. št. 66, Frank Štefie, 1650, .k dr. št. 56, — Od dr. št. 69, Josip Praznik, 474, k dr št. 17.
—	Od dr. št. 64, Jakob Repar, 1555, k dr. št. 70.
Potujoči člani in članice.
Od dr. št. 4, Anton Slapnik, 95. — Od dr. št. 5, Matija Kravanja, 666. — Od: dr. št. 8, Anton Milič, 179. — Od dr. št. 12, Franc Korže, 1236, Frank Primož, 1233, Alojz Gabrijan, 1232. — Od dr. št. 14, Ivan Leskovec, 348, Anton Potokar, 1323. — Od dr. št. 16, Val. Podobnik, 568. — Od dr. št. 17, Josip Zorman, 1161. — Od dr.
st.	19, Tomaž Tomažič, 1164. — Od dr. št. 20, Ivan Meden, 795, Ambrož Žrimšek, 796. — Od dr. št. 22, Ludvik Ipavec, 550, Ivan Buh, 1994, Josip King, 1086, Frank Kovačič, 944. — Od: dr. št. 27, Frank Žot, 1699. — Od dr. št. 32 Alojz Železnik, 765. — Od dr. št. 34, Vin. cene Jelenc, 883, John Paulič, 1591. — Od dr. št. 36, Ignac Stein-berger, 819. —- Od dr. št. 38, John Jerman. 1932, Josip Petrika, 872. John Lovša, 859. — Od dr. št. 40, Štefan Črnkovič, 1838. — Od dr. št. 50,-Lina Bastei, 1217. — Od dr. št. 52, Vinko Kovčič, 923, Josip Jeinic, 1287. — Od dr. št. 64, Johan Tekauc, 1752, Frank Kovačič, 3558, Jakob Repar. 1555. — Od dr, št 70, Frank Kočevar, 1782. Ivan Zakrajšek, —.
Suspendirani člani in članice.
Od dr. št. 4, Ant. Felicijan, 119; Tomaž Veršnik, 97; Ivan Bi-zov’sek, 1193 ; Frank Remec, 1666. —- Od dr. št. 5, Frank Mlekuš, 559. — Od dr. št. 6, Anton Ocepek, 640. — Od dr. št. 10, Ivan Arhar, 259. — Od dr. št. 12^ Martin Oman, 1896 ; Josef Keschman, 280; Pavel Slabornik', 1894; Johan Jamšek, 70. — Od dr. št. 14, Edward Podobnik, 1815. — Od dr. št. 16, Paul Gregorčič, 440, Bernard Vozel, 1094. — Ocl dr. št. 17, Frank Levstik, 474. — Od dr. št. 19, Anton Florijančič, 1168. — Od dr. št. 22, Frank Močilnik. — Od dr. št. 26, I. Rotar, 2057. — Od dr. št. 27, Josip Kamnikar, 2149.
—	Od dr. št. 30, Ivan Heeko, 1705. — Od dr. št. 31, Marko Mahan, 1106, D. KobiLanski, 1438, J. Guzminkov, 1602, Ivan Bušič, 1923, L. Gacki, 2156, Dimitrio Šinski, 2252, Jurij Vogrič, 1502. — Od dr. št. 33, Gustav Scbablovski, 1063. — Od dr. št. 39, Josip Černa, 888, Ivan Zadnik, 889, Anton Požrl, 891, Josip Malenda, 1032, Pavel Pavlovič, 1507. — Od dr. št. 42, M. Komadina, 1267. — Od: dr. št. 55, Jakob Šuštar, 1576. — Od dr. št. 58 Štefan Kuffnar, 1631, Peter Bukovie, 1860. — Od dr. št. 71, Anton Jurca, 1984.
Toraj se želi, da vsa ona društva pri katerih je kak član umrl in ni še usmrtnina izplaeena, da takoj izpopolnejo to odredbo.
Vsa društva se prosi, ako jim je možno vpeljati ta nasvet:
Pri vsakem društvu je težavno vzdržati dobro finančno stanje; da se to omeji naj si društva vzamejo vzgled društvo št. 19 v So. Chicagi, 111. Pri tem društvo imajo člani poseben fond v katerega plača vsaki $3.00 za naprej mesečnega asesmenta, kadar pa član nemore svojih prispevkov pokriti, se odpošlje iz tega sklada na glavni urad. Če pa slučajno kateri izmed elhnov nemore prispevati asesmenta, plača društvo za njega 3 me.sece za poredoma in šele 4 mesec je suspendiraj. Kakor hitro pa za elana društvo plača 3 mesece, ga takoj obvesti, da njegov denar je potekal in tekoči mesec bode suspendiran. Na ta način se ni treba bati društvu ne članom, da bi kedaj v kake zadrege prišli. Poleg vseh prispevkov pa plača vsaki član lOc za društvene troske,
Dragi bratje in sestre, vem, da se bode ta nasvet videl nekaterim čuden, ker večina naš Slovencev gledamo samo kaj je danes, a oziramo se pa ne kaj lahko pride in če se hočemo zavarovati v društvenih razmerah se moramo ozirati v prvi vrsti na finančno stanje. Če bi pa društva si vpeljala ta tistem, bi se člani in društva izognili marsikateri nepriliki.
JOS BENKO, glav. tajnik.
REDNA 7. MESEČNA SEJA GLAV. ODBORA S. S. P. ZVEZE.
Seja otvorjena dne 26. aprila 1911 ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih in v navzočnosti sledečih bratov: Ant. Mladič, Jos. Benko, Wm. Rus, Ant. Didier, M. V. Konda. Jos. Cvetkovič, Jos. Ivanšek, Jak. Tisol in John Levstik-a.
Zapisnik zadnje seje sprejet, kot je bil čitan.
Društ. št. 10 Moon Run, Pa.; prečitajo se poročila porotnega odbornika brata Fr. Čuk-a, katera se vzamejo na znanje.
Dr. št. 12 Sublet, Wyo. ; prečitajo se poročila oziroma pojasnila društva v zadevi brata Kečman-a. kakor tudi njegov dopis v katerem naznanja, da se je pripravljen mirnim potom poravnati. — Zbok teh poročil se sklene, da se neveljavnost ček-a prekliče, kakor hitro se brat Kecman na njega podpiše; ravno tako se prekliče predsednika od urada z dnem. ko se ta zadeva poravna.
Dr. št. 40 Sallda, Colo. ; došlo je poročilo od nekega člana, da društvo pristransko deluje, ter. neopravičeno deli bolne podpore. Tako je lansko leto prejel brat 51. P. $41.15 bolne podpore v resnici pa je bil deležen jo le 8 dni. ker ves drugi čas je delal na farmi. — Od društva se pričakuje1 pojasnil v koliko je zadeva resnična.
Dr, št. 62 •Lorain. Ohio; ker zdravniška izkaznica izkazuje, da je bil brat Josip Lokar operiran v mesecu januarju, društvo pa poroča, da je bil v decembru, za to se stvar odloži, dokler se ne do-žene kaj je pravo.
Dr. št. 67 Johnston City. 111.; tajnik poroča, da je brat Josip Skopic bil od dveh angležev smrtno nevarno ranjen in operiran. —• Ker je operacija stala $200.00 in ker je bolnik oženjen in ima 4 nedorasle otroke, zato prosi, da bi sp mu dala svota za operacijo na račun usmrtnine, ako se mn pa iste ne pripozna prosi, da bi se mu dalo dovoljenje prositi pri društvih “Zveze” miloščine. — Se sklene, da se mu za operacijo ne more nič pripoznati, ker je bila do-tiena točka na zadnji konvenciji ovržena, ako hoče prositi pri društvih, mora pa društvo oficijelno prošnjo na glav. oidbor poslati.
Dr. št. 32 Wenona, Til. Prečitajo se daljša došla poročila o zadevi brata Vidmar. — Sklene se, denar vložiti na Probate Court, na katerega se naj v dotičnem kraju društvo obrne, da mladoletni dedinji preskrbi varuha.
Glav. tajnik poroča, da se je za sprejem prijavilo društvo v Brereton, 111. pod številko 78, z 8mi člani ; k posameznim društvom pa prejšnji mesec 45 elanov in članic. Na predlog brata Tisol podpiran od brata Levstik, se vsi katerih spričevala so v redu sprejmejo v Zvezo.
Sprejmejo se tudi predloženi računi v skupnem znesku $149.62 v izplačilo.
Brat Benko prosi, da bi se upeljal nov sistem za nakazovanje denarja; se na predlog brata Tisol-a preloži, do časa ko bode navzoč blagajnik.
Brat Ivanšek predlaga, da naj tajnik prinese vse listine, tieo-če se starosti na sejo. Se sprejme.
Brat Rus predlaga, da se naj deluje na to, da se bode sestavil nov “opravilnih” ali “red seje”; kar je bilo dovoljeno na konvenciji in polna moč dana glav. odboru. —Se prosi navzoče brate kateri tudi oblübijo, da bodejo do druge seje prinesli gradivo za sestavo istega.
Seja zaključena ob 11 :30 zvečer.
WILLIAM RUS, zapisnikar.
Velika prednost.
V prešli jih starodavnih časih je bilo pri medieincih določilo, da so narejeno zdravilo sami prvi junaško požrli. Znanost kemije je pa v zadnjem stoletju tako napredovala, da se je učinek,novega zdravila spoznal za to ali ono stvar učinkujoč, če ga je kateri zavžil prej ali" ne. Vsak dan se kemičnim potom iznajde nove o-lajšave, za zdravniško vedo'. Pri-pomočno zdravilo, ki je pri naših ljudeh poznano že leta kot zdravilo, ki ima veliko prednost pred drugimi kemičnimi zdravili, je ravno Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Učinkuje posebno takoj na želodčnih bolečinah in trebušnih, kakor tudi dober pripomoček za zabasanost in za vse organe. Grenke korenine,
i/. katerih je ta pripomoček narejen, so od zdravniških izvedencev pripoznane kot najboljše kvalitete zdravilo, in rdeče vino, ki je drugi pripomoček za izdelavo tega primočka, tudi nič ne zaostaja za prvim. V slučajih trebušnih bolezni, jeter in 'dobro 'kri, prinese hitro uspeli. Rabi ga hitro, kadar počutiš zgubo teka, zgubo moči in zgubo lepe barve. Ža dobiti v lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111..
Podpora za novi stroj Linotype.
A. Dolinar $1.00, kot svarilo vsem ki jim je naročnina potekla, da isto hitro obnovijo.
A. 7. 75c.
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo.
DOPISI.
• Cardiff, Colo. Uredništvo Glas Svobode: — Slabo .je, ep človek kaj dolguje, za to tudi jaz danes poravnam svojo naročnino, in tako mi bo list zopet redno prihajal. Časopis kot je Glas Svobode je vreden vse podpore in ni lepo od tistega, ki z naročnino odlaša.
Pozdrav čitateljem Glas Svobode.!	Anton Dolinar.
a-
Newburg, O.
Cenjeno ured. Gl. Sv.: —
Ako nas nočejo drugi hvaliti, se bomo pa sami, tako more vsak poreči, kdor je čital zadnji dopis iz Ne\vburga v št. 20 Am. Slov..
V dopisu ni druzega kot sama lastna hvala in pravljica kaka sloga vlada med farani Lovrence vini. Posebno se še hvali dr. A-lojzijevo in Lovrenčevo; dopisnik je na.jbrže član obeh. Pozabil pa je povedati, da so pri obeli imenovanih društvih trije znani hujskači in že kaka 3 leta ni nobenega miru, za to, ker bi vsi trije bili radi “prvi maršali”.
Nadalje piše dopisnik, da imajo v društveni blagajni veliko denarja. Tudi o tem bi lahko resnico zapisal, ali pa molčal. Ta “lepi Tonček” se pripravlja za odhod v stari kraj. Srečno pot!
Njuburean.
deželah bossi in jih sem pošil jo da, bi nas prisilili zopet nazaj} v sužnost kakor smo bili poprej Pa mislim, da se jim bojo tudi enkrat oči odprle in lepo spoznali, kako krivico so delali ker so prišli skabat in našo organizacijo podirat. Ob enem se tudi zahvaljujem vsem Slovencem ši rom Amerike, ker nas lepo pod pirajo ker drugače bi se ne mo-, gli toliko časa bojevati, za naše žulje, katere'so poprej kompani-sti spravljali. Posebno se pa zahvaljujem vsem članom S. D. P. in P. D. št. 9 v Skidmo.re, Kans. za poslano svoto $4.00 po John Stražišarju in smo jo razdelili vsem štrajkujočim članom dr. št. 2 v Adambur.g, Pa.
Pozdravljam vse člane S. D. P. in P. D.	John Flere.
Irgovina s novodobnim obuvalmc
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
Adamsburg, Pa. Uredništvo Gl. Sv.: —
Tu še vedno štrajkamo in položaj je še vedno nespremenljiv v Westrnoreland okraju in tudi ni veliko upanja, da bi se kapi-tališke družbe udale našim zahte-
vam.	2. junija, bo že trinajst mesecev kar se bojujemo. Še vedno stavkokaze nabirajo po drugih
631 Blue Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
Avg. W. Kamin
pogrebnik in balzaniovač, tapetnik in podobar
1129 S, IDth St
SHEBKSiK, Wii
Zastopnik: FRANK PUNGERČER
Angleščina
brez učitelja I Slo vensko-Angleška Slovnica, Tolma in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
J. V. KUBELKA
538 W. 145 St.. New York. N. Y-
Največja zaloga slov. knjig. Pišite pocenik!
* AMERIŠKA DRŽAVNA DANKA. *
(Pod državnem nadzorstvom.
4
4
4
4
4
4
4
4
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomis St. Chicago, 111.
Kapital in preostanek $350.000 00
4
4
4
4
4
4
ë
4
4
4
4
-F
4
4
4
Plačujemo po 3% od vloženega denarja Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale. Uradne ure:	Od 8:30 fjutro do S:30 zvečer
V	soboto:	Od 8 30	*’ 9 ure zvečer
V	nedeljo Od 9	“ fi 12 o poldne.
JAN KAREL.	J. F. STEPINA,
predsednik.	blagajnik.
4
4
4
4
4
4
4
X 4 4* 4 4 4* 4 4 4 4 4 4 4 4* 4* 4* 4* 4*4“$* 4* 4 4 4 4* 3*
■U/Mf	Ml VAS SEZNANIMO Z	« g
NOVO 23 KAMNOV NOVO
pristnih	W vsebuiočo uro.
pristnih
vsebujočo uro.
Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno Mi moramo prodati zi prvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih "Accuratus’ ur in sicer samo za $5.75 komad! Te vrste ure so jako pri pravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni ir "gold filled”. Posebno so te ure poznane po svoji trdnost Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težk
u> nihamo So6 garantiramo za 20 le
bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabist* dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prt ko kupite kako drugo, premislite. Če pošljete nam vaš na slov, kar vas stane l cent, Vam pošljemo uro na ogled Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Če jo pa m
marate —jo ni potreba kupiti in Uj rnclriramn UCfl LeP uro pošljite na naše stroške nazaj, lili I Gumi dIIIU lOGi ver žica pri vsaki uri. Pišite na naslov:
EXCELSIOR WATCH CO., DEPT. 505, CHICAGO, ILL., U. S. A
[S]3XS>2HES>I£2£Sm££2S>SmSmE33:(!
g Pijte najboljše pivo %
M
M
M
g Peter Schoenhofen Brewing Co. *
n
bd	PHONE: CANAL 9
t«_
CHICAGO ILL.	tj/
3Š NAZNANILO. ^
2* Občinstvu naznanjamo, da je naša pomladanska zaloga & moških in deških Oblek z novo zalogo spopolnjena in ^ sicer z novim in zadnje mode blagom najboljše kvalitete. U Oglejte si zalogo oblek!	»■
S J. J. DVORAK & Co. H
4^	1853-55 Blue Islatid Ave.
m edini izdelovalec unijskih oblek ,in prodajalec na zapadni ki
strani Chicaga	-
« NAREJENE OBLEKE. Želimo tudi seznamiti občinstvo z na-
----------------------- šo veliko zalogo krojaško narejenih
^ oblek, zadnje mode v mestu. Ml garantiramo s^oje blago in vemo.
■go da je vsak naš odjemalec zadovoljen, kdor nas obišče.
ČEVLJI. Samo pridita in oglejte si našo veliko zalogo unijskih
48
čevljev vseh vrst in kakovosti.
J. J. DVORAK, lastnik.

"Glas Svobode”
(Thk Voice op Liberty)
weekly
Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2. CO per year.
Advertisements on agree m e n t
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
'Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
—-------------in velja-------------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto...............$2.00
za pol leta................$1.00
LA EVROPO:
Za celo leto...............$2.50	.
za pol leta................$1.25
Naslov za Dopise in PoSiljatvk je
GLAS SVOBODE CO.
1518 WgsT 20th St., Chicago, III
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
NOVA REVOLUCIJA NA
RUSKEM.
Kapitalistična družba se vede, kakor da bi ji bilo zagotovljeno večno življenje. Zabava se in se dela brezskrbno, njena prešer-nost sega do oblakov, njena tresem se razlega od gore do gore. Toda kdor zna opazovati, vidi lahko, da je v tem. veselju jako žalostna komedija ; človek se spominja na samotnega popotnika, 'ki po noči skozi gozd na ves glas prepeva, ker — ga je strah. Groza prešinja ude kapitalistične družbe, zakaj na vseh koncih in krajih se kažejo znamenja, da so tla, na katerih pleše, vulkaniena. Hudi krči pretresajo in zvijajo kapitalistično telo; a to so le simptomi hude bolezni, ki se ne da prevariti.
•Jako važen barometer je Rusija. Reakcija vsega sveta upira vanjo oči. Protislovanska Nemčija je do ušes zaljubljena v ofici-alno Rusijo; Japonsko, ki se je še pred kratkim z njo merilo z orožjem v roki. jo posnema. Ali tudi vse kar čuti svobodno, zasleduje z napetostjo vse dogodke na Ruskem, ker ve. koliko pomeni zmaga ruske revolucije za svobodo vsega človeštva. In ruska revolucija, ki so jo po strašnih pobojih v Moskvi, po razpustu druge dume smatrali za mrtvo, se zopet javlja. Značilna znamenja kažejo. da je minila doba potrtosti; nenadoma lahko izbruhne nov boj, ki prinese odločitev.
Nemiri na vseučiliščih in dijaški boji s policijo, ki so se zadnje mesece energično javljali, so za razpoloženje na Ruskem vedno značilni. Pred vsakim revolucijskim izbruhom so naznanjali vihar. Drugo znamenje so stavke, ki se zopet množe in dobivajo vedno večji obseg. Pri dopolnilnih volitvah propadajo kandidati zmernih strank in dobivajo komaj še po nekaj glasov. Krize v vladnih krogih so s splošnim nemirnim položajem v zvezi. Posebno važen pojav pa je nezadovoljnost, ki se širi med vojaštvom, predvsem v mornarici.
Pred kratkim je socialno demokratični poslanec Kuznjeeov imel v. dumi priliko prečitati neko izjavo mornarjev z bojne ladje “Admiral Kormilov” in je s tem zbudil nepopisno senzacijo. Mornarji so se bili obrnili naravnost do socialno demokratične frakcije s prošnjo, naj zastopa v dumi njih pritožbe, ki se tičejo nečloveškega ravnanja oficirjev, pretepanja in mučenja. V izjavi so navedeni razni slučaji, ki so jih mornarji naznanili tudi ministrstvu. Med drugimi je tudi dogodek nekega mornarja, ki je zaradi zlostavljanja ustrelil najprej svojega oficirja, potem pa sebe.
Ivo je poslanec Kuznjeeov pre-čital dotično izjavo in zahteval pojasnila, je vsa duma ostrmela. Nazadnjake je prešinil strah, ko so spoznali, da se vojaški mornarji gibljejo. Najbolj so se seveda zgrozili tega, da se mornarji obračajo d0 socialnih demokratov. Začudenje se je pa še povečalo, ko je vstal namestnik mornariškega ministra in takoj odgovarjal na interpelacijo. Zakaj taka pripravnost pri ruskih ministrih drugače ni v navadi.
Lahko si je misliti, da je mož skušal oslabiti vtisk, ki ga je interpelacija napravila v dumi. Posrečilo pa se mu je to prav slabo, zakaj priznati je moral, da so vsi podatki interpelacije resnični. To priznanje pa je važnejše od vsega olepšavanja. Revolucija, ki je navidezno spala, se drami.
DELAVCI, POMISLITE TO!
Človeško življenje obstoji od
hrane, obleke in stanovanja. Le če so te tri stvari človeku zagotovljene je prostost, kultura in
večje razvitje človeka mogoče. Zemlja sama človeških potreb ne zadovolji in mu ne zadosti.
Človeško delo izdeluje danes mašinerija in kdor ima vedno zemljo in masinerijo, kontrolira človeško del0 in prostost.
Ampak, če bo mašinerija ved-
bolj komplicirana in dražja in če rabi več delavnih moči okoli sebe, bo njen vpliv nastal tako velik, da bo imela glavna vlogo čez delavčevo življenje.
Danes je mašinerija v rokah za industrielne potrebe in v rokah hitro napredujoče minoritete. In lastniki teh mašinerij so postali gospodarji delavstva.
Število takih ljudi, ki imajo masinerijo v svojih rokah, če pogledamo število ljudi drugih razredov, ni njihovo število veliko; njihova moč v narodu in na svetu je pa večja in uplivnejša, kot moč vse drugih ljudi, kot moč vsega delavskega razreda, ki da gospodarjem tisto velikansko moč vsega delavskega razreda, ki da gospodarjem tisto velikansko moč, da vladajo.
Vedno večje trope delavcev podjarmijo pod svojo oblast in industrijalci so tisti ljudje, ki so delavčev položaj tako preobrnili, da so mu ostale le še mišice in možgani svoja last. Milione delavcev so že in bodo postali brezmočni dninski sužnji gospodov industrijalcev.
V množini, kako gospodarska moč. vladajoče klike rase, postaja od dne do dne za to manj vredna za narod. Vse potrebno delo pade na ramena na razred ljudi in dušno delo, na dninarje, ali pa na tiste ljudi, ki imajo malo zemlje in malo masinerijo, na male trgovce in male farmarje. Vladajoča minorite! a zgubava z vsakim dnem svoj obstanek in je postala brezpotrebna in za človeštvo in svobodo nevarna.
lliud. boj se je vnel za delitev produktov med delavskim razredom. z vladajočim in vse vsebujočim parasitom človeštva. V tem bo.jii ne sme delavstvo pričakovati nobene pomoči- od samih “rd'--form” sedajnega “reda” od strani vladajočih ljudi, kapitalistov.
Za to so delavci odločni in smrtni sovražniki vladajočega razreda, za to, ker delavci trpe največ pod svinjarijo tega sistema. Resnica, da je nekaj malim kapitalistom dovoljeno, vse indu-strielne pripomočke in družabno orodje dežele za svoj industrie-len profit izrabiti in produkcijo vseli življenskih potrebščin narediti za stvar privatne konkurence, je glavi zločin in najprepri-čevalna resnična slika današnjega kapitalističnega sistema, katerega nespremenljivi sovražniki morajo biti ljudje delavskega stanu. Vsi zločini ki se zgode in ki se še bodo zgodili, imajo svoj vir v tem, čemur smo v zadnjem odstavku povedali.
In čeprav je trust in čeprav so korporacije organizirane, so kapitalisti nezmožni, produkcijo za družabne življenske potrebo regulirati. Industrijska podjetja se danes vodijo brez načrta. Če je velikega dela slučajno v tovarni, se moč, zdravje . in možgani delavca z periodno mrzlično hitrostjo izrablja in na drugi zopet, če ni dela, so delavci izročeni gladu.
Svoj višek produktivnega sistema se pokaže v pomanjkanju dela. krizah, katere za leta in leta zlomijo delavcu vrat, in vržejo trope v revščino, potrebo, pfi-zično oslabenje in .nevednost. Goni ženo iz doma v tovarno; odtr-ge otroke Šolskemu pouku in zabavi in razvedrilu na prostem in ilaredi iz lepega fantka, suho fa-briško telo in dušo v mrzel dolar. On (sistem) pohabi, oslabi in u-mori letno na stotisoče delavcev, rudarjev, železničarjev in tovarniških delavcev. On goni milione delavcev v vrste brezposelnih in naredi veliko število od teh glad-nih in dela želnih ljudi navadne cestne roparje, berače, trampe, vagabunde in zločince vseh umetnosti.
Da svoje vladanje na soljudeh obranijo, morajo imeti kapitalisti vse organe javne moči, kupljene in njihovo prepričanje podkupljeno. Oni kontrolirajo vladajoče stranke in potem skozi te
izvoljene javne uradnike. Oni izvolijo eksekutivno silo, podkup-ljevajo zakonodajne može in ko-rumpirajo sodišča in sodnike. Oni lastujejo in gospodarijo čez naše vzgojevalne naprave, šole itd. Oni lastujejo narod politično in intelektuelno, ravno tako, kot ga lastujejo gospodarsko.
Boj med delavci in kapitalisti bo vedno bolj hud in je danes e-dini živeči problem ameriškega ljudstva. Za to imajo delavski razredi največjega interesa v odpravi j enju kapitalističnega sistema. Ampak v tem, da delavci današnji gnili sistem odpravijo, ne osvobode samo svoj razred, temveč tudi vse druge razrede moderne družbe:	malega trgovca,
kateri direktno od velekapitala tako ne trpi, ampak je ravno tako izsesavali kot navaden dninar; malega fabrikanta in trgovca, kateri so postali na j več ji sužnji vladajočega kapitala in se ne smejo ¿iti ganiti in katerih položaj je že danes neznesljiv, ker tudi oni se bojujejo za gospodarsko neodvisnost v celi meri; in samega kapitalista tudi, ker on je prej suženj kot gospod kapitala. In ko je boj delavcev en razredni boj, je ob jednem boj za odpravo vseh razredov in vseh razrednih privilegijev.
Privatna lastnina zemlje in v drugih produktnih sredstvih je tista skala, na kateri je zidana razredna vlada in politična vlada je njeno glavno godalo.
Delavci ne bodo prišli prej do svojih pravic, dokler ne zlomijo moči zasebne lastnine in dokler ne nastopijo tudi politično kot ena velika, nepremagljiva moč.
Delavci, pomislite to, da si morete prvo priboriti politično moč, in šele potem vam bo mogoče odpraviti krivični sistem.
NARODNA GARDA.
V airteriških vojaških krogih se sliši jokanje, da je med ljudstvom etuziaizm za narodno gardo popolnoma izpuhtel. General adjutant ameriške vojske, Ver-beck je priobčil v nekem magazinu zanimive članke o narodni gardi in med, drugim je tudi pisal, da, ec bo šl< tako naprej, bo narodna garda propadlo
Kako pa tudi ne. Pravi Amerikam; sovraži vojaštvo in vidi v njem največje prisilno delo. Vojaško disciplino imenujejo Američani šolo, kako moriti ljudi. In narodna garda nima tudi nobenega drugega pomena več, kot, moritev ljudi — delavcev, štrajkar-jev. Narodna garda se je po meščanski vojski razpustila. Prišli so pa od takrat kapitalisti na vrsto vladanja v Ameriki, “in narodna’’ garda se je zopet organizirala, pa ne. da bo šla v boj zoper lastnike sužnjev, temveč da bo služila kapitalistom, za “vsak slučaj
Kakšno nezaupnico je vendar dobila ameriška vlada, ko je odposlala 20,000 mož na meksikan-sko mejo. Taft se je blamiral, kot se še ni noben ameriški predsednik blamiral. Saj pa Amerika takega hlapca ¡kapitalistov že ni i-mela na tronu v Washingtonu. — Misli] je, da bo zbudil z hitro mobilizacijo pri lahkovernem ljudstvu zaupanje, a je zgubil še tisto mrvico spoštovanja, ki so mu ga razni krogi pripisovali. Ljudstvo je pokazalo, da ji gre Meksiko prav malo po glavi. Kapitalisti so Pa najeli najboljše pisateljske, fotografske in časnikarske moči, da so poveličevali odhod ameriških trup v “sovražno” deželo. Toda vse zastonj. Vse je bilo mnenje, da Amerika se nima nobene pravice vtikati v notranje razmere tuje dežele in pri tem je ostalo. Vsi “triki” Amerikancev proti “degotom’’ niso zadovoljili razsodnega ameriškega človeka in povsod si slišal o mobilizaciji samo nezadovoljnost. In danes? Že neverno več, kje so naši vojaki! In tako je', tudi prav ker druzega namena niso kapitalistični hlapci zasledovali, kot ljudstvo za prihodnje predsedniške volitve pre-slepariti. Namen se jim je docela ponesrečil.
In na novo organizirana narodna garda nima tudi nič lepega za to deželo. Delavci že zdavnaj vejo, da je cela akcija proti njim. Že mlajši ljudje vidijo v narodni gardi grdo kapitalistično namero proti delavcem. Kdo pa naj “brani njihove interese” v slučaju štrajka kot ravno vojaštvo. —1 Meščanski vojaki se za to nabi-
rajo, da meščanske spore potlačijo.
Poglajmo si n. pr. deželo Penn-sylvanijo. V zadnjem letu se je v tej nesrečni deželi za delavce produciralo 231,966,070 ton premoga in za to bogatstvo je moglo zgubiti 1125 ljudi svoje življenje, za to, ker se premogovni baroni Pennsvlvanije upirajo, narediti varnostne odredbe, ker “preveč stanejo”. Več brige imajo do'mul kot za delavca, potem ni čuda, da mora biti narodna garda, kazaki, vedno na nogah, da z bičem v roki priganjajo delavce pock oblast kapitalistov^
Pennsvlvanski premogarski baroni so ljudje, ki so si kupili ka-zake in kateri se bahajo z svojimi “deželnimi” konstablerji. V tej deželi pridejo v legislaturi najničvrednejši zakoni na površje. Oni podpirajo stavkokazne tovarne; s puško v roki pobijajo u-pore štrajkarjev .skozi ubijanje na debelo in ravno kapitalisti s pomočjo svoje oborožene garde pomandrajo vse zakone z nogami, ki niso v njih prilog.
In potem pa še te zverine javkajo, da je pri delavcih veselje do narodne garde izhlapelo'
ZOPET MAROKKO.
Nemirni Marokko je zopet povod, da lahko med Francijo in Nemčijo izbruhne vojna, kot bi se to pred leti tudi kmalu dogodilo. Nemci so ljudje, ki niso priljubljeni pri nobeni ,vladi. Alžirska konferenca je pokazala, kam merijo nemške želje. Svoj delež hočejo imeti od francoskega truda, potem pa bo mir. Francozi se jih pa danes ne boje tako kot pred leti. Francoska vlada je izdala na vse vlade telegrafično poročilo, da je vojaška intervencija v Marokko potrebna, če se hoče enkrat za vselej doseči mir. V poročilu pravi francoska vlada, da je posebno za njo ugodno, da jo bosta 'Španija in Anglija podpirali, kar ne pomeni nič druzega kot očiten boj proti Nemčiji, ki stoji osamljena. —• Nastane vprašanje, kaj bo Nemčija k temu dalekosežnemu koraku francoske odredbe storila? Bo začela rožljati kot pred leti z orožjem, kjer bi tudi prišlo ravno zavoljo Marokko do vojske? Nič pozitivnega se še neve. Stranka Vsenem-eev pa zahteva, da se odreže Nemčiji kos .Marokko in bosna bo mirna. Nek nemški delavski list pa pristavlja, da Vsenemei, niso še Nemčija ! Za patriote bo Marokko zopet pri sedajnih 'državnozborskih volitvah pa Nemškem Marokko glavna opora in kričanje proti “nepatriotničnim” socialnim demokratom.
Pomeljivo je, da se Francija malo meni, kam se bo postavila Avstrija. Ker vleče vedno z Nemčijo. bo tudi sedaj gotovo to storila, vendar pa molči, kot da je ne bi bilo in se prav nič ne ponuja' Nemcem, da bi šla v drugo za uje v žerjavico po kostanj. Vsekakor dobro in spokorno znamenje !
V Marokko gre zopet vse narobe. Več rodov se je uprlo zoper sultana Mulaj Hafida, ki stoji v rokah Francozov brez moči. —-Francoski kapital je preplavil Marokko popolnoma. Od 1. 1904 je vzela Marokko pri Franciji velikanska* posojila. Abdul Azis, prejšnji suLtan je najel 48 milio-nov frankov. 135 milionov frankov znašajo vojne odškodnine po razstreljen ju Casablance skozi francoske kanone pri takoimeno-vani Riff vojski. V letu 1910 je Marokko na novo vzela pri Francozih 118 milionov frankov posojila in vse to in več letna vojaška okupacija je naredila Francoza gospodarja Marokko. Pa Francozi so tudi deželo kultuvirali; to se jim ne sme oporekati. Skrbe za varstvo vsakega in dežela, ki je bila pred razpadom, danes pro-cvita. Odpravili so sužnost in posebno na justičnem polju in kmetijstvu in industriji storili za Marokko veliko in zabili nad sto milionov v revno deželo. Vse to danes prinaša sadu.
In letos je Mulaj Hafid zopet dobil od Francoz 80 milionov frankov posojila in Francija je sedaj sklenila, da prevzame na-obrazbo morrokanskega vojaštva in da hoče tudi vojake iz svoje blagajne plačati.
Francozom delajo ovire v prvi vrsti domači divji rodovi, ki nočejo pripoznati Mulaj Hafida za sultana, kateri se bo tudi težko
vzdržal pod francoskim petel-nom. Njegov položaj je ravno tak kot je bil šaha Perzije, katerega je stražil kazaški ruski polkovnik Ljahov.
Francozi hočejo narediti iz Marokko svoj0 kolonijo. Formel-no bo na prestolu kot sultan še vedno Mulaj Hafid, zavoljo domačinov, v resnici pa bo imel ravno toliko za govoriti kot egiptovski kedivi pod Angležem. Odločitev se bliža in z njo prihaja tudi črn oblak na Evropo, kot vedno pri takih slučajih.
Za Francoze je glavnega pomena. da so na svojo stran dobili Španijo in Anglijo in tako v boju izolirali Nemčijo, katera se bo gotovo francoski intervenciji u-pirala. Zraven bo Nemčija gotovo tudi zahtevala, da morajo Francozi po miru Marokko zapustiti. kar Francozi pod nobenim pogojem ne bodo storili, ker bi bilo naivno in za nje jako nespametno in sramotno.
Vse kaže, da bo prišlo do velikega spora med Nemčijo in Francijo. Nekateri celo proroku-jejo. da se bodo obe velike države spoprijele z orožjem v roki.
Vse se lahko pripeti. —
DUHOVNIKI MED SABO.
Duhovniki naj bi bili oznanjevalci miru in njihovo življenje naj bi bilo najsijajnejši zgled krščanskih čednosti. Toda duhovniki vseli narodov in dežela so v zadnjih letih popolnoma izg.reši-li svoj poklic ter pozabili na svojo vzvišeno nalogo, da so oznanjevalci vere, miru in ljubezni. Ne samo, da povsodi netijo sovraštvo in prepir in vzbujajo med ljudstvom najrazličnejše strasti, so se sedaj celo med sabo jeli grdo gledati in prepirati, kakor da 'bi Hoteli pogasiti v ljudstvu še zadnjo iskrico vere. Kakšna vzorna stanovska ljubezen vlada med duhovniki, nam kaže ta-le slučaj; V Georgentalu na Nemškem Češkem sta si župnik Tichatschka in kaplan Kiihnel že dolgo v laseh. To sovraštvo je že tako dozorelo, da je moral kaplan vse, kar je potreboval pri maši, kakor kelih, vino, sveče itd. nabaviti iz svojega žepa. V župniji je navada, da med vsako mašo cerkovnik nabira med verniki darove, ki se i-ma.jo porabiti za nabavo cerkvenih sveč. Te darove je nabiral cerkovnik tudi med kaplanovo mašo, vendar pa kaplan ni dobil za sveče niti vinarja, da je bil torej primoran sveče za svojo mašo kupovati iz svojega žepa. Zato je kaplan prepovedal cerkovniku nabiranje darov med mašo, ki jo je on bral. Cerkovnik se na to prepoved ni oziral. To je kaplana tako ujezilo, da .je zadnjo svojo mašo, ki jo je bral v navzočnosti šolskih otrok, prekinil, slekel pred oltarjem mašno obleko ter izpred oltarja izjavil, da ne bo bral maše, če bo cerkovnik tudi pri njegovi “službi božji” nabiral darove za sveče. Cerkovnik na župnikov ukaz ni odnehal, zato so se slični prizori še par dni ponavljali v cerkvi. Cerkvena o-blast je te škandale šlo v župnišču do (pravcatega pretepa med župnikom in kaplanom je posegla vmes ter suspendirala oba bojevita petelina. — Tako nastopajo “namestniki božji” ne samo na Češkem, ampak tudi drugod. Potem pa se čudijo in tarnajo. da vera peša. in dolžijo naprednjake in svobodomislece, da oni izpodkopujejo ugled duhov-vščini. Gospoda, poglejte same sebe v zrcalu, pa se boste prepričali, kdo je kriv, da vera peša.
JUPE-CULOTTE.*)
Spisal Maj-Kesin.
“Zakaj neki toliko odpora proti tej novi modi? Zakaj ta obči na razburjenost ... te demonstracije itd . . .?” Tako sem filozofiral v svoji samotni sobi, ko me je vzdrami! vstop reporterja “Piccola”, ki se je pisal Buttetz (izgovori Butec!).
“Dobro jutro, Hlustrissimo!” “Ah, dobrodošel, amice!”
“Le mie scuse, toda govoril bom slovenski, ker mi ta barbarski jezik še najbolj gladko teče.” “O prosim te, saj vem, da si re-. negat . . . Toda kaj te je prived-
*) Izgovori: Žip-Kilot.
lo v ta moj brlog “prettamente slavo”?
“Da veš, moj gospodar “II Piccolo” je napisal te dni o teh nesrečnih “ jupe-culotte ” dolgo' klobasarijo — ah perbacco — kaj pravim . . . dolg referato, ki je bil dobrodošlo čtivo babnicam iz “Rene”. Ni nu še dosti! Sedaj se jezi, ker trde turške novine, da je to francosko hlačnoMu ilo kopija obleke njihovih žen.”
“Saj je. resnica! Čemu se pa tvoj gospodar izpodtika na tem?”, sem mu odgovoril.
“Rad bi hotel dokazati” — nadaljeval je Butec — “da nova moda ni niti turška niti francoska, ampak “it«liana Per eccel-lenza”. Sedaj veš, po kaj sem prišel k tebi.”
“Razumem, razumem . . . hm . . . ali si bil že pri “nostro Hor-tis”? Gotovo ti ni vedel pomagati!”
“Ti ealato dalle montagne”, nimaš pravice sumiti o našem “Professore ITortis” — razljutii se je moj Butec.
“A ker si tudi Ti “professore”
—	nadaljeval je mileje — “ti pa povem mnenje našega “grande cittadino”.
“Hortis pravi, da je Béatrice, ki jo je oboževal “il nostro Dante”. nosila neke vrste hlač. Sedaj občuduj me, kako bom izvajal, da so turške bitje le kopija onih, ki jih je nosila Béatrice.”
“l\akor veš, je Mohamed, kadar je pisal turški Koran, iskal tudi primerne obleke za turško ženo. Zato se je aboniral na vse modne liste sveta. V enem teh je nasél fotografijo Béatrice v hlačali. Po tem vzorcu je krojil turške “jupe-culotte”.
“ Dosti mi je že takih neumnosti”, sem prekinil Butca.
“Ali ne veš” —- sem ga poučil
—	“da v času Mohameda ni bilo še nikakih modnih žurnalov, da niso poznali, fotografične umetnosti ter da niso takrat hlač nosili niti moški. Mož in žena sta nosila krilo slično onemu današnjih . . . kapneinarjev! Vreden si,- dragi Butec, svojega imena !”
* # *
Se dolgo potem, ko je odšel Butec, sem premišljeval o reporterjih “Piccola”.
Karl José.
Države, ki so ločene od cerkve,, je v njih večji napredek; dokaz so nam Francija, Italija, Amerika in Portugalska.
Po današnjem časopisju se čila vsak dan o kaki nesreči, kjer vbije mnogo 'delavcev, a koliko je ljudi, ki počutijo smrt nesrečnežev ?
NA PRODAJ JE
.jako dober še ne dve leti star volčje pasme pes. Kdor želi imeti dobrega varuha pri hiši naj se tozadevno obrne do podpisanega Anton Šmidt,
1916 W. 22. St. Chicago, UL.
IŠČEM Franc Lozar-ja. doma je iz vaške Karfdarže pri Litiji. V Ameriki je že 20 let. Če kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani.
Franc Dobovšek,
P. O. Box 74 Girard, 111.
ODVETNIK	PATENTI
GARL STROVER
(Sobe štev 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tel. 3989 MAIN
Dobra Unijska Gos1iina,kid;rhy
mrzel in gorak pripri- |nc C ÇtflÇtnv zek. : Pod vodstvom JUS- J* «JldOHljf
2005 Blue Island Ave.
delikâ Dvorana za druStvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A. J. Terbovec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co.
1622 ArapaboeSt, Denver, Colo-
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko tâvi) Društvo
Ustanov.
21. nov. 1909
Incorp.
¡5. marca 1910.
MAUISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:	■ ,
‘PREDSEDNIEK: Jos. Hauptman, Darragih, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adarrusiburg, Pa. Box 51. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.	; E
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsiburg, Pa.
NADZORNIKI:
aJiTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB Š ETIN A, Adamsburg, Pa. Box 108.
PLAŽ ČELTK, Adamsburg, Pa. Box 23.
VRHOVNI ZDRAVNIK;
DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
Obrisal si je z robcem solze po licih, potisnil klobuk na glavo in odšel skozi vas . . . Tam ob koncu vasi je stala Slokarjeva hiša; velika ni bila, in okoju nje je bil vrt. Tu je bivala Slokarjeva Anica, njegova zaročenka. Potrkal je na vrata in vstopil. Oba sta bila doma, oče in hč..
“Pameten bodi fant, da se vajine želje uresničijo.’’
S temi besedami mu je segnil Slokar v roko in se poslovil. Anica pa je šla še par korakov ž njim.
Tam sredi pota sta se vstavila.
Težko je b';o tudi Anici pri slovesu. Podala sta si roke, vroč poljub mu je tudi zaročenca pritisnila na njegova cvetoča ustna. France pa ni danes zavihtel klobuka po zraku, da bi rekel:
“Adi j o pa zdrava ostani, Podaj mi še enkrat roko...”
Delavec nima nobenih praznikov, ip ak0 jih praznuje, je sam na izgubi.
Lažje je napraviti iz prijatelja sovražnika, kakor iz sovražnika prijatelja.
Ako bi katoliška cerkev učila resnične nauke, ne bi bilo toliko različnih ver.
Ste že premislili, do kake pri-hodnjosti bi prišli, ako ne hi delali težko za vsakdanjno življe-
n.je :
So zmiraj dva razreda delavcev — eni, kateri mislijo zase, in drugi, kateri prepuste svoje misli drugim.
Za zunanje oglase mi odgovorno uredništvo ne uipravništvo.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LiNIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO Iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO


PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA;
M. Washington... 3. maja 1011 Laura.......... 10. maja 1911
Argentina......17. maja 1911
Eu enia........24. maja 1911
Parniki odplujejo Tedno ob sfedah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Druživa in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
ZMAGA SPOSOBNIH.
(Za Glas Svobode.)
Jako priljubljen argument in-dividualizmusa je teorija, r)a o-zir zmage, in kdo od bojevateljev zmaga. Oni so mnenja, da tisti, ki "podležejo, zato ponesrečijo, ker niso imeli v rokah ali možganih prave ideje in stvari, s katero bi dosegli zmago; in da tisti, ki zmago iz bojišča odnesejo, in več denarja pridobe le za to zmagajo, ker bolj sposobni. Oni nadalje govore, da je to, da gredo šibkejši ob zmago in da so vničeni, naravni zakon ; — torej ob tl ti z njimi brez vsakega u-smiljetija. Prebivalci koe in kanalov, vbogi ljudi namreč, za to tam stanujejo, ker niso bolj sposobni, in ker si ne upajo in nemorejo živeti in doprinesti boljše stanovanje. Grof Nedelanič poseda krasno, postavno palačo, ker smisel takega moža in njegove duševne in svetovne zmožnosti zahtevajo, da se tak mož, po naturni postavi vleče in lenobo prodaja na račun drugih po palači in ima vsega v izobilju kar si poželi.
Mozart (eden naj večjih komponistov sveta, Dunajčan. Op. nred.) n. pr. je živel v največji bedi in počiva v nepoznanem grobu. Gutenberg (iznajditelj tiskarstva, op. ured.) je bil od svojega financirja do kože ogoljufan, in kateri “mecen” je vso tiskarno (prvo sveta) si osvojil po nepoštenim potom in spravil Guten-berga na beraško palico, da je u-mrl kot menih -— prosjak nepoznan.
Andreju Hofer (poznan kot voditelj Tirolcev proti Francozom, op. ured.) je šlo kot gostilničarju tako slabo, da je bilo mnogo ljudi, ki so verovali in zatrjevali, da je zato uprizoril u-por, da bi si denarno pomagal, in revež je umrl pod krogljami Francozov.
Kepler je bil celo svoje življenje ubog, Pestalocci ni doprinesel do bogatstva in Adam Kraft je umrl pozabljen in brez vinarja na slami. Jakob Steiner, oče nemške violine, je umrl v bedi in prej od bede in skrbi in talenta zblaznel. Gotovo sami nesposobni ljudje, kateri niso nič imeli in ki niso lepše in boljše usode zaslužili. ( ! !)
Konponist nasproti, ki zloži približno opereto, zasluži hitro denar; fabrikant, H tja t en dan patentira kako malenkost, in postane- iz kaprice ljudi priljubljena in povpraševana stvar, kot n. pr. nove mode klobuk, lep ročaj palice, ovit kadilnilr za cigareto — je hitro milionar in spoštovan, in popisan po časopisju. Yvette Guilbert, (priljubljena parižka popevka v kavarni Chantaj?k, op. ured!) je “naredila” v šestih letih milion frankov in je dobila za en sam nastop, 25 minut-trajajoč v New Yorku 5000 dolarjev.
Jay Gould je bil gospodar neprecenljivega bogatstva in njegova beseda je veljala pri prezi-dentu kot pri knezih in kraljih.
Jean Paul nasprotno, je bil u-bog, je živel zase, v revščini in njegova protekcija ni veljala nič. Najbolj pa b0 za pesimiste in današnje kričače veljala primera, da je n. pr. mormonski “profet” Brimghan Young živel razkošno in kot milionar umrl, nasprotno je pa Jezus Kristus bil človek, ki ni imel nič in ki je umrl sramotne smrti!
Za te (in takih slučajev je na stotine) Inoramo torej iskati vzroka v “naravnem zakonu”, da zmožnejši in prefriganejši pride iz boja kot zmagalee, kdor pa ni sposoben biti “sposoben”, pa moral umreti kot berač. (!) Ta zakon pa potrebuje ene pripombe, katero bom jaz povedal: Od različnih živali in zeli;')'; in cvetic, se tiste najidalje vzdrže, ki imajo od rojstva najboljše pripomočke, za dolgo življenje. Vprašanje, za kaj ta cvetica prej oveni, in zakaj ona druga še mnogo, mnogo dni venca travnik, je torej odgovor, ker ima boljše pripomočke in boljši položaj, kot njena tovarišica. Torej je tudi pri človeku kriv položaj, v kakih razmerah jc rojen in pod kakim sistemom se mora bojevati skozi svoje življenje.
Po n otu r nem zakonu, ima tisti največ upanja na zmago, ki se najbolj prilagodi položaju in razmeram. ki ga obdajajo. Pri narodu, ki živi od sile in razbojni-štva, je zmagalee druge vrste mož kot mož, ki je med kramarskim narodom, kjer sila in raz-bojništvo ne prideta tako v poštev, kot fin trgovski, kramarski čut in prevdarelr. Če se potem pravi, ubogi ljudje so ubogi, ker si neznajo prilagoditi sposobnosti, se pravi to le, da razmere, v katerih žive, jim ne pripuščajo, da bi prišli v položaj, da bi si tisto sposobnost pridobili ali pri-bojevali. Pri drugačnih razmerah, in pod drugačnim sistemom, bi morebiti si dobili, kar si sedaj nemorejo. Če so današnje živ-Ijenske razmere prave, so ubogi ljudje sami krivi; če pa današnje življenske razmere in če je današnji človeški sistem nepravi in nepravičen, potem se jim godi velika krivca.
Tz Blanchfond-Wright-ovih soc. pisem.
SLOVO OD DOMOVINE.
Stojan Kazimirov.
Na vratih je postal, pogledal še enkrat v hišo, podal materi roko.
“Pa zdrav ostani, France, vrni se kmalu iz daljne Amerike! ”. — Objela ga je in poljubila.
“Zdrava, mati” — je odgovoril sin. In po licu, svežem in mladem, so se mu pocedile solze. Ni imel France navade jokati; mož ne joče. V trenotku pa. ko se je poslavljal od svoje drage mu matere, ko ga je ta objela, morda zadnjič, ko mu je morda zadnjič pritisnila na čelo vroči poljub, tedaj mu je postalo tako strašno tesno pri srcu . . .
Bog ve, bo mu-li še kedaj usojeno. da vidi še enkrat svoj mili domači, rodni kraj!
“Zdrava mati” — je ponovil, vzel v roko potno palico in majhen kovčeg . . .
Še enkrat jej je podal svojo roko, še enkrat se je ozrl na svoj rojstni dom.
In videl je tam ob vratih sloneti svojo dobro mater; lasje so jej bili sivi, čelo nagubaneeno, lica so bila polna gub, kakor bi bila razorana.
Koliko je pretrpela samo radi njega! Oče mu je umrl, ko je bil še mlad deček. In od očetove smrti -dalje preživljala ga je mati, dokler si ni mogel služiti kruha; vse je žrtvovala zanj In ob tej misli mn je bilo še tesneje pri sren .. .
Težko je bilo slovo od domovine .. . Darovala mu je ob slovesu še svež šopek cvetek, Jd si ga je del za klobuk v spomin. Tako šta se poslovila . .- . In odšla sta vsak na svojo stran. Anica se je vrnila dbmov, France je nadaljeval svojo pot . . .
“V moji domovini tako lepo vse cvete”, tako si je mislil France. —• Bog-ve. kako je tam. kamor potuje sedaj. Tu, v njegovi dmovini dehtijo sedaj vijolice; po travnikih rastejo trobentice, on pa nastopa v tem lepem, prijaznem času daljno pot, v tuji svet . . . Spomladi se poslavlja...
Tako je mislil in stopal naprej in naprej. Vsak korak mu je bil hitrejši. In mislil je na prošle dni . . . Tam spodaj je Šumija! takrat potok, prav tako, kakor sedaj. Vse se je odevalo v zeleno obleko . . . Spomini! . . .
Prišel je do vrha hriba, kjer se je križala pot: vstavil se je tu, ob razpotju, in se globoko zamislil.
:V njegovi domovini cvete sedaj vse; ti travniki so, kakor bi bili na novo oživljeni in kakor bi bili posuti cvetkami. Tudi tam leže vsi spomini zakopani ... Ni imel časa; da bi se vstavljal; na poti v svet je, a vkljub vsemu temu se še lahko vrne nazaj v domovino: še je čas.
Ozrl se je na svojo rojstno vas. Tam, tisti beli zvonik, z zlatim jabolkom na vrhu . . . Pred cerkvijo pa. cvetoča, lepo dišeča lipa. slovensko drevo.
Kolikokrat je tam nabiral cvetje za dom. Takrat je bil še deček; sedaj je že zrel mož. Spomini!...
Tn tam doli, na koncu vasi je Slokarjeva hiša z vrtom, sedaj še lastnina Slokarja, kjer bi pa še France lahko postal gospodar L.
Kolikokrat je sedel tam za Slo-karjevjm vrtom v mesečini in o-pazoval zvezde? . . . Srečni, presrečni tisti časi. Sedaj pa ni vsega tega več. Potno torbo je moral zadeti na ramo, palico vzeti v roko in posloviti se od svoje domovine . . .
Hotel si je v daljnem in širnem svetu prislužiti nekaj denarja; odšel je za srečo. Bog ve, kaj mn je usojeno! Bo-li še kedaj videl svojo rojstno vas, svojo rodno hišo, kjisr mu je tekla zibel? . . .
Ne bi bilo torej boljše, da bi o-stal v svoji dragi domovini!?...
N^rsrce mu ne daja miru!... Še en pogled, potem pa se je obrnil in šel v svet — za srečo.
Težko mu je -bilo; rad bi odšel v svet in rad bi ostal doma; slednjič pa je odšel . . .
* Tako je bilo Francetovo slovo od domovine . . .
Maj-Kesin.
TONIKA.
Priredil V. S. Skubic.
Denar dela lumparije.
Delaj 'dobro za druge, ako hočeš da bo napredek.
Nekateri psi 'so bolj negovani kakor nekteri ljudje.
Ljudje, ki so kratki v možganih, so dolgi v jeziku.
Ako se nemore ljubiti sovražnika, ni ga potreba zaničevati.
Večina ‘business-men’ pri vsaki drugi besedi izgovori neresnico. —
\ ■
To stoletje ima proste sužnje;
niso pa podnami, temveč so med nami.
Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y.
Priporoča se rojakom vSHEBOYGAN WIS. .grocirijsko prodajalno H. Ger lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstvo odjemalce v. Naročila na dom »ozi Frank Pangercer.
H.GERLACH&CO.
Trgovci
blaga, grocerijsklh potrebščin, moke in živeža
2201 1 m ST, SHEBOYGAN, WIS,
Telefon 630 White.
J. F. HALLER
<3-0 ST I ILilSr .A.
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
GOSTILNA
kjer je največ zabav« in največ vžifka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dolbi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Dl.
Telefon Canal 1439.
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. In Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
Najboljša gostilna
{	na Blue Island Ave. v Chicagi »	5
'	je J. F. Bolek-ova, kjer se toči
1	izborno Schlitz pivo in fina	J
,	vina. Domača in cenena ku-	a
i	hinja.	|
1 Kosilo s kozarcem piva, vina | , ali kake druge pijače 20o. | Večerja s pijačo samo iSo. I
|	Slovenci, pridite in se prepri-	l
čajte. da je ta gostilna izborna	.
JOE F. BOLEK j
1870 Bloe Island Avenoe ]
vogal 19. ul.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bol^elnio,’
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Fina vina in smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18- cl.
Gostilna "Slovenski Dom”
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island -ulico in 22 JOHN MLADIČ.
GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18. Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
/
W.SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue Island Ave , Chicago
TELEFON CANAL955.
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na isteijjv^rostoru.
Našo trgovino priporočamo Slovencem že trinajast let in povsod so zadovaljni z našim b^gom.
Pavabimo vas, da si ogledate našo
spomladansko zalogo oblek kot:
Moške površnike $7.50 do $25.00 Moške	$10.00	do $30.00
Moške obleke zamiade$7.50 do $20.00 Deške sporni-obleke $2.50 do $10-00
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v nedeijo dopoludne.
Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta.
Jelinek & Mayer, lastnika.
P"
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
g LAQER | MAGNET | GRANAT g
X
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadbvoljili.
xl
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence.........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie..........22.000 HP La Touraine..........20.000 HP
Chicago, nov parnik.....9500 HP
Pristanišče 57 Nirth River vznožje 15th St., New York City
PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavni zatop na 19 State St. New York.	MAURICE W. KOZMINSKI,
glavni zastopnik za zapad, na 139 N. Dearborn St. Chicago, III.
/
DOPISI.
Indianapolis, Ind. Uredništvo Glas Svobode -. — Moram malo cenj. čitateljem nam priljubljenega lista Glas Svobode malo poročati, kako smo tu gori obhajali veliko nočne praznike. Glavna senzacija je bilo petje, pa ne mislite, da so nam pela naravna grla -— ne. pel nam je gramofon- Vendar imamo tukaj kakih petdeset Slovencev in Slovenk, ki so sposobni za petje, a vendar jih ne more pevovodja izkežbati pri vsej njegovi hvali zá kak -javen nastop. Morebiti da to ni ravno njegova lastna krivda, vendar pa leti vse na njegov račun, če se kaj “zafovša”, kfcr pevovadja je za to, da uči in po-prkvi in pove, kako se more. popraviti.
Sploh je vladal na Warman cesti nekaj časa sem. prav slab zrak; nekateri so celo govorili, da se lahko pojavi epidemična kuga, ki bo vse tiste pobrala, ki ne trobijo v farsko; (vam moram povedati na uho, da so tukaj ljudje, ki drugim sploh ne verjamejo, kot samo črni suknji, pa to naj ostane med nami in prosim, ja nobenemu povedati I)
V drugem životarimo tja v en dan. Opozoril bi pač še tukajšnje napredne delavce, da se udeleže 5. maja v Bisthet dvorani prostega delavskega, predavanja o se-dajnih delavskih razmerah in kapitalizmu. Naj nobenega Slovenca ne manjka, kdor hoče vedeti, kdo je kriv, da si moremo tako težko služiti svoj vsakdanji hleb. Izobražujmo se! in javna delavska predavanja so prvi predpogoj vsake naobrazbe.
Z delom je sedaj malo boljše: bil je pa tudi že cas.
Pozdrav rojakom in naročnikom delavskega lista. Glas Svobode !	Dobri Slovenec.
Huntington, Ark. Uredništvo Glas Svobode: — Tukajšnje delavske razmere so jako slabe; na celili štirinajst dni naredimo po 4—5 šihtov; tri jame so zaprte in ljudi je več kakor vozov in če mož zasluži 2 do 2 dolarje na šilit, je že dobro, a kje so stroški, hiša, društva in kako razvedrilo.
Ta mešana godlja sveta mi pride takole naprej : Kmetsko ljudstvo prodaja debelo živino mesarjem, da jo koljejo; ravno narobe je pri suhih delavcih in debelih kapitalistih.
Namesto da bi suhi delavci debele kapitaliste v klavnice gnali, jih pa na povelje kapitalistov bossi gonijo notri v klavnice, da se puste sami zaklat, ako so ravno suhi.	M. Povetz.
Lemont Purnace, Pa. Urednik Glas Svobode: —
Tudi tukaj, namesto, da hi se obrnilo na bolje, je vedn0 slabše, ker delamo le pet idlni v tednu. V tukajšnjem sosednjem rudniku je izbruhnil štrajk; vzrok štrajka so preveliki vozovi. Pri teni štraj-ku Slovenci niso zaprijeti in v četrtek 20. aprila so enega usmrtili. Prizadetih je v tem štrajku kakih 150 rudarjev. Od naše kom-panije, čeprav ni štrajka, je pa odslovljenih več tisoč mož in so odstavljeni od dela za nedoločen čas. Tacih časov si ne želimo več. S pozdravom,
Gregorčič iz kokorične.
Kokomo, Ind.
Uredništvo Gl. Svobode: —
Ta dopis pa ne ho delavske vsebine, danes mi nekaj druzega sti-šče srce.
Sem član S. N. P. Jednote in jako me je presenetil sklep in pra vila, da mora biti vsak član naročen na glasilo jednote. To je lepo; ni pa pravilno, da se tirja, da se tudi moja žena naroči pa glasilo, k o sem vendar jaz naročen že na list. Da bi v eno hišo prihajal isti list, v dveh izvodih ni in a smisla in to je velika krivda od odbornikov, ki so za kaj tace-ga glasovali.
Drugače je recimo, da bi pri meni kak elan jednote stanoval in bi njemu prihajala tudi posebna številka glasila, potem bi bila to idlruga stvar, s tem pa, da že jaz kot član plačujem za glasilo, ni potreba, da tudi moža žena, kot članica plača za list.
Naj gospodje ta velik nedosta-tek odpravijo, ker ni v čast Jed-noti.	Član S. N. P. J.
Pripomba uredništva:	Vas g.
dopisnik opozarjamo, da deželni zakoni tega ne določujejo in se
torej nemore nikogar siliti, da bi se na kak časopis pa bodi ta najemno ali lastno glasilo, član ali nečlan, naročil.
Cleveland, O. Uredništvo Gl. Sv.: —
Opisati 'hočem malo pomenljiv slučaj, ki se je prigodi! resnično dne 25. aprila in katerega povzročitelj je bil Kristusov nepravi namestnik.
Stvar je tale:
Od društva “Naprej št. o S.
N.	P. Jednote je umrl član po i-menu R. Košak, katerega pogreb se je vršil v sredo 25. aprila ob 7. uri jutraj. Po želji svoje žene bi se naj cerkveno pokopal. Pripeljali s0 torej mrliča pred tukajšnjo cerkev sv, Vida, toda čujte in strmite eitatelji, kaj se je zgodilo, ko so prinesli mrliča v cerkev. Vrata cerkve so se takoj zaprla, ter se je s tem preprečilo, da se ni moglo z zastavo v cerkev, in seveda so ostali tudi člani (spremljevalci) zunaj cerkve z zastavo vred.
Na to je šel nek član društva Naprej v župnišče vprašat g. Ponikvarja, zakaj da ne pusti ljudi notri, v cerkev namreč? Odgovor je bil na uljudno vprašanje kratek in sicer se je glasil: “Za to, ker je odbor tako odredil.”
Vse drugo se pa euje od verodostojnih ljudi, namreč da za to niso pustili nobenega v cerkev, ker niso člani društva “Naprej nič dala za cerkveno šolo, šolo, v kateri je katekizem glavni predmet. O kakih velikih uspehih v slovenščini še ni pokazala “slovenska”‘cerkvena šola v Clevelandu kakega'rekorda, in ga menda ne ho, dokler se ho imenovala “cerkvena“, ker to toliko v svobodni Ameriki pomeni kot: zaostala in fanatično katoliška.
Sedaj pa naj sam vsak zase sodi. Je društvo “Naprej” zato na svetu, d,a bi podpiralo duhovnike in zlate plašče in kelihe cerkvam, ali za to, da bo podpiralo vboge vdove in zapuščene otroke in člane v potrebi, nesreči ali bolezni?
Zakaj torej je? Ni potreba imeti vrhniško “deveto gimnazijo”, da človek v tem slučaju prav razsodi. ker zamera dol, zamera gor: prava slovenska podporna društva so za to ustanovljena in od članov podpirana, da v slučaju smrti moža. ženi in otrokom kaj ostane, ne pa, da še iz asesnienta farje [»odpira 1
Pa ti ljudje v talarju, katerih Marija je vedno tako raztrgana, (v nebesih se tudi lišpajo ženske?!) niso zadovoljni da jim naši člani nosijo po malo, temveč hi radi, ida bi se jim kar konzorcij dal čez jednotno blagajno; no, tega ne boste učakali, nikoli ne.
Kakor je vsakemu znano, je vladalo v Clevelandu med Slovenci že več let veliko nasprotje in sovraštvo; vsega so bili krivi Kristusovi “namestniki”, in kdor bo to oporekal, ali nič neve o bojih clevelandskih, ali pa nalašč trdi nasprotno 1
Sedaj je vladal nekaj časa “mir”. Sicer ni bilo še pravo premirje, a mir je vendarle bil. Toda zopet se je pojavil neki plaj-šoliar, kateri seje prepir: sovraži namreč vsa narodno napredna dlruštva, kakor tudi vse, kar noče ipob njegovo komando, in to seveda vse za ljubezen bližnjega, Kajpada 1
Nihče ni g. Ponikvar nič žalega storil (saj da bi mi vedeli ne), a vendar ni dopustil, da bi umrlemu sledila tudi v cerkev zastava, na katero je prisegel? Zakaj to? In naših članov je tudi mnogo .pri katoliških društvih, kako si naj ti razmislijo vaše neopravičljivo ravnanje?
Slovenci v Clevelandu pa imajo zopet lep dokaz, kdo so tisti, ki nočejo, pravim nočejo pod nobenim pogojem — farnega miru.
član narodnega društva.
Darragh, Pa. Uredništvo Gl. Sv.: —
Naš že skoro 14 mesecev trajajoči štrajk je že bil večkrat opisan v listix Glas Svobode, vendar mi naj bo dovoljeno še malo dodatka.
Naš položaj je še vedno tak, kot je bil pred meseci. Rečem pa tudi lahko, da so se premogovi baroni tudi naveličali že čež leto dni vleči majhne dividente, in iz verodostojnih virov se poroča, da so pripravljeni se pogajati (pa radi) z delavskemi vodji za premirje.
Delavci ne bodo, ne smejo odnehati, če se njihovim upraviče-
niin zahtevam ne ugodi. Vsak dan prihajajo skebi in nas zasmehujejo. Tudi malo oporekam, kot je to nek dopisnik poročal, da si ka-terikrat privoščimo kapljo jee-menovca. To ni res. Če ima kdo še kteri cent ga ve kam drugam obrniti kot za pivo. Kar dobimo podpore od U. M. W. of A., to lahko vsak porabi, kjer so pa druge potrebščine, kot obleka, čevlji itd., itd.
Če vidite druga f>oročila morete vedeti; da je položaj nas Slovencev jako trpen iri vsak cent se dvakrat obrne od štrajkarja. prej ko se ga izda od sebe.
Glavno kar delavci zahtevamo, je priznanje unije. Družbe pa še vedno na nas pošiljajo kazake, da bi nas prignali pod starimi pogoji na suženjsko delo. Neboste! če je še v nas kaj slovenske krvi tega doživeli.
Pozdrav vsem sobratom S. S. P. Zveze, štrajkarjem pa zmago in lepšo bodočnost.
Premogarski štrajkar.
Claridge, Pa. Cenjeno uredništvo : —•
Z današnjim dnem sem se zopet namenil nekoliko opisati sedanje razmere v Westmprelandu, dasiravno o kakih važnih spremembah nemorem poročati. Premogovi baroni se jeze sami nad seboj ker štrajk jili je skoraj popolnoma posušil, radi bi se podali, ali se od sramote ne upajo, ker so zmiraj trobili v svet potom časopisja. katero je bilp na njihovi strani dokler se je plačevalo, in ljudi kateri so se mastili in vozili okrog ob lepih plačah na nji-
Popolnoma
Zastonj.
Vsak moški bi moral takoj pisati po to izvrstno knjižico. Možje, kateri se nameravajo ženiti—bolehni možje —možje, kateri se večkrat vpijanijo in prihajajo pozno domov — možje, kateri so slabotni, nervozni in opešani — možje, kateri ne morejo delati ne uživati življenja v polni meri — vsi ti možje bi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako možje uničujejo svoja življenja, kako dobijo bolezni in kako morejo zadobiti popolno in trajno zdravje, moč in krepost v zelo kratkem času in po nizki ceni. Ako hočeš biti s mož med možmi, ta knjižica ti pove. kako in kaj.
Ime
Ta knjižica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku.
IMATE LI
zastrupljeno kri ali sifilis, triper, splošno oslabelost, gubitek živi jenskega soka, nočni gubitek, izgubo moške kreposti, impotenco, atrofijo, strikturo, revmatizem, organsko bolezen, bolezen na jetrih, v želodcu, mehurju ali na ledvicah?
Ako imate bolečine v križu, izgubo apetita, grenkobo v ustili, glavobol; ako vam prihaja slabo, nimate spanca, trudno in težko telo zjutraj, ako ste zdelan, dobiti morate to knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam pove zakaj trpite in kako zainorete ozdraviti.
Tisoče mož je že zadobilo popolno zdravje s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti jc in vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak meški, bodisi mlad ali star, bogat ali reven, samski ali oženjen, bolan ali zdrav.
Ne dajajte svojega težko prisluženega denarja za ničvredna zdravila dokler ne prečitate te knjižice. Prihranila Vam bode mnogo denarja in vam razqdela, kako lahko postanete močan in krepak mož. Zapomnite si: Knjižica se dobi popolnoma' zastonj. Mi plačamo poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega imena. Nihče ne bo vedel, kaj je razen vas. Zapišite spodaj razločno svoje ime in naslov spodaj na kuponu, izrežite ga in pošl-iite nam. Ostalo izvršimo mi.
Pošljite Ham Ta Klupon še Danes.
• DR. JOS. LISTER & CO., Aus. 401, 22 Fifth Ave., Chicago, HI.
Gospodje:—Zanima me vaša ponudba, s katero nudite zdravilno knjižico brezplačno, in prosim, pošljite mi jo takoj.
Država
50,000
KNJIŽIC
hove stroške, da štrajkarji smo že zdavnaj štrajk izgubili in glavni poredneži (voditelji) pod ključem, radi prestopkov mnogih paragrafov postav, in tako dalje.
Torej ako bi jim ne bilo' sramotno, bi bili že zdavnaj ugodili našim zahtevam. Vzrok je pa tudi obupljivo govorjenje onih ljudi, katerim ni pravzaprav nobene sde. Kar kaj naglo pride na kompanijsk« ušesa potom črnih golobov, katerih se najde povsod dovolj, kar daje kompauijem Tipanje, da zdaj ali slej bodo prišli štrajkarji do njih plazeč se po kolenih proseč milosti in da jim bo dana še ¿¿krat prilika spuščati bič po njihovih hrbtih. Zato naj se štrajkarji takih ljudi bolj ko morejo ogibajo.
Glavno je kar moram omeniti, da se delavci čim dalje bolj politično zavedajo, in se pripravljajo na odpor pid prihodnjih volitvah. katere so pa vsled štrajka preložena na 4. sept. in to zato, ker, ako bi se volitve vršile ob začetku junija, kakor so navadno, bi bila kapitalistična banda gotovo poražena in pregnana iz njihovih gnezd in zavetji v katerih so dosedaj po svoje gospodarili in zatirali delavce. Ravno tako je preloženo zaslišanje prosilcev za državljanstvo na poznejšo dobo kar je lahko uganiti zakaj: gotovo se boje novih vo-lilcev, kateri bi gotovo ne volili za palice s katerimi se jih pozneje tepe. Socijalistična stranka, katera je ob zadnjih volitvah prišla do večine v tem okraju deluje na vso moč in upa, da bode prodrla z celim tiketom pri prihodnjih volitvah. Po- vseh naselbinah so ustanovljeni socialistični klubi, ali lokali. Glavni stan soeijalistične stranke v Greens-burgu; izdaja tudi svoje glasilo “Westmoreland Co. Educator”, ki izhaja kot tednik. Vsled tega vidimo, da se kapitalistom tresejo hlače, ker ako bodo delavci storili tako kot ob zadnjih volitvah, bode jim v Westmorelandu za vedno odklenkalo. Pomagati si hočejo stem, da so volitve preložili in mislijo, da do takrat bodo štrajkarji podlegli, in jih bodo z verigami vlačili na volilšče s glasovnico v roki ne za soeijalistične kandidate, pač pa za one kateri bodo od zadaj se smejali s bičem v rokah.
Toda mislim,.da bodemo do takrat ustrajali, ako že poprej ne priborimo svobode in da bodemo imeli priliko obračunati z trinogi v Westmoreland Co., kateri boido izginili iz površja zavedno, in znjimi bode izginila takozvana Pennsylvanska Sibirija.
Zato le s pogumom naprej. — Zmaga bode gotovo naša, ako je ne priborimo s štrajkom, politično jo bodemo gotovo 1
iVistrajajmo 1 Od boja do zmage !	John Batich.
Prvi znak jetike.
Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavh. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času?
Eno od prvih znamenj pojava jetike je:
• Taka bledota se znamenje jetike. Bledi vsebuje dovolj množine no moč in gorkoto in stane bleda, rumena a ti, sploh celo telo gre vejše krvi — čisto, rd dovolj zdrave hrane in čakovati, da se začne v stanu to spreobrnite
BLEDA BARVA.
na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče njti misliti, da je to ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne malih rdčeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potreb-zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in poli siva. Živei in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delova-počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-eeo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, bi ne dobi dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pri-slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v krvi povzročiti. To je:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih želišČ, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet Zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji bledati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
JOSEPH TEIN HE’S
Zguba teka,
Neredna prebava,
Slab počutek po jedi,
Nenavadni krči.
Vroč glavobol.
Trganje po glidih,
Zaprtje in krči,
Zguba moči,
Zguba energije,
Nekatere ženske bolezni in bljuvanje.
je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trindrjeve ga zdravilnega am. grenkega vina.
To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.



REGISTERED
JOS. TRINER
Kemični laboratorij
1333-1339 So. Ashland Ave
Chicago, 111.
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Oanal 1406
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1119 So, Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj Janiči ** pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščio.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
C
raznoin' DRUGO 1
___________________f
Vrednost časopisa. “Vossische Zeituug” je kupila frankfurtska banka za svoto 7,300.00(1 mark. “ Vossische Zeitung” je j eden najstarejših nemških časopisov.
Garibaldijev nečak poveljnik meksikanskih insurgentov. Giuseppe Garibaldi, sin Ricciotija j Garibaldija, se bori sedaj, odkar je izbruhnila usta,ja v Meksiki, na strani insurgentov in sicer ko to pišemo je ujet (»d Diazovih čet. —
Škof pojde v Ameriko? — Po
Ljubljani kroži govorica, da hoče ljubljanski škof iti v Ameriko in da si,je že preskrbel potni list. — “Slov. Narod” pristavlja: Želimo mu srečen pot in upamo, da bo tam ostal. Veliki poglavar A-pačev, nekdaj strah vseh belo-kožcev, “goreča šnopsflaša” je prevzel vodstv0 priprav za dostojen sprejem ljubljanskega škofa. —•
Spovedna tajnost. Iz Rima poročajo :	Tu je prestopil jezuit
Verdesi, ki je bil dbločen za ku-rijska društva, k metodistom. — (Vatikanske kroge je ta prestop zadel strašno hudo še hujše pa je Vatikan zadela izjava tega jezuita, ki jo je izdal in v kateri pravi. da ga je njegov spovednik in papež sam pregovoril, da je pod zatrdilom, da ostane to spovedna tajnost, izpovedal 0 petih duhovnikih glede njih modernističnega mišljenja. Spovedne tajnosti p‘a potem ni držal niti njegov spovednik, niti papež sam, marveč so uvedli v Vatikanu proti onim petim 'duhovnikom strogo preiskavo in jim vzeli tudi službe. Jezuit Verdesi pravi, da ga je zlasti ta nepoštenost in to sleparsko izkoriščanj« spovedne tajnosti pripravilo do prestopa. Katoliška morala!
Globa radi govora v spomin Ferrerju Lani je govoril v spomin Ferrerju v Gradcu pisatelj Rudolf Grossmanu. Radi tega govora se je vršila v Gradcu 8. a-prila kazenska razprava proti Grossmannu:	obsojen je na 300
K globe, češ, da. je hujskal ljudi k dejanjem, ki so v navskrižju z zakoni.
Na smrtni postelji priznal štiri umore. Sredi februarja t. 1. so pripeljali v neko bolnišnico pri Gottingenu nekega 40 let starega Italijana. Pri njem so našli potno listino na ime Luigi Zambieri in potrdilo invaliditete, ki se je bilo zidalo"”na Šleskem. Kmalu nato, ko so ga prnesli v bolnišnico, je mož umrl. Na smrtni postelji pa je priznal, da je v času med 16. aprilom in 31. oktobrom 1. 1. izvršil na Šleskem 3 umore in 1 po 31. oktobru v Harzu. Nadalj-nih podrobnosti ni mogel več povedati. Sedaj poizveduje državno pravdništvo koliko je resnice na i tem priznanju.
Goljufija s pomočjo finančnega ministrstva. Na originalen način je neki goljuf ogoljufal nekega pariškega juvelirja za 20.000 frankov. Elegantno oblečen je prišel k zlatarju Louehetu ter se mu predstavil kot uradnik francoskega finančnega ministrstva. Povedki je, da hočejo neko visoko osebo z malim darom iznena-dit.i. Tujec si je ogledal več dragocenih prstanov. Izbral je pet najlepših komadov ter je prosil juvelirja, naj nese eden od juve-lirjevih nastavljencev ž njim pr-kane v finančno ministrstvo, da oddelni načelnik izbere prstan, ki ga ho kupil. Juvelir je ukazal nekemu svojemu mlademu uslužbencu, naj nese prstane v majhnem kovčegu v ministrstvo. O-ba sta prišla v ministrstvo. Tujec je pozdravljal sluge, nakar so mn tudi ti odzdravljali. Tako je prišel s svojim spremljevalcem v neko čakalnico. Tam je prosil mladega moža, naj sede, sam pa je šel skozi neka vrata ter se kmalu nato vrnil. Svojemu spremljevalcu je povedal, da je oddelni načelnik ravnokar zaposlen in da ne more nikogar sprejeti. Prosil je spremljevalca, naj mu da kov-čeg, da pojde sam k načelniku, ker ta hoče, da bi ostala stvar tajna. Spremljevalec mu je seveda popolnoma zaupal ter mu dal prstane. Čakal je in čakal . . . ministerijalm uradnik se ,pa ni več vrnil, temveč je šel v drugo čakalnico ter od tam s ( prstani pobegnil. Juvelir ceni svojo škodo na 20.000 frankov. Policija ni-f ma sledil V> goljufu.
Oddeljenost solnca od zemlje.
Mnogokrat je bilo že povedano, koliko pribložno je oddaljeno solnee o«i zemlje. Artur Hinks trdi sedaj, da znaša oddaljenost 149.228.000 km; dosedaj se je sodilo, da je oddaljenost večja.
Lakota je zavlada v Irkutski guberniji na Ruskem. Pojavile so se tudi razne nevarne bolezni. — Vlada sicer pomaga, ali žita je le vedno premalo
Desetleten otrok z alkoholom zastrupljen. V torek 14. aprila ob 6. zvečer je naročila v Trstu v u-liei Canova št. 11 stanujoča Albina Kizzi svojemu sinu Arturju, d'a naj gre v mesnico po hi kg mesa. Dečku pa se je zahotelo po rumu in je izdal od matere mu izročeni denar za rum, ki ga je tudi kupil. Kmalu pa ga je začelo viti in slabo mu je bilo tako, da so morali poklicati zdravnika, ki je konstatiral, da deček ni samo totalno opit, marveč da se je tudi z alkoholom zastrupil.
Zakaj je klerikalcem vera dobra. “Rd. Prapor” iz Ljubljane piše:	Takozvana jugoslovanska
kijščansko-socialna zveza, kateri načeluje deželni odbornik dr. Zajc. je razpela svoje mreže posebno čez volilke drugega razreda. Kljub vsej svetosti zakona se v časi zgodi, da mož ne soglaša popolnoma s tercijalstvom svoje žene. Zato so se pa vrle krščanske članice dogovorile, da bodo kontrolirale svoje može in sicer tako : Če bi bil mož te ali one članice liberalen kandidat, mora žena od njega zahtevati, da ji prinese — spovedni listek. Najbrže imajo spovedniki nalogo izpreobrniti take grešne duše. En tak kandidat menda izmed vseli je imel vendar toliko korajže, da je pobegnil iz hiše. ko ni imel doma ljubega miru. Ge ima rdeči listek ali ne, nam ni znano; in če ga i-ma, tudi ne vemo, kje ga je dobil. —
Za delavce v Italiji. Podjetniki. ki izvajajo v Italiji državna dela, zelo izkoriščajo svoje delavce. Italijansko ministrstvo javnih del hoče to onemogočiti in je izdelalo določila, ki se jim morajo podvreči podjetniki, ki tekmujejo za dobavo državnih del. Delavci morajo dobiti najmanjšo plačo, ki jo določijo krajne delavske organizacije skupno z zvezami podjetnikov. Kjer takih organizacij ni, velja kot najnižja plača tista, ki jo določi državna režija. Delovna doba ne sme presegati dnevno 10 ur. Prepovedan je trust. Podjetnik: ne sme neposredno in tudi ne posredno dajati delavcem stanovanja ali hrane, izvzemši, če to delavci sami predlagajo in ee potrdi cenik ministrstvo javnih del. Dnevna plača se ne sme nikdar izplačevati po gostilnah ali po podobnih prostorih. Globe se morajo nakazati delavski pomožni ali pa deželni invalidni in starostni zavarovalnici. Če podjetnik odlaša izplačevanje plač čez krajno običajni čas ali če plača pod višino najmanjše plače, lahko uprava javnih del sama izplača plače, ki jih odtegne podjetniku. Vsak prestopek se kaznuje v vsakem slučaju s 100 lirami. Če podjetnik kljub svarilu zniža plačo pod predpisano višino, ga lahko za tri leta izključijo od vsakega po državi oddanega dela, če se to ponovi, se izključi za vedno. Vsa določila morajo hiti nabita na vidnem mestu.
Grof Sternberg ne bo več kandidiral. Svojim volilcem je poslal ganljivo pismo, v katerem pravi, da ga je sovražila vsa zbornica in so se vsi bojevali proti njemu, — celo dvor. Sicer, pravi grof Sternberg v tem pismu, “sem vsikdar vršil svojo dolžnost in bo ime moje zavzemalo častno mesto v parlamentarni zgodovini.” Š Sternbergom izgine iz poslanske zbornice tipična prikazen eksaltiranega grofa, ki je s svojimi dvotipi večkrat zabelil suhoparne parlamentarne razprave in s svojimi govorniškimi figurami vzbujal viharje veselosti. Posebno socialiste si je bil večkrat privoščil, ki so po njegovem mnenju pravi varovanci dvora. Ker je v svoje govore raid vpletal dvor in krono, ga je predsednik večkrat poklical na red. Sicer je s svojo fino ironijo in zafrkavanjem povedal marsikatero britko resnico in bil vsekakor eden onih' redkih govornikov, ki jih je poslušala vsa zbornica. Pripadal ni k nobeni politični stranki, a po svojem mišlje-
nju je bil konservativnega in patriotskega mišljenja. —
Kaj je stala tiskarska pomota.
Minolo je že 200 let, ko je neki angleški založnik natisnil sv. pismo, in potem je imel smolo, da je pregledal neki tiskarski pogre-' šek, ki je v svoji vrsti morda e-dini. Sedma zapoved se je namreč v omenjenem sv. pismu glasila: “Poželi blago svojega bližnjega” Ako bi se danes kaj ta-eega pripetilo, bi to ne pomenja-lo mnogo. Na primernem mestu bi se omenilo seveda zelo neljubo tiskovno,pomoto. Ali pred 200 leti niso o tej stvari razumeli šale; vmes je posegla oblastnija in je nesrečnega založnika kaznovala z globo 300 funtov šterl., ker je v svojem sv. pismu pozival na po-željenje po tujem blagu, 300 funtov je okolu 7000 K, ki je za tedanji. čas bila zelo visoka svota. Razun tega so tudi uničili vse*iz-vode, tako da se lahko reče, da ni še nikdar kak založnik tako drago plačal tiskovne pomote, kakor omenjeni, ker je izpustil besedico “ne”. Od te uničene izdaje sv. pisma, se je kolikor znano, ohranil samo en izvod, ki se nahaja sedaj v britanskem muzeju. —
Slovansko šolo ustanove v Belem gradu. Poučevali bodo vse slovanske .jezike in vršila se bodo predavanja o kulturnih razmerah Slovanov.
Pogreznjeno mesto. Iz Londona poročajo od 5. aprila: Nenavadno močna visoka plima je bila ob Suffolskem obrežju in je odplavila sipine, tako da stoje danes hiše tik ob vodi. doeim so stale prej še 150 metrov daleč. — Čudno je pa. da so valovi pri tem odkrili ostanke starega, deloma v morje pogreznjenega mesta Dunwich, kjer so našli na stotine srebernih in zlatih novcev in vsakovrstnih okraskov. Mnogo novcev je še iz rimskega časa in iz 7. stoletja, ker je tukaj stolo-val Sigebert. kralj vztočnih Sa-, sov. Najdeni predmeti so baje velike vrednosti.
60.000 novih zvezd. Med mnogimi predmeti s katerimi je Andrew Carnegie obdaril znanstvene zavode, se nahaja tudi novi teleskop, ki ga je Carnegie, poklonil observatoriju na Mount-"VVilsom v Kaliforniji. O tej priliki omenja “Times”, da so a-stronomi tega. observatorija odkrili že okolu 60.000 novih zvezd in nade je, da s pomočjo novega izvrstnega teleskopa znatno poraste to število.
Kabel med Nemčijo in južno Ameriko. Minoli mesec je parnik “Stephan” dovršil polaganje ka-bela (podvodni brzojav) od Mon-rovie v Pernambuco. Ta kabel, ki služi spoju med Južno Ameriko in Nemčijo, je dolg 11.000 kilometrov in je bil otvorjen prve dni m. m. Kabel pričenja v Em-denu in ima svoje postaje v Santa Cruzu na Tenerifi in na zapad-ni afriški obali pri Monrovie. — Polaganje kabela in prirejevanje njegovo je trajalo dve leti in pol.
Sredstvo proti tuberkulozi. —
iz Berolina poročajo, da je pariški bakteriolog profesor dr. Doyen iznašel novo sredstvo proti tuberkulozi. O tem novem sredstvu je došla vest v javnost še le sedaj, ko je Doyen to sredstvo vsestransko poskušal na mnogih bolnikih. Novo sredstvo nosi ime “Mytohysine”. Do sedaj so to sredstvo poskušali na 2080 tuberkuloznih bolnikih, a od teh da je povsem ozdravilo 1339.
Leteči peklenski stroji. — Iz
Londona poročajo :	Znana Löw-
inger White izdelujeta z orožnim tehnikom Maximom male letalne stroje v vojaške' svrhe, ki bi mogli nositi v zraku neizmerne množine razstreliva. Pri celi stvari se gre za napravo pedenta k potom brezžičnim tokom vodljivim podmorskim čolnom, na katerih seveda ni moštva in ki v bližini sovražnih ladij izpraznijo na morsko dno velike množine dinamita ter tako povzročajo pogubo sovražnim ladijam. Enake stroje mislijo izdelati omenjeni trije, seveda kot letalne stroje.
O-
-0
0-
Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svobode”!
-O
Posebna razprodaja za mesec maj.
0-
-0
Tako nizkih cen še ni imela naša velika prodajalna.
RAZPRODAJA VEZNENE IN ČIPK.
40INČ ŠIROKA VEZNINA, na razpolago veznina z lepimi okraski; navadna cena $1.25, yard sedaj samo ...........50c
3 DO 3i/2 INČ ŠIROKA VEZNINA, z lepimi slikami, navadna cena kosu 5 in 6c; pri tej razprodaji yard samo .........3y2c
PLATNENE TORCHON, veznine narejene na roko, 2]/o do 4 inč široke, navadna cena 8 in 10c; pri tej razprodaji samo...3y2c
NORMDIJSKE VALLENCIEMES ČIPKE
3 do 5 inč široke; navadna cena 10 do 12y2 ct.; sedaj yard samo .................4c
FRANCOSKE ČIPKE, obrobljene fino ;	1
in .pol do 3 inčev široke; navadna cena 5' in 8c; pri tej razprodaji samo, yard . . . ,2c
NOTHINGHAM ČIPKE, bele, jako lepo o-krašene, 18 inč široke; yard, pri tej razprodaji samo.........................25c
1500 YARDOV RAZNIH ČIPK, fino ročno delo in dobrega materiala, vredne do 35c, pri tej razprodaji samo, yardu ...10c
27 INČ ŠIROKA VEZNINA, krasni okraski, navadna cena 50c, pri tej razprodaji samo.................................29c
72 INČ ŠIROKE VEZNINE, z bulgarskimi okraski; ročno fino delo in dobrega blaga; zadnje moderne barve; navadna cena $1.25 sedaj yard samo......................50c
Oglejte si našo zalogo moških oblek!
Za Tvoje dobro bi, mogel priti in si o-gledati v pritličnem oddelku veliko zalogo moških oblek, zadnje mode.
MOŠKE $15.00 OBLEKE ZA $9.89. Te 0-
bleke so zadnje spomladanske mode, fino blago, lepo in trpežno delo, krojaško ročno delo, d 35 do 42 veliksti, navadna cena $15.00 — sedaj samo ...............$8.95
MI SMO RAVNO PREJELI 500 “BUSTER BROWN” OBLEK, lepo črtane, vse velikosti, od 4, 6 in 8 leta; narejene iz modrega serges blaga; navadna cena $2.50, 3.00
in $4.00, pri tej razprodaji samo
.$1.95
■jbbbbbbbbbbbb ®®®®®®®#a® ®a s®®®®®s®be®® a®
®
LEJ
®
IS)“
a
a
a
®
a
a
a
a
a
a
a
Najboljšega želite, kadar gre za Vaše zdravje; zato si omislite Severovih zdravil
Pogled v vaše zrcalo
vam pove ee je vaša kri nečista, redka ali oslabela. Vsa kri je bila nekdaj čista in lahko postane zopet taka, če se uživa
SEVEROV
il
■
s=
U
m
=
m
¥
m\
=
■
¥
¥
¥
a
fii
KRIČISTILEC.
Dober spomladi . dober vsako dobo.
Pravo krvno zdravilo za vsakogar:	moškega, žensko in otroka.
Grdilni prišci, tvori, opahki, bu-le, uljesa, 'žive rane, ogrci in razne kožne bolezni izginejo, ee se to zdravilo uživa po navodu o porabi. Napravlja čisto, obilno kri in daje moč telesu.
Cena steklenici $1.00.
!E I^Na prodaj v lekarnah. Zahtevajte Severovih Zdravil in glejte, kar zahtevate Naša zdravila imajo navodila tiskane v slovenskem jeziku.
Pokvarjeni živci
se razodevajo v nespočnosti, razdražljivosti in splošni potrtosti.
Severov Nervoton
se je izka al od velike koristi za onemogle, nervozne in pretegnjene moške in ženske Deluje naravnost na živčua središča, porračaje zdravo prejšnostanje.	Dolar steklenica.
Dobrovoljnost
je predvsem posladica dobre prebave; z obojim boste oblagodarjeni, ako uživate
Severov
Žlvljetiski Balsaiti.
Izborno vpliva na jetra, želodec in čreva, na ta način, da sa zapeka, jetrna bolest, nepre-bavnost, želočnica in slične neprilike uravne-vajo.	75c steklenica.
Po brezplačen nasvet pišite na naš zdravniški oddelek.
Hi
®
®
-B
®
®
®
B
®
B
m
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
Hi
B
B
B
®
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
B
m
B
ÍÜ
!¥]
0-
-.0
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Luteranska doba na Slovenskem.
i.
Pri nas se včasih še govori o tem, da srno Slovenci bili nekdaj luterani, in da so bile tedaj tudi velike kmečke ustaje. Ker je ta fdbba najlepša slovenske zgodovine, in o isti pa naši duhovniki ne govorijo in ne pišejo radi, jo hočemo v kratkih potezah tukaj popisati in to na podlagi tedanjega gospodarskega razvoja. Razumevanje gospodarstva kakega časa razj asu ovali tudi takratne dogodke. Ljudje se ne bijejo v prvi vrsti za kako 'vero in ne bijejo se za kakega kralja; vsaki ustaji, vsaki vojski med narodi je podlaga kako gospodarsko nespora-zumljenje, ali težnje gospodarskih strank. — Da lože gospodarsko stanje razumeva ob času luteranstva na Slovenskem in kmečkih ustaj, treba je narisati v kratkem zgodovino gospodarstva pred 15. stoletjem.
Po razpadu velike rimske države pred kakimi '2000 leti in po nastopu krščanske vere so se selili razni narodi proti današnjem Ita lijanskein, Grškem, Španskem in Francoskem. Visa Evropa je bila tedaj več sto let veliki bojni tabor. Bojne čete, kar jih je bilo preveč v Aziji, privihrale so v Evropo iskat novih selišč. Te so prejšnje prebivalce Evrope podile proti jugu in zapadu, in tako je nastalo ¡združenje v nove narode. Ob tej selitvi narodov pridemo tudi mi Slovenci v naše kraje ter zasedemo tudi . dosti sveta v krajih zdaj že nemškega sveta. Ko se seljenje ustavi, začnejo posamezne čete poljedelstvo kot. trajno delo. O ropu se ne more dolgo živeti. Močnejše, v vojskovanju vajene čete, pa .si podvržejo manjše, ali že mirno v poljedelstvu živeče in se postavijo tako gospodarjem istih. S: tem pod vržen jem se začne prvo zgodovinsko državno življenje po Kristli. Zmagovalci si razdelijo zemljo in podvržene ljudi in jih vladajo. Ti postanejo plemenitaši, in iz njih se voli kralj. Podvrženi morajo polje obdelovati, ti so kmetje. Ti se vežejo na svoje gospode s tem, da dobijo nekaj' zemlje proti temu, da delajo gospodi tlako. To gospodarstvo nahajamo v vseh prvotnih državah. Tudi pri Rimljanih. Grkih začetkoma, ko državno življenje započnejo dolgo pred Kri-
Spisal dr. K. Slane.
go so razdelili med svoje spremstvo, med ljudi svoje vojaške .čete ; nekaj zemlje je -ostala skupna last podvrženih, nekaj so jo le-ti dobili razdeljeno v manjše kose. Ti podvrženi so morali delati, drugi so gospodarili. — Ti manjši gospodje so bili razdeljeni po vseli'krajih, tako da so lahko nadzorovali kmete in urejali ¡delo. Ti gospodujoči ljudje so i-meli precej zemlje sami. To zemljo so imeli tako v svoji roki, da so bili sicer prosti gospodarji i-ste, ali so jo morali najstarejše-tnu simi po smrti zapustiti. Če sina ni bilo, prišlo je dotično posestvo v roke kralja, vojvode nazaj. ki ga je zopet drugemu dal. Ta posestva so bila velika. Ti veleposestniki niso začetkoma svoja veleposestva sami po tlakar-jih obdelali, dajali so jih ■ kmetom v uživanje proti odrajtova-nju živil, dela in službovanja. — Razvilo se je tudi med kmeti in veleposestniki razmerje, da je posestvo, ki je bilo kmetsko, in je gospod le bil višji lastnik istega, dokler je kmet živel, bilo kmetu Ido smrti v uživanje prepuščeno, in je moral plemenitaš po kmetovi smrti ga njegovemu sinu dalje v uživanje prepustiti. Kar je bilo skupne lasti, uživali so kmetje in veleposestniki vkup. Za vse te dobrote morali so kmetje zidati graščinska poslopja ter storiti vse dri^go za plemenitaša. Istega so morali kmetje živeti. Oddajati so mu morali od svojih pridelkov, kolikor je hotel. Sča-som so se te davščine določile. A-li gospodje se niso zmiraj teh določil držali. JSrajški pisarji so pisali knjige, v katerih, so bila zapisana posamezna kmečka zemljišča, pa tudi dolžnosti kmetov (Iz teh so nastale Idanašnje zem l.jiške knjige pri sodiščih.) To gospodarstvo se zove naturalno-fevdalno gospodarstvo. V tem gospodarstvu še ni bil denar sredstvo izmenjave, ampak pridelki polja, boste —■ voda. V tem bolj rednem življenju se je kmet pomnožil. Treba je bilo dohiti za več ust hrane. Začeli so krčiti velikanske boste ter delati iz njih polja, travnike, ter so se iste razdelile, kakor že prej obdelana zemlja. Nekateri kralji, kakor Karol Veliki (768—814) je sam s svojimi kmeti urejal kmetijstvo na svojih veleposestvih. Bil
stom. Pri teh postanejo :pa tekom je najboljši nrejevatelj srednje-
časa novo' podvrženi narodi sužnji. (Suženj nima nobenih pravic, tlaka.r pa vsaj nekaj po gospodarjih priznanih.) Par sto let pred Kristom pa se razvije iz rimljanskih sužnjev tlakarštvo, kakor po Kristu na Nemškem, med; Slovani in med Romani. — Rimljani so dosti mest pustili tudi izven Italije. • Ta imesta so med navedeno selitvijo narodov skoraj popolnoma ipropala. Le v Italiji jih je nekaj ostalo. Novo nastale kmečke države niso- začetkoma še igrale in ■mogle imeti meščanstva. Sčasom, ‘ko se je razmerje med gospodo in kmeti že uživelo, in se delo v kmetiji že razvilo, ko je že precej zem' ■Ije obdelane, pridejo iz raznih krajev tujci kot trgovci, ki prinašajo razne stvari v zameno. Ti se med kmeti kot trgovci naselijo. Začetkoma si kmet sam vse napravi, kar mn v pohištvu in orodja. potreba. Ženske tkajo in delajo obleko. One tudi napravljajo medico in pivo. Ali ko 'katoliška cerkev med narodi nastopi, se sezidajo graščine in samostani, torej kraji, v katerih se več ljudi shaja. Tam’ kjer je vojvoda ali kralj i-mel svoj dvor, tam posebno, ali kjer je bila kaka posebna čudežna cerkev, ali dvor kakega škofa, t$m okolo so se naselili trgovci in rokodelci in tako so nastala mesta in mfleščani kot tretja vrsta ljudi. Tam so se tudi zdaj vršili semni. Ta mesita, nastajajo na Nemškem šele v času od 8. do 12. stoletja. V tem času se moramo malo ozreti, da lože razumemo nastop luteranstva ter kmečkih! ustaj v 16. stoletji na Slovenskem.
Poglejmo to življenje Nemcev, ter Slovanov v obližji Nemcev. Kmetije so bile v 8. stoletji že toliko osnovane, da se je že precej redno gospodarilo. Ljudij ni bilo dosti, zemlje veliko. Nekaj obdelane in vso še ne obdelano zemljo obdržali so si vojvodi gori navedenih zmagovalnih čet. Dru-
veške velike kmetije. Imel je velikanska posestva. Na vsakem teh imel je svojega valpeta. Ti valpeti so dobili od kraljev precej pravic, oni so kralja namesto vali. Tako sO nastali mogočni grofi iz takih valpetov, ker so še postale začetkoma preklicno jim dane pravice njim in njihovemu rodu lastne. Ali tudi drugi veleposestniki so si prideli razlijcna i-inena, ki so plemstvo označevala. Marsikateri teh plemenitašev pa je tudi pozneje nastal iz kmeta, ki je bil dosti previhan, da se je v kraljevi službi kot valpet , obogatel, ali pridobil kako pravno veleposestvo potom ženitve, ali v zvesti ali nezvesti službi. Tuldi služabniki družili veleposestnikov so v službi istih obogateli ter pridobil veleposestva ter se v plemenitaše spremenili. Kdor je bil premetenejši, tisti je zlezel naprej, in ko je bil na konju, ga je silovitost držala ter mu pomagala množiti premoženje. Pripomni ti je še tudi. da cest ni bilo, da je bilo težko občevanje. Bilo je te daj vse tako, kakor je močnejši človek hotel. Kar je meč in moč hlapcev premogla, to je bilo pra vo. Kralji so bili z malimi izjema mi zadovoljni, da so jih velikaši v mini puščali ter jih priznavali kot kralje.
(Dalje prih.)
KRISTUS IN DANAŠNJA DOBA.
Razum, svobodno mišljenje, je bilo torej tisto, ki je prineslo novo življenje v narode, ki so bili zaostali v veri in molili bogove, namesto da bi bili mislili. Filozofija in veda sta šla vedno z roko v roko v hoj proti tmi, ki je pretila uničiti človeka, kajti človeška kultura se je ustavila, ko je začel človek verovati, kajti ko je začel verovati, je nehal misliti. Vera je prva in glavna ovira vsakega napredka, ker moti človeka
z mislijo, da ima resnico, ko je nima. Boj med mislijo in vero je star toliko, kakor človeška kultura, zmagovala je misel, veda, filozofija, zmaguje danes in bo zmagovala, dokler ne reši človeka iz zmot vere, iz religij, ki so prva ovira vsakega napredka. V svobodnem mišljenju, v vedi in filozofiji, je videla vsaka religi-. ja svojega največjega sovražnika, zato je šla proti vsakemu svobodnemu mišljenju v boj s tem, da je prepovedala svobodno misliti ter zapovedala slepo verovati — in s tem, da je obsojala, žgala, preganjala, trpinčila ljudi, ki' so si upali svoje misliti in govoriti. In', ali ni hotel to Kristus odpraviti?
'V srednjem veku so ljudje' verovali, da imajo resnico in 1000 let se ni ganila kultura naprej. Ko pa je prišlo prenovljenje, renesansa, v 16. stol.,, je cerkev neumorno sežigala ljudi, ki so prišli z novimi iznajdbami, toda veda je šla svojo pot, dokazala že veli ko zmoto, ki so v nji živeli narodi toliko let. in slab znak je za narode današnjih časov, da še ho eejo verovati. Cerkev uči o začetku sveta, kakor si so bili bajko izmislili stari Judje, in danes se je morala že umakniti prirodoslovni vedi toliko, da pravi, da kakor je v bibliji, ne smemo vzeti dobesedno. Seveda, saj je takoj med prvimi besedami sv. pisma zapisan nesmisel: prvi dan je bog ustvaril svetlobo — četrti dan pa soln-ce in zvezde, mi pa. vsi vemo, da ni svetlobe brez solnca. Toda katoliški filozofi trdijo še več in pravijo : ignorabimus, t. j. nikoli ne bomo vedeli. Da, nikoli ne bomo vedeli, od kod in kako je svet. a oni govore, da vedo in ljudje verujejo. Ko bi torej vsi ljudje verovali — in to hoče vesoljna cerkev — ne ganila bi se človeška kultura za eno ped naprej. Kličejo nam, da ne bomo vedeli, zato da bi verjeli njim. Da, trdijo celo, da moramo verovati zato. ker ne vemo. Ali moram verovati zmoto zato. ker ne vem resnice? Ali nisem zato tu, da resnico iščem? Še več hočejo. Pravijo: verujem, ker je nesmisel. Torej čim večja neumnost, tem bolj bi morali verovati, kajti tu je največja nevarnost, da bi se nam zdelo le preneumno. Zato imajo svoje verske “skrivnosti” sveto-tajstva, nam nerazumljiv jezik itd. Mi pa pravimo nasprotno: ravno zato, ker ne vemo, ne smemo njim verovati, ampak misliti. Ovire so zato tukaj, da jih premagamo, pravi Emerson, in jedna-ko lahko rečemo: vprašanja so zato tukaj, da jih premišljamo. To je namreč edino vredno mislečega človeka, vsaka vera pa je za človeka ponižanje.
Zato j e zapel pred kra tkem u-mrli italijanski pesnik Carducci himno satanu, kot duhu nevere. Staroklasična religija, grška in rimska satana ni poznala, to je izmišljotina srednjeveškega katolicizma, satan je imel biti strašilo za vse tiste, ki mislijo. Danes že nihče ne veruje na to strašilo, ljudje mislijo bolj in bolj, verujejo manj in manj. Rekel bi, da je v tem merilo razumnega človeka: veruješ vse, ne misliš nič, misliš vse, ne veruješ nič. V tem raste in pada človek: misel dviga, vera uničuje človeka; dva pojma si stojita nasproti: človek ali bog? Stirner pravi:	moja
stvar ni ne stvar boga niti mojega bližnjega, ampak je samo moja, t. j. bog skrbi zase, moj bližnji zase, jaz zase. Zakaj bi mi skrbeli za boga? Kaj potrebuje od nas? Kaj mu moremo dati? Nič! Kaj je treba dragih cerkev, oltarjev, tabernakljev, bander itd.? . • • Kaj ima on od tega? Nič. Človek je torej sam sebi namen, bog pa je namen tistih, ki si ž njim služijo denar. Pojem človeka zmaguje. In to vse so vendar Kristusovi nauki, katere je rimska cerkev in današnja vlada zaobrnila po svoje.
Tako gre človek po tihi poti med vprašanji življenja. Ne ve mo, res ne vemo, a tudi verjeti nečemo. Verjamemo samo to, kar vemo. Ko je to jasno, gremo *na-prej, kajti v svesti si nismo, da je prav, kar vemo. Boljše je večno misliti, nego enkrat verovati, kajti le v tem je mogoč napredek ljudstva. Videli smo, da je bila vera naj večji sovražnik napredka in je še danes in bo toliko časa, dokler si ne bo človek, odgovoril na vprašanje: “Zakaj smo tukaj?”, kratek odgovor: “Zato,
da mislimo. Vse drugo pa bo posledica mišljenja, kajti spoznal bo človek, da je sam sebi namen, da je njegovo vprašanje prvo in glavno vprašanje, da mu ni treba skrbeti za boga ampak za sebe, da je vsejedno, kako se ima bog v nebesih, dokler se imajo ljudje slabo na zemlji zato, ker skrbimo za druge in ne zase, spoznal bo, da je ureditev pravega življenja na zemlji njegov edini cilj življenja in še marsikaj bo spoznal misle) i človek. In lahko gledajo tisočletna ¿vprašanja na
njega; ni ga strah. Rešena niso bila, morda nikdar ne bodo, a reševal jih bo, kajti to daje smisel življenju, ker po tem se ravna življenje. Človek bo našel sam'sebe, v sebi, v svetu in v življenju in lahko se bo on ironično posmejal: Zakaj srno tu!” Zato d'a skrbimo skupaj za skupni blagor svoj. To pa je mogoče le tedaj, kadar mislimo. Misel je luč, ki vodi naprej.
Razvoj človeštva gre naprej in slediti mu je treba, ne sledi pa mu narod, ki veruje, kajti on se je ustavil pri svojem bogu, pokleknil je in molil. In mi hočemo naprej z razvojem. Ne klečite več, ne molite! Nič vam to ne pomaga : za svojo srečo pojdite in pustite malike in njih služabnike, ki pripovedujejo vam čudne zgodbe o njih. Verujte, da ne vedo, kakor vi ne veste in da bi niti oni ne verovali, ko bi ne šlo za denar. Komedijant se je postavil ob hrumeči cesti, glasna so njegova usta, v srcu se smeje tistim, ki mu verjamejo.
‘ Kristus je rekel skoro pred 2000 leti: Posilnnal ne boste molili boga ne na tej ne na oni gori. ampak v duhu in v resnici; danes pa imamo milione cerkva in župnišč in molimo vse preje nego boga v duhu in v resnici, kajti naša sedajna vlada in duhovščina. je prav kakor tista židovska. Kristusov nauk so danes “kristjani” tako spreobrnili, da blagoslavljajo uboje, vojske, zbiranje denarja itd.
Zakaj se pa mi upiramo proti nauku Kristusa, kot ga nas 1911 uče naši farizeji. Zato, ker v njem ni nič kristjanskega. ker kristjanstvo tudi tam ne more biti. kjer vlada liijerarhija, t. j. duhovništvo, ki je postavilo svojo posvetno moč in iskalo le svoj blagor in nas vzelo za molzno kravo.
In če bi danes Kristus se pojavil in začel zopet učiti svoj lep nauk o bratstvu, svobodi, enakosti, in, da je svet za to tu. da se vsi vesele na njem življenja, kaj se ga ne bi* (recimo da bi se pojavil) v “svobodni” Ameriki, e-lektrizoniralo prvi teden? Bi tukaj z takim revolucionarjem čakali tri leta?
(KONEC.)
SALOON
z lepo urejenim k e gl išče m in sveže Schoemhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island Ave. Chicago.
ITALIJO
IN
ADRI JO
po stari in zanesljivi
Cunard črti
vstanovljena 1840.
Ogrsko-a me iisk? pastrežba Iz New York- a v Reko \ia Gibraltar, Genovo, Napolj In Trst
Novo moderni parniki na dva vijaka.
Po = ebno izbrani za to plovbo.
SAXONIA - - 14.270 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - 10.400 tonov
Do Reke in Trsta samo $5o
CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere.
INFLUENCA
Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence.
Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice.
Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega-telesa, utrujenost v nogah in stegnih.
Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje.
Navodilo za rabljenje je priloženo vsakemu zavitku.
Varujte se ponaredb.
25 in 50 centov steklenica.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York, N Y.
N. B. —- Richterjeve Congo pi-1 file proti zaprtju.
St 444444*^44444444444444444 »
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar vašim 4 milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte ^
’	W^‘V' ‘ “■ ‘ T ’	’ ..... 4
4 4 4 4 4
m
*
4
4
4 4 4 4 4 4 4
4
^ denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta zna na slovanska firma prejema vsak dan velike svote denar
4 4 4 4
JOHN NEMETH
Iti kor portrait pod zakoni države New York.
KAPITAL: $25,000.00,
Posilia denar brzojavnim in poštnim potom.
Denari poslan brzojavnim potom je v stari domovini takoj drugi dan; po pošti deseti dan.
ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR!
ja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. Prodaja vozne listke na vse linije, ceno.
Pišite na naslov.
JOHN NEMETH.
457 WASHINGTON ST . NEW YORK. N. Y. 4
^ JOHN NEMETH. predsednik, bivši c. in kr. konsul. ag-ent.
n 444444 4 4 4 4 4 4* 4* 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4* O
HRANITE!
Kar prihraniste, naložite v zanesljivo banko. V največji zadregi vam vsak prihranek .pride prav!
Uložite svoj denar v
INDUSTRIALSAVINGSBANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer.
VSTANOVLJENA 1890.
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil.
toči JPEJrtTT PIVO.
PESU BEER COMPANV, Peni, lil.
Podpirajte krajevno obrt!
N
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 19. ul. —--
VLOGE $3.700,000.00
GLAVNICA . 8200,000.00 PREBITEK . . 8150,000.00
Prva J« edina češka državni» banka v Chiongi. Plačuje po 3% od j
Tloienega denarja na obresti. imamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na r»e d.l. j ^^veta; prodajamo šifkarte in pogojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
mm m
0emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svera, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šim one k
Zobozdravnik.
644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 438,