Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gflld.; poSiljane
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.
O b 8 e g : Združba je moČ, kajti v združbi je napredek.
Iz velikega shoda kmetovalcev v Parizu.
bela matica?
Gospodarske novice.
Popotne Črtice. (Dal.)
Z globočine morjä. (Dal.)
Kako dolgo živi če-
Mnogovrstne no-
vice.
Nova knjiga o Bosni in Hercegovini.
Proglas Bošnjakom in Hercegovincem.
Naši dopisi.
Novičar
Gospodarske stvari
Združba
moc

kajti
združbi je napredek.
gleške imenovane „družbe (kompanije) za izhodnjo Indijo", kateri ste tako bogati in mogočni bili, da ste
svoje lastne vojske na suhem in po morji
imeli
do

Vsak
najmanjših izmed njih , o katerih vseh nam ve zgodovina toliko velikega in koristnega povedati.
Gotovo je tudi, da je združevanje eden najvažnejših vzrokov, da se je po sedanjem svetu tako veli-čansko razvila kupčija, obrtnija in narodsko gospodar-
danesso Časislabeji od nekdanjih in skrbi dokaj več ima stvo sploh, da so se tako kmalu razcvetela znanstva in kmetovalec in obrtnik. Zato, čeravno veljä in bode resnica lepe svobodne umetnosti. Vse to uče slavno znani uči-veljala na veke, da brez Božje pomoči se človek zastonj telji narodskega gospodarstva, in trdijo dalje, da je an-
Cas je kol6, ki se neprenehoma vrti; kdor se v go »podarstvu njemu ustavlja, ga stare to kolö, da pogine
Resnica tega se kaže dandanes očitno Bog pa za vse", je sicer starodaven pregovor
i
za-se, dan-
trudi, pa ne veljä zmirom več prvi stavek gori navedeneg pregovora, ki pravi: „vsak za-se". Ne rečemo sicer, da
ÖJ	i	* )}
elej in povsod donaša
gleška gastvo
}
.	o------ ? #<—---- r~----*----- — r-------
družba (španovija) do- nih svojih državljanov, ampak pred vsem
da je vsaka bogata dežela pridobila svoje bone samo po delavnosti in preiskovanji posam-
bičke
t
po
de
to rečemo, da tam

kmetovalec
m
To
nekoliko po svetu.
ali obrtnik samec ne more naprej, pomaga mu združb z drugimi, dobro osnovana in dobro peljana. To pri čajo skušnje tujih dežel, to nekoliko že tudi naših slo-	Saj vidimo
venskih dežel. Na Štajarskem napredujejo združbe trgovska družba
janski rabi združevalnih pravic
Da je to res, prepriča se lahko vsak oziraje se
)
na
priliko
)
v Trstu, da skoraj vsaka
mnogo
več zaraore od najbogatejšega
G o r i š k e m in K ran j- posamnega moža; tudi vidimo, da so revni tisti kraji,
Začetek zdru- po katerih združevanje medli, in v katerih sleherni le
vmorejcev v vinski kupčij», k e m združbe živinorej
zevanja je narejen in utegne Čedalje vee biti koristnih sam dela in
t
za-se.
združeb, ako ali uno stvar
Tehtno nam dokazujejo to naše jdejo možje, ki se tu in tam, za to okolice. Družeb je tu malo, in nihče ne poreče, da so
nej
stopijo na Čelo svojemu okraju in posta
bogati
kraji.
pravi „misijonarji" za snovanje združevanja
Potrebo združevanj
ki h kmetovalcev in
pmji
obrtnikov je z navdušeno besedo že priporočal pokojni lahko izvrstno bilo, kakor izvedeni možje pravijo
Na Tominskem je planinarstvo na nizki sto-, na Krasu gozdov več ni, in tu pri nas bi vino
, pa
L
leta 1864
ki
1864
— V— - —J« v
med drugim govoril tako-le
Ajd
17. julij
m
j
Deželam in posameznim krajem pomagajo
družbe, in to zavoljo tega
moč
dinj
dežele in okraji potrebujejo več
UUJüJU VCU , in lo £ i U h C U U JM C- uo j aa&ui uiugtiu uaiuuuuj v uiugiu üau^» j »"vjwju
bistre glave in moči morejo vstva- tudi nam v teh naših rečeh pomagati le zedinjene
možen) e,
druž
z e-ker
zloženo pre
>
vendar pa od. planinarstva in od živinoreje po gorah skoraj vse živi, vendar bi gozdje Kras osrečili, in dobra vina to našo dolino obogatila.
Potem takem vprašam: kaj nam je početi? Menim, kakor drugim narodom v drugih zadevah , morajo
da
Do
riti ali več, ali kaj boljšega, cel6 kaj veličanskeg kaz temu so nam vsi časi. Svobodni Angleži so se od
moči
združbe.
1, IV/ «Ul ««MV,
Nas Slovence začenja že sicer opihljavati oživlja-
nekdaj že radi združevali
in
družbe vsakovrstne v kakoršen koli namen
Sicer pa dela in veljd davno že to načelo
tudi dandanes snujejo joči ta duh; osnovali smo si že nekaj zavodov v dušno
človeku priroj
votnih Časih človeštva
, ker je
Zato nahajamo družeb že v pr
napredovanje, na pr., čitalnice in zdaj slovensko Matico v Ljubljani.
Ali, možje moji, važen pogoj duševnemu napredo-
m
obodni narodi stare dobe vanju je telesno, je materij al no blagostanje Ijud-
' vkuju v»oiu ^iuvcotva j iu ovuuuuui uaiuui otaiu uvvv	' »u j« j vv i u » v u i
so vživali vse pravice svobodnega združevanja, kar nam stva, ravno tako
)
kakor je zdravo, čvrsto
te 16
imenitni pisatelji tistih časov pravij
Iz
d n j e g a goj krepki in pogumni duši.
a
po-
kruhom za du-
fvka pa imamo mnogo dokazov prav živega združe- hom"! Zavoljo tega duševnega napredovanja tedaj, vanja. Razne družbe so skrbele za trgovski (kupčijski) ker premožen človek , premožen narod več zmore od in obrtnijski razvoj, in z zedinjenimi močmi so nazidale revnega, nam je na vso moč skrbeti za materijalni bla-
dela
gor
)
in posestnikom menda ne bo pretežka ta skrb.
vtwc» , ua DC JIUJ BO	UUUJ111U« JLICLCZ.B.U UI Ulit/ JJf	Temveč pa je dandanes, da more gospodar pridelke
pisati vsa djanja teh družeb od nekdanje trgovske nem- svoje prodati, treba združevanja, ker so železne ceste äke družbe z imenom „Hanza" in ravno takošne an- svet skrajšale in se lahko iz tujih dežel vpeljuje vaaka
Čanske cerkve in mestna poslopja, takošna umetna da se jim še zdaj čudimo. Pretežko bi bilo po
240
roba. Konkurencija je prav ostra sodnica, ona vse
natanko pregleduje, zameta in zaničuje, kar je srednjega
* ali slabega, in priznava prednost le dobrim, izvrstnim
rečem.
Zavoljo tega pa ne smemo obupati, zakaj konkurencija škoduje le nemarnim. Vrlega, umnega moža pa spodbada k napredovanju; ona mu je nagib k novemu preiskovanju, in vsled tega izvir novih iznajdeb in ponosnega veselja. Nam je tedaj zadnji Čas, da začnemo posluževati se pravih sredstev; zatoraj zložimo se in napenjajmo vse moči , da bodemo drugim prodajalcem kos. Pomagajmo si sami, kajti drugi nočejo in ne morejo za nas skrbeti. Najti pa moramo pravo pot; kar je drugim narodom mogoče, je mogoče tudi nam Slovencem!"
Iz velikega shoda kmetovalcev v Parizu.
V	zadnjem našem listu smo nekoliko omenili včliki shod kmetovalcev v Parizu, kjer je ravno zdaj svetovna razstava. Naj dodamo unemu poročilu še nekaj
iz shoda kmetovalcev.
Družba kmetijska Francoska je osnovala ta shod, kateremu je vlada na razpolaganje dala 100.000 frankov.
V	prvem shodu je tajnik družbe kmetijske Francoske Lecouteux v zanimivem govoru razložil kmetijstvo cclega sveta. Povdaril je resnico tega, kar je nekdaj Montesquieu trdil, rekši: „Dežele so bolje po tem, kolikor več ali manj svobode uživajo, obdelane,
kakor pa po rodovitnosti svoje zemlje". To se z drugimi besedami pravi: Cem bolj se kmetijstvo svobodno giblje, tem bolj napreduje in cvete; kaj pomaga samo rodovitna zemlja, če je ne obdeluje umen gospodar, kateremu ni treba zmirom se le na postave ozirati, ki mu propisujejo pot kmetovanja. Kazal je pri tej priliki na Belgijo in Francosko Flandrijo, kjer je kmetijstvo na jako visoki stopinji. Ti deželi prav očitno potrjujete resnico Montesquieujevih besed. Kjer se kmetuje umno in s premoženjem, ondi raste ne samo kapital in bla-g08tan kmetijstva, temuČ se množi tudi število ljudstva, V Belgiji štejejo na 100 hektarov zemlje po 181 ljudi.
Da se na polji kmetijstva res kaj velicega doseže, je pred vsem treba dovoliti mu one svoboščine, katerih potrebuje; zato je velika ovira napredku, če kmetijstvo pri vsaki stopinji zadene na nadzornika in se s kmetijstvom ravna kakor z otrokom. Zato naj le kmetijske družbe napravljajo vsa važna vprašanja, ki se tičejo kmetijstva; le-sem spadajo: uravnava čolnih tarif, užit-ninski davek, zemljiški davek, kmetijski kredit, poduk v vseh razdelkih kmetijstva, zlajšanje življenja kmetijskih delavcev , zložba zemljišč , postave za kmetijstvo, poljska policija, družbine zadeve in zadeve združevanja, odprava sladnine (davka od slada) in druzih monopolov, upeljanje zdatnih pripomočkov za obrambo kužnih bo-lezin, asekurance itd. — Dalje je govornik poudarjal za zboljšanje kmetijstva potrebo, da bi kmetovalci marljivo nabirali in porabili vse, kar služi za gnoj polju in senožeti. Naj bi se povsod v mestih in na kmetih gospodarji prepričali, koliko gnojiva jim odteka in v zgubo gre, če se ne skuša porabiti gnojnica, ki po kanalih neporabljena odteka.
Mož je pač zlata vredne besede govoril, katere naj bi tudi pri nas ne padle na tla nečimurnosti!
Kako dolgo živi čebela matica?
V Saškem čebelarskem društvu trdil je nedavno čebelar K a ni g, da matica ne živi več kot eno samo leto. Vsled te trditve se je pričela živahna razprava, v
kateri so se čebelarji razdelili v trojno mnenje. VeČina je trdila, da matica živi 2 leti, manjšina, da živi 3 leta,
ie nekoliko čebelarjev je bilo Kanigovih misli, da živi eno leto. Glasoviti čebelar Huber je že davno dokazal, da matica more živeti celö 4 leta, — K a ni g pa trdi, da je to nemogoče. — >>Kaj mislijo naši čebelarji?" — praša Zagrebški „Gosp. List". Tudi mi vprašamo naše čebelarje: kaj mislijo oni?
Gospodarske novice.
*	Slaba spodbuda svilorejcem. Časniku družbe kmetijske Bolčanske se piše iz Tri den ta in L a vi s a, da je tako malo kupčije bilo s kok on i, da jih svilorejci niso mogli drugače prodati, da so kilo kokonov dali za 80 krajcar e v v papirji.
*	Zbor Nemških in Avstrijskih čebelarjev bo letos v
Greifswaldu na Pomorskem (Pommern), se začne 10.
in se konča 13. septembra t. 1. („Landw. Zeitung für
OberÖ3terreich").
* Pocitnice ljudskih Šol v okrožji Vratislavskem v
Pruski Sleziji so prav pametno vredjene, ker ugajajo tamošnjim potrebam kmetijstva. So namreč ene ob času
žetve: od 31. malega srpaoa do 13. velikega srpana, — druge pa ob času, ko se krompir in repa domu spravljata: od 29. kimovca do 12. vinotoka (oktobra).
*	Goveje kuge imajo še zmiraj precej v Dalmaciji ; začela se je na novo v Novosielici v Bukovini okoli 15. malega srpana.	^ "j
*	Delitev premij za govejo živino na Koroškem je v 9 krajih od 21. septembra do 11. oktobra za goveda Be-
ijanskega plemena, — v 10 krajih od 1. septembra do 11. novembra pa za goveda Noriškega plemena.
*	Škarje na palici (Stangenscheere), s katerimi se
dado tudi debele veje na drevji gladko in lahko odrezati, do katerih se z roko ne more, je iznašel neki Amerikansk nožar. Hvalijo jih, da so dobre, pa drage so tudi, kajti v pomologičnem inštitutu v Reutlingu na WürtemberSkem se dobijo za 6 gold.
Ozir po domovini.
Popotne črtice.
(Dalje.)
Trebno in cesto do Mirne peči sem že predlanskem površno popisal; natanČnejega tudi ta pot nisem zvedel niti se mi ni nič posebnega prigodilo : zato naj bo tu le omenjeno, da memo gospoda župnika, starega prijatelja svojega, nisem mogel iti, da bi se ne bii oglasil. Sprejel me je prav prijazno, al ker se mi je* zavoljo pozne ure zelo mudilo , sem kmalu zadel svojo robo na rame ter vdaril jo preko „kačjega gozda" proti Novomestu. Že je namreč večerno solnce komaj pe-denj stalo nad gorami in senca moja postajala čedalje daljša.
O hladu je to prav prijetna pot preko goščave in lepih logov. Ce se obrneš nazaj, vidiš celö Kamniške planine in Šmarno goro, spredaj pa Kok o in druge gore. Cesta gre vedno navzdol, spehan človek si prav lahko oddahne. Po poti so me sreČavali ljudje z živino, ki pa ni bila niti lepega plemena, niti dobro rejena. Proti večeru dospem do Bršlina, precej čedne vasi, potem se spustim v klanec in sem ob devetih zvečer v Novomestu.
Mesto je še popolnoma tako, kakor je bilo pred
dvema letoma, ko sem si ga bil ogledal in popisal v
%

*
241
„Novicah" : isti slabi tlak, isto nemčursko gospodarstvo, ista „detto feuerwehr"; vendar vedč, da je tudi veliko Slovencev po vseh stanovih, sem si namenil jih poiskati; zato jo vkrenem najprej v Rozmanovo gostilno, kjer sem se bil namenil prenočiti, potem pa v čitalnico. Poslopje čitalnično je krasno, a De še po vse dodelano, le spodnji prostori so za rabo; v teh je gostilnica, prostor za čitanje in pa dvorana. V čitalnici najdem znancev, s katerimi se spustim v pogovor, ki se suče največ o mobilizaciji, ker je veliko mladenčev dobilo liste
kličejoče jih v 24 urah k vojakom; med njimi so bili mladenči iz vseh stanov, cel6 nekaj dijakov, ki so ravno bili izvršili pismeno maturo ia imeli delati še ustmeno; te je osoda britko zadela. Splošna vojna dolžnost je pač huda reč; — to se Čedalje bolj priznava. Kaj bodo ti mladenči počeli vrnivši se nazaj od vojakov? Bodo li potem, to je Čez nekaj let, še le delali ustmeno maturo? Jo bodo li tudi prestati mogli, ker se čez leto in dan veliko pozabi? Bodo li še sploh veselje imeli do tega, ko se bodo učenja čisto odvadili? In če bo vojska, se bodo li res še kedaj vrnili nazaj? Tako bo uničena marsikatera nada starišev. Al postava je železna , izpolniti se mora, če tudi se uniči marsikomu prihodnost. Ni čuda tedaj , da je bilo vse nekako poparjeno, zlasti ker se še ni vedelo, zakaj se mobilizira.
Da se res mobilizira, so že vrabci po strehah peli; v Ljubljani pa so konfiscirali liste, ki so pisali, kar je bilo povsod vsacemu znano.
V takem razgovoru nas prav prijetno motijo pevci,
ki zapojo par slovenskih; potem so tudi trobentali jih prav vbrano nekaj na majhnih trobentah; tako je večer kmalu minul in podali smo se spat. Ponočno svečavo oskrbuje tu mesec bolje, kakor svetilnice; menda županstvo misli, da ono samo dosti sveti mestu s švabsko inteligenco.	.
Drugi dan sem bil namenil se čez K o ko (Gorjance) peljati se s pošto, ker je bilo vroče in pot mi že znana. Ker pa pošta odide še le opoldne , sem čas do tje porabil v to , da sem obiskal več prijateljev — vseh ne, ker je bilo mi časa premalo.
Opoldne odrinem s pošto. Bila sta na vozu še dva popotnika: mlada a bolehna gospica in nek trgovec. Gospici se ni ljubilo dosti govoriti, zato sem se pogovarjal le s trgovcem in postiljonom. Voz je za deževno vreme že pripraven , a ne za lepo, ker če hočeš kaj videti, se moraš pripogovati do line ob strani, da te sčasoma jame hrbet boleti. Samotna cesta je silno strma, in ljudje in živina po njej veliko trpe. Kar popotnika, če gre peš, za ta trud nekoliko odškoduje, je širok in krasen razgled zlasti na vrhu, ki sega na gornjo stran do Juliških alp (Grintovca) in Triglava, na spodnjo stran pa čez belo Kranjo in Hrvaško do gore K le k v Bosni. Med vsem tem je nasejanih brez števila vasi in nižjih gričev; tudi je videti reke Krko, Kolpo in Lah in j o.
Ko se spustiš navzdol, se ti že pod Lužo pokažejo V laške (Grške) vasi in cerkve; zadnje stoje večidel na samem in so videti bolj revne. Tu dohitiš ali srečaš Vlahe, ki se od drugih prebivalcev ločijo po svoji noši in temneji koži; dekleta s pisanimi kapicami na glavi in dolgo kito po hrbtu te tujca prav radovedno gledajo s svojimi črnimi očmi. (O Vlahih sploh bom še pozneje nekoliko spregovoril.)
Od Suhora, ki natančneje pride še pozneje na, vrsto, je cesta manj strma, pričnč se vinogradi na obeh straneh ceste. Tukaj prične rasti znano močno Metliško vino, ki postaja čedaije močnejše doli do Vi-vodine. Na desni se razteza Semiška gora, kjer raste enako dobra in močna kapljica.
O pol petih popoldne pripeljem se v Metliko,
kjer zagledam na cesti starega prijatelja in pobratima. Ta, dobro vedoč, kaj popotnemu človeku najbolje dč, pelje me k sebi na dom, kjer je pripravljena mala juž-nica, ki se mi tem bolje prileže, ker ob poti — iz-
vzemši Lužo — ni nobene gostil nice bilo. Pogovarjava se o tem in onem, potem pa greva ogledovat Metliško mesto.
Mestice stoji na gričku ob obnožji Koke, ima nekaj čednih hiš in komendo nemškega reda. Videti je še zdaj, da je ta kraj bil namenjen obrambi ljutib Turkov. Nekdaj je spadalo cel6 k Hrvaški, kakor še zdaj nekaj krajev na Koki, ki se imenujejo „okraj Sichelburg" Kar človeka posebno veseli, so tu domači napisi povsod, ker razen par nemčurjev je tu vse narodno. Čitalnica ima prav lične, čeravno nekoliko ozke prostore; a zdaj zidajo hišo, v kateri bo spodobno spravljena. Le nekaj sem jaz tu težko pogrešal: bistre čiste gorenjske vode. Imajo sicer vodovod, a voda ni čista, zlasti o deževnih dnevih je taka , kakor rumeno vino. Se vč, da temu se ne dd pomagati, ker čistih vrelcev po vinskih goricah ni. Gorenjec ima najboljšo vodo, a vino dobiva le slabo in drago; tukaj pa je voda slaba, a vino dobro in cen6, liter ne veljd čez 24 kr.
Zvečer smo bili „pod lipo" židane volje, peli in pili, pogovarjali se in zabavljali. Prikazalo se je tudi par nemskutarjev, ki pa so kmalu pobrali kopita pred
slovenskim duhom.
V prijazni družini spoštovanega trgovca prav slovansko gostoljubno sprejet prebijem noč z okrepčeval-nim spanjem. Drugo jutro se napotim proti Podzemlju. A ravna pot ni vselej najkrajša pot, to sem skusil tudi jaz, ker bi bil po ravni cesti zašel na Hrvaško. Sre-čavali so me pastirji bolj revno živino domu goneč in pevajoč. Melodije so bile slovanske, a ne tužne, ampak gorenjsko-vesele; le besede so jim bile druge. Želeti bi bilo, da bi po tem kraji tudi kak muzični strokovnjak nabral narodnih napevov; nekaj sem jih slišal prav lepih, posebno pri ženskah na polji. Čeravno so ob meji, vendar še nimajo značaja Hrvaškega.
(Dalje prihodnjič.)
Zabavno berilo.
Po spominu, starega skušenega pravnika.
Spisuje Jakob Alčšovec.
Iz globočine morja.
(Dalje.)
Do tu so segali spisi Dolarje vi, katere sem bil prebral, ko je že solnce skoz okno gledalo. S spanjem ni niČ, to naglo spoznam, zato vstanem in se napravim, da bi šel k Dolarju, da bi ustmeno povedal konec jako zanimive dogodbe. Po pravici povem, če rečem , da si konca nisem mogel po vsem tem nikakor misliti. Go-stilnico, v kateri je bil čez noč 03tal, mi je bil že sinoči povedal, zato se — v kavarni s sklenico čaja pri-
vezavši si dušo — podam naravnost tje. V veži vidim tri služnike, ki ravno skladajo dolg zaboj z voza. Te vprašam po tujcu z imenom „Gutman", ki je včeraj prišel z Marseilla.
„Le za nami" — je odgovor — „ravno mu imamo ta zaboj nesti v sobo".
Jaz grem za njimi in ko do3pemo do sobe, se od-prö vrata, in on stopi, bled ko smrt, med nje.
„A gospod svetovalec, tako zarano že? Le notri,
prosim !" Delavcem veli dolgi zaboj postaviti v kot
#
242
sobe, in ko se je to zgodilo in so nosači odšli, se obrne
žen
proti
meni
99
Vse brez vspeha
)
kaj
ne?
tt
vpraša
z
; oni vzamejo svojo pernato krono z glave postavijo na glavo onemu, kojega pozdravljajo.
r-----j--- — -----y J.«
milim dar se srečata dva Arabca iz
tužnim glasom. „Tako daleč že, toliko prestati in vse
eden
za
nič.
ni duha ne sluha!"
To je bridko, gospod svetovalec.
Emi
nasproti drugemu
tako
, ia jo
Ke-
emena, se postavi kakor da bi mu hotel roke
„Ravno zato ni še obupati — g» oauoam j<*o w vuivaju pozuravijaiija , morajo sieci gorDji aei svojegj
lažiti. „Truplo njeno se še ni nikjer našlo, tudi je telesa. — Etiopci pozdravljajoči odpašejo päs onemu
:tt
VJv* U. U^UUJU	oaaui ua LF1 UJU UUICI i URtJ
poljubiti, al drugi ne dopusti tega, kakor da bi to ne smelo biti.
ga skušam jaz to- običaju pozdravljanja, morajo sleči gornji del svojega
e hočejo O t ah a j ci zadovoliti svojemu
nihče ni videl pri vodi. Ni li po vsem tem mogoče
9
dd
f
kogar pozdravljajo, pa ga okoli sebe opašejo
9
4 «
skoro gotovo, da še živi, da se je skesala, da je s tem landec liže lice onemu
katerega pozdravlja.
Gren-
Kafri
korakom hotela le odložiti poroko ali jo celö nemogočo pljujejo v roke onemu, kogar pozdravljajo. — Evro-storiti? Ravno kakor ste vi Spitlerja" — nadaljujem, pejci se pozdravljaj* odkrivajo. — K a 1 i f o r n i a n je
besedo nalašč napeljaje do te stvari — „ravno kakor najbolj lahkoben, on ne pozdravlja nikogar.
t;	_tt	* ____ i•	_____f»__________öo
ste Spitlerja, ki je tudi vtonil
ste že vse prebrali?
99^9
it
* Norec, ki se pametnega misli.
Sodniški urad
glasom.
99
Zdaj
9
ko je vse zgubljeno za-me
prične z žalostnim nik J. N., ki je zblaznel (znorel) in zarad tega pod
9
imam
še eno dolžnost spolniti. Tu je denar Riparjev, izročite
kuratelo bil postavljen, je pri Dunajski sodniji vložil
V«	•	. t	t	1	.	.1	At V
mu ga
t u
prošnjo

naj
ga oprosti skrbstva (kurateie) ter je
to
Podd mi listnico, v kateri so nakaznice na 290.000
gold., in nadaljuje:
prošnjo podprl s sledečimi razlogi: „Jaz se večkrat nočnim s prerokom Muhamedom in milujem zanikerne advokate. S prerokom Muhamedom sva jo že dognala, da
tu.
„10.000 gold, je bil hudodelnik porabil, drugo je vsi kristijani prestopijo k islamu (Turški veri), kajti
Pa ker zapazim, da vam ni še vse jasno, nadalju- ta vera je pametna. Avstrijska armada, ki ima Bosno
jem ustmeno svojo^ povest, kar je nisem mogel zapisati, zasesti, bo ie stanovanje pripravila vsem kristijanom na
Evropi ni več mogoče biti, ker po natan-
. to
j--- -----.t ~	j r	/	J	----o --1------J ««u«»»., v
ker se mi je domu mudilo. Podam vam jo v kratkih Turškem.
besedah
Od potopljene ladije se nas je malo rešilo
i
tudi
Čnem računu ie ena ženska na 22!/2 možkih pride pa je velik zadržek pomnoženju človeštva. Rusija
se
kapitan je vtonil. Mene je našla barka na pomoč hi-	mora iz Evrope pregnati; da se pa potrebna preselitev
tečih otočanov v morji oklenjenega okoli deske razbi-	narodov kmalu izvrši, sem ukazal že ministerstvu."
tega čolna. Brž ko se zavem, mi je prva skrb popra-	Temu podobnih norcev je dandanes prav veliko ljudi
mornarjem na-	ki se za pametne, celö učene štejejo in niso v noriš
sevati, če se je Spitler tanko popisal, rekoč, da je moj bližnji žlahtnik
9
katerega sem
rešil.
nihče ga ni videl, tudi se truplo njegovo ni našlo ob bregovji , kakor trupla mnogo drugih vtonjencev, med njimi tudi kapitana. Ladija se je bila cela pogreznila, ker ni bilo nikakoršnih kosov od nje ob bregu in na
J6
nicah zaprt1'.
Nova knjiga
Bosni
zopet mirnem morji plavajočih videti. Po tem mi bilo jasno, da se je Spitler potopil z ladijo vred
«« ~ f • • - ~ «• r" r • * " -----, ^
mora še zdaj v njenem trebuhu biti. Al kako ga spra
*
Bosnien und die Hercegoivina.
Hercegovini.
Kurzgefas8te
Dar
viti na dan?
e
bo
par
dni
v
morj
i
9
lotile se ga
bodo morske živali in potem je za me vse zgubljeno"
„Ladija se je bila potopila kak streljaj daleč od brega, morje je tu plitvo, komaj kakih 15 sežnjev globoko. Nesreča se je bila naznanila v glavno mesto in od tod so pričakovali povelja, kaj storiti. Jaz sem vedel,
Stellung aller geogratischen, volkswirtschaftlichen und socialen Verhältnisse dieser Länder nebst vollständigem Lexikon aller Städte und wichtigeren Orte mit möglichst genauer Angabe der Einwohnerzahl nach Religionsbekenntnissen, aller bedeutenderen Fiüsse, Seen, Heilquel
len
>
Gesundbrunnen, Gebirge, Bergwerke, Klöster
9
hi-
da bodo skušali ladijo v morji razstreliti, da tako vrhu pride, kar je kaj vrednega, drugo pa se potem po
dnu pobere. To mi je povedala^ mornarska rodovina katera me je pod streho vzela. Ce tedaj ladijo, katera se cela vzdigniti nikakor ne dd, razstrelč, potem je Spitlerjevo truplo razdjano in pas njegov splava po morji. Sam pa ne morem nič storiti, toraj sklenem
storisch-inter^ssanter Burgen und Burgruinen, der schönsten Gebirg3partien und aller wichtigen Objekte, mit besonderer Berücksichtigung der Strassen und anderer
Communicationswege, nebst vielen volkswirtschaftlichen
und historischen Daten. Mit Benützung des besten Quel-lenmaterials und auf Grund persönlicher Reisen verfa3st von Abel Lukšič.
Tako
se zove zanimiva
knjiga
katera je ravnokar
obrniti se do kacega mornarja in to po deklici, ki mi je tako marljivo in dobrovoljno stregla. Imel sem se precejšnjo svoto denarja, tega sem bil pripravljen žrtvovati."	(Dal. prib.)
v Pragi na svitlo prišla sp'sana po dobro znanem Hr vaškem pisatelju. Naslov knjige čitateljem res velika obeta, pa tudi spolnuje, kar obljubi. Cena knjigi je gold.
Ker je gotovo, da po zasedi Bosne in Hercegovine
9
tr

Mnogovrstne novice.
Različne Šege pozdravljanja pri ljudstvih.
Pa-
rizu so zdaj , ko je velika razstava, zbrani narodi iz vseh krajev svetd. Zanimivo je tedaj videti sila različne šege pozdravljanja. Brazilijanec pozdravlja Bra-zilijanca, da položi svojo glavo na trebuh onemu, kogar
Meksikanec pozdravljaje dotakne se
po Avstriji utegne mnogo obrtnikov, kmetovalcev govcev in druzih izobraženih ljudi se preseliti v te jako rodovitni pa zel6 zanemarjeni deželi, se je v Zagrebu ustanovila velika agencija (Generalagentur) za naselnike
v Bosni in Hercegovini. Ta agencija daje na ustmena
ali pismena vprašanja natančna pojasnila proti primer
nemu honoraru (plačilu) iu sicer po
gold.
za
vsako
pojasnilo.
Natančna pojasnila so pa res vsacemu jako
»
pozdravlja.
najprej zemlje z roko, in potem poljubi roko onega kogar pozdravlja. — Siamez ima čuden način pozdrav ljanja: on sleče zgornje hlače in jih omota okoli života
onemu
potrebna, predno kdo sklene svojo domovino zapustiti in se preseliti v tujo mu neznano deželo. Iz tega stališča je prevzela Zagrebška agencija veliko odgovornost, da ne bo nihče zapeljan.
f
kojega pozdravlja.
Indij an k a iz Mala-
bara pozdravlja tako, da popolnem odkrije svoje prsi.
Pozdrav otočanov južnega morja je jako ne-
243
Politične stvari.
Proglas.
Namesti druzega večjega političnega članka priobčimo na tem mestu danes po „Polit. Corresp." objavljen proglas poveljnika Avstrijsko-ogerske armade izm. barona Fi 1 i p o viča, ki ima zasesti Bosno in Hercegovino. Tako se glasi:
Prebivalci Bosne in Hercegovine!
Armade Avstrijskega cesarja in Ogerske ga kralja skoro prestopijo meje vaše zemlje.
Oae se ne bližajo kakor sovražnik, da bi si prisvojile s silo to zeml,6.
Prihajajo kakor prijatelj, da storč konec zlu, katero že mnogo let vznemirja ne samo Bosno in Hercegovino, nego tudi sosedne dežele Avstrijsko-ogerske.
Cesar in kralj je z žalostjo uvidel, da je dežela-nov boj opustošil to lepo deželo, da se bojujejo sinovi jedne iste dežele med soboj, da sta zaprččeua trgov-stvo in promet, da vaše poljedelstvo hira, in da se je udomačila ubožnost po mestih in vaseh.
Zavoljo silnih in težkih dogodkov vladi vasi ni
bilo moči, da bi utrdila mir in slogo, katera sta podpori narodnemu blagostanju.
Cesar in kralj ni mogel dalje gledati, kako v njegovih pokrajinah gospodarita nasilstvo in nemir, kako trkata uboštvo in nezadovoljnost na meje njegovih držav.
Obrnile so se oči Evropskih držav na vaš položaj,
in sklep je jednoglasen, da vam Avstrijsko Ogerska povrne mir in blagostanje, katerih tako dolgo pogrešate.
Nj. veličanstvo sultan želeč vam srečo se je vdal ter je izročil vas brambi svojega mogočnega prijatelja, cesarja in kralja Avstrijskega.
Pride zatorej k vam c. kr. armada. Ne prinaša
vam vojske, ampak mir.
Naše orožje bode vsakega branilo, a nikogar zatiralo.
Cesar in kralj ukaauje, da vsi sinovi te dežele vživajo jednake pravice po zakonu, da se vsem varuje njih življenje, njih vera in njih imetje.
Stari zakoni imajo veljavo, dokler ne bode novih. Oi vseh svetnih in duhovnih gosposk se upa, da ohra-
nujejo red in podpirajo vlado.
Vaši zakoni in naredbe se ne bodo svojevoljno
prominjali, vaših običajev in navad se ne bode dotikal nikdo. Nobena stvar se ne bode po sili promenila, dokler se tehtno ne bode premislilo, kaj je vam potrebnega.
Dohodki te dežele se bodo upotrebljali jedino za
nje potrebe.
Zaostali davki poslednjih let se ne bodo iztirjavali. Cesarske in kraljeve armade ne bodo dežele zatirale in vznemirjale. Plačevale bodo vse gotovo, kar bodo zahtevale od prebivalcev.
Cesar in kralj pozna vaše tožne razmere in želi
vase sreče.
Pod njegovim žezlom bivajo združno mnogi ndrodi, a vsak ima svoj jezik; gospodar je mnogim različnim vernikom, a vsak izpoznava vero svojo.
Prebivalci Bosne in Hercegovine! Zanašajte se zaupljivo na varstvo staroslavnih zastav Av-
atrijsko-ogerskih.
Sprejmite naše vojake prijatelski; slušajte gospö-sko, poprimite se v novo svojega dela, in dosegli hočete svojega truda sad.
Nasi dopisi.
Od Bosniške meje 21. julija. — O jako prijaanen*
sprejemu našega Kranjskega polka ste že v zadnjem listu poročali, ki vsem gotovo ostane vedno v milem spominu. Idimo zdaj dalje. V Sisku tudi je iz vsake hiše vihrala slovenska zastava potovajočim na pozdrav, al sprejem vojakov je pokvaril „Jupiter pluvius", lila je namreč tako, da so bili iz kolodvora v mesto vsi do kože premočeni. Drugo jutro (15. julija) odpotovali so
dalje. Vročina je pripekala kakor v Afrikanskih puščavah, vode ni bilo nikjer dobiti, več ur daleč ni bila videti hiše, vsa okolica bila je kakor izmrla ; zemlja je tu precej ilovita in večidel neobdelana. Predpoldne prišli so v vas Stružec. Vas Stružec je jako
revna, vse koče so lesene ali z ilom ometane, ljudstvo prav borno iz domačega platna oblečeno. Cez dve uri počitka odpotovali so dalje v Osekovo. Tu in sploh dalje proti Bosni je zemlja bolje rodovitna, precej dobro obdelana, nekako leni a gostoljubni ljudje imajo mnogo lepe živine in posebno veliko perutnine; voda pa je skozi in skozi prav slaba in nezdrava, in to je popotniku velika nadloga. Proti mestu Kutina so ob cesti skozi in skozi koče. Povsod je bilo videti že dosti Bošnjakov, kateri so prebivalcem velika nadloga, ti ljudje živijo za-se, pa tudi delati ne marajo. V Katici so trgovci, rokodelci in oštirji večidel Židi (judje), ki bi ubozega vojaka najraji do nazega slekli. Sploh po vsem Slavonskem je mnogo Židov, kateri prav dobre kupčije delajo. Tudi mestice Novsko je precej prijazno ; ljudje imajo tudi mnogo govedine in perutnine, al sicer pa je podoba, da raji lenobo pasejo, kakor da bi obdelovali zemljo, katera je jako rodovitna in jim sama toliko rodi, da brez truda morejo živeti, sicer pa so postrežljivi in gostoljubni. Drugi dan (19. julija) so dosli vojaki naši v Kosovac in Okučane, kjer je že mnogo vojaka zbranega. Od todi do Bosniške
meje ni več kot kake 3 ure hodä. Vkljub težavnemu
potovanju je naš vojak dobre volje, samo da bi bilo za pošteni denar kaj piti in jesti, pa si misli, bode že bolje. Kdaj bodo mejo prekoračili, ni še danes znano.
V Goric! 28. jul. — Da je Vaš dopisnik pedant,
to veste, drage „Novice". Tedaj ne boste mu zamerile, če se predrzne Vam očitati, da ste mu v zadnji številki (30.) dopis kolikor toliko spačile. Res, da piše grdo, ali g se v njegovi pisavi vendar precej razločuje od r: kako je bilo tedaj mogoča popraviti g v r in natisniti
„razne" svetilnic?, namesti „gazne"? Da pri pogrebih
razne svetilnice gore, ni nič nenavadnega tudi v Gorici ne, a da po dnevu gazne luči gorijo, tega nismo v Gorici še videli do 19. t. m. (ko je bil bar. Ritterjev pogreb). Koliko važnosti ima ena sama črka, pokazalo se je tudi že poprej enkrat, ko ste natisnili „učelišce" namesti „učilisče". Malenkosti so, ali tudi maleokosti delajo človeka včasih smešnega. Prosim tedaj etc. — Da smo imeli hudo vročino uni dan, omenil sem še poslednji pot; danes imam dodati, da je ponoči od Četrtka do petka priroda vsled vročine znorela: tako grmenje in treskanje je bilo in tako se je dež ulival, da je bilo groza. Ali — kako nas je osupnila v petek zjutraj neka čudna prikazen v višavah! Kaj mavrica? ali jasno nebo? Nič tacega, ampak italijanska zastava na zvoniku prvo8tolne cerkve!! Gore in dole je trebuh bolel po noči in rodila se je smešna miš — ne, triko lora italijanska! Kam še pridemo? Ne manjka več druzega, ko, da obesijo trikoloro policiji na nos. Pa bi tudi ne bilo čudno. Leta in leta vpijejo vsi trezni ljudje in časniki; „Dajte nam kaj več policijskih stražnikov; mesto se širi, 5—6 mož ne zadostuje več sedanjim potrebam". In ne, in ne! ni denarja! Prav tedaj:
244
„natu vcuešto, magna di questo," — pravi Beneöan. — Novega kapelnika imamo v prvostolni cerkvi. Preč. kapiteij; je imenoval na mesto rajne. Pirca gosp. Gae-tano-a Mugnone-a, meščanske bände kapelnika. Gosp. Mugnone je rojen Neapolitanec. — Šolsko leto v naših srednjih šolah se sklene 31. julija. Na gimnaziji ni bilo že veliko let tako sijajne mature, kakor ietos. Izmed 12 izpraševancev jo je opravilo 5 z odliko, 7 pa je določno zrelih in je manjkalo dvema prav
malo do odličnosti. Sprejetih je bilo 1. 1870/1 53 učencev v 1. razred , prišlo jih je do 8. samih 8 , katerim sta se pridružila lani 2 Krisper-ja iz Ljubljane (oba od-ličnika), 1 je bil pristopil že v 2. razredu, 1 pa je mat. preskušnjo ponavljal. — Naša 2 ital. časnika-kulturo-nosca „L' I son z o" in „Goriziano" se prav spod budljivo češeta. Naj jima tekne! — Baron Ritterjevi dediči so podarili za mestne zavode spet znamenite
zneske , o. 1200 gold. — Dne 22. t. m. se je ustrelil general grof Jož. Radecki, ranjc. slavnega Radecki-ga 621etni sin.
Iz Štajarskega 20. julija. — 8. dne septembra se
bode v Gradcu odkril spomenik, postavljen jako slavnemu možu naše presvitie cesarske rodovine, pokojnemu nadvojvodi Ivanu. Kaj je bil on za Avstrijo, za Sta-
jarsko, kaj je storil za pospeševanje kmetijstva, za usta-novljenje šol in humanitarnih zavodov , to hočem kasneje razložiti, ko se približa slavnostni dan (8. sept.). Za danes naj samo to povem, da je nadvojvoda Ivan tudi Slovence ljubil in spoštoval.*) Njemu so se duševni zakladi Slovencev tako dopadli kakor Nemcev. Slovenske narodne pesmi so mu bile jako mile , dal si jih je na nemški jezik prestavljati. Stanko Vraz jih je v ta namen pošiljal nadvojvodi Ivanu in pokojnemu nemškemu pesniku Anastaziju Grüou. Takrat^so bili torej Slovenci v milosti pri visocih gospodih. Žalibog, da so minuli ti časi! — Konec septembra ali v začetku oktobra bode v G e I j i okrajna kmetijska razstava, s katero vred se bodo razložili tudi rudninski in obrtnij-©ki izdelki. Vse hvalevreden je trud dotičnih mož pri teh razstavah — pisale so po „Slov. Gosp." tudi „Novice" — toda nekaj zelö važnega so pri tem pustili v nemar: vsa vabila namreč, vsi programi, vsa naznanila tiskali so le v nemškem jeziku **) za — slovenskega
kmeta, kateri bi se imel v prvi vr3ti pri tej razstavi
udeležiti. Dokler se ne bode nemškutarjenje opustilo, ni
misliti na napredek! v
Iz južnega Štajera. (Šolstvo.) Na Mariborskem
učiteljišči je letos 20 učiteljskih pripravnikov 4. leto
svojih študij dovršilo; izpit je naredilo tudi 6 eksterni-etov. Te nove učitelje bode spodnji Stajer jako potreboval, kajti veliko šol in učiteljev je praznih, zlasti zdaj, ko je bilo mnogo učiteljskih služeb v vojake pozvanih.
Na Mariborskem učiteljišči je v ostalih 3 letnikih še 112
kandidatov dobro dostalo in od 46 učencev pripravije-
valnega tečaja prestopi jih 35 v 1. letnik. V bodoče
torej ne utegne več učiteljev primanjkovati.
V programu Mariborske gimnazije je nemški spis prof. M. Valenčaka o „Primožu Trubarju". Učencev je bilo 259, med temi 128 (?) Nemcev, 127 Slovencev. Maturo je delalo 19 dijakov.
, . Program Celjske gimnazije ima nemški spis o ^Lutrovem vplivu za nemško literaturo" od suplenta
Weiss-a. Po narodnosti je ondi bilo 98 (?) Nemcev in 98 Slovencev. Za maturo se je bilo 8 dijakov oglasilo.
*) Tudi> ,,Novice" vedo o tem marsikaj povedati.
'	; \. ' " .	Vred.
**). Na šolska vodstva v okraju so se baje vendar tudi slovenska vabila razposlala, kakor čitam v ,,P. Zeitschr."
Pis.
Od Mure 25. julija. — Na Ogerskem, med prekmurskimi Slovenci in med medjurskimi Hrvati je živahno gibanje zaradi bodočih volitev. Razni magjarski kandidati vladne in opozicijonalne stranke hodijo se za poslance ponujat, ki obetajo zlate gradove. Al premala so naši bratje na Ogerskem zavedni in izobraženi, da bi mogli pod silnim pritiskom magjar3tva in pri sedanjem krivičnem volilnem redu izbrati si moža s slovanskim programom. Te dni se je v Medjimurji ponujal volilcem neki Nemety, ki je bil že dozdaj poslanec. Rad bi bil ta mož, ki ne trohice hrvatski ne zna, zastopal še dalje ogerske Hrvate, in morebiti se mu ta tudi posreči. Vsaj je svojim volilcem v Strigo vi ironično obljubil, da se hoče hrvatski naučiti, ako ga zopet izvolijo! — V Soboti na Prekmurskem bi želeli zmage ondotnemu slovenskemu rojaku, g. Agustiču. Ta mož ne zaničuje slovenščine, marveč se hoče ravno z gojitvijo materinskega jezika prikupiti svojim volilcem. Zato bi njegova zmaga bila ob enem tudi zmaga (sicer v mali meri) narodne ideje slovenske na Prekmurskem»
lz ljutomerske okolice 28. julija. — Slovenski dijaki Mariborske gimnazije napravijo 11. avgusta v Ljutomeru (v čitalnici) „besedo" s sledečim dnevnim redom: 1) Pozdrav (nagovor). 2) Domovina (pesen). 3)
Pri zibelji. 4) Jadransko morje. 5) Govor. 6) Na straži. 7) Oblačeku in 8) Nočni mir.
Iz Idrije 23. julija. — Včeraj ob pol 11. uri dopoldne je začelo goreti hišno poslopje Antona Kušmana v Rižah. Koj na prvi glas zvona so naši hrabri delavci, mašinisti, kovači, tesarji in veliko druzih svoje delo nemudoma popustili in v nepričakovani naglici s petimi gasilnicami in drugim gasilnim orodjem pridrdrali na požarišče. Kdor pozna sila sila strmo pot v Riže, ve ceniti, s kakim trudom da se je to izvršiti moglo. Pri eni večih gasilnic se je med potjo celo kolo raztrlo, al — to hrabre pomagalce nič ni oviralo; hiteli so ž njo vse eno po strmini naprej do ognja. Brezštevilna množica ženstva je nevtrudijivo v škafih vodo donaše-vala, katere je bilo toliko, da je tekla po vseh Rižah nazaj , kakor da bi bila naj veča ploha. Ogenj je bii
velik, kajti gorelo je tudi seno, katero je gospodar pod streho hranjeno- imel. V veliki nevarnosti so bila tudi druga poslopja; a o eni uri je bilo vse pogašeno.
Zahvaljujem se toraj prisrčno za velikansko požrtvovalnost ter za izvrstno vodstvo, osobito gosp. Adolfu Harmelu in njegovim sinovom, vsem mašinistom in kovačem, tesarjem in vsem drugim delovcem. Sosebno se pa zahvaljujem tudi vsemu zgleda vrednemu ženstvu za njihov trud. Slednjič si pa štejem v dolžnost, tudi si. rudarski direkciji zahvaliti se , da si je tako izvrstne brizgalnice in drugo gasilno orodje napravila, za kar so in bodo Idrijski prebivalci vedno hvaležni.
Ker pa pogorelec ni bil zavarovan, in škode mu je veliko , ga toraj milosrčnim dobrotnikom srčno priporočam, naj mu pomagajo z milimi darovi, da si revež more zopet djati svojo hišico v prejšnji lepi red.
V. T r e v e n, mestni župan.
Iz Ljubljane. — Naša armada je tedaj v pondeljek
(29. dne t. m.) pri Brodu prestopila Savo in vsa navdušena stopila na Bosni ško zemljo. Živio-klici so se razlegali krog in krog. Naj bi le Avstrijsko tudi za zmirom ostalo, kar je Avstrija zdaj zasedla, in naj bi laž bila, kar se po časnikih piše, da se Bosna in Hercegovina zopet povrne Turčiji, kedar bo novi red ondi ustanovljen in bodo pranaredbe izpeljane. Malo mestice
Brod in 29. julij 1878 ostaneta vsakako znamenita v
zgodovini Avstrijsko-ogerski. Zato kličemo tudi mi: Živio cesar! živila njegova armada! živila Bisna! živio narod!
245
(O veliki zabavi na korist sirotam), ki so po od-
ščansko" šolo priti
hodu svojih rediteljev v Bosno zapuščene ostale
>
mogli
, m pa ne vemo,
hočej
stariši
napisati cele strani našega lista
7
ko
nam popis
prostora ne jemal za druge članke. Zato poročamo
s takim fantom početi, ki meščansko šolo dovrši dovedni, kdo in koliko fantov pride v Krško
gerschul
Za
prvi
smo
13 ür-
hip bodo že nekatere dečke za
T t>
na
u ^v^ixjiyjj vicj^ bil vspeh na vsako stran lase privlekli v novo šolo, da ne bo Čisto prazna, Sama nebesa bila so milodarni napravi mila, malo let pa bode krasno poslopje menda prazno stalo
kratko in rečemo, daje
cez
sijajin. kajti deževalo je prej in pozneje
>
vreme jako prijazno. Privrelo je tedaj toliko občinstva v vrtne prostorije čitalnične, da je zmanjkalo stolov.
v nedeljo je bilo Ko bi bil g. Hotschewar ta denar, s katerim je to šolo
zidal
obrnil na napravo naša dežela še zmiraj
t
(Waisenhaus)
t
ki
pogreša, bil bi postal v
▼	f X VU V	X U w W I )	/	I v	« ^ Vi u j	f f	%J	^	^ «r	w ^	A i ^J uu» «IV/	1	Q ^ V«JM ^	«NMI U A	WU VM 1 ▼
Gosp. dr. Vošnjak, naprošen od odbora čitalničnega, resnici dobrotnik deželi, tako pa je denar zavržen za je lepo razložil namen zabave, s katero tudi narodna šolo, ki med druzimi učilišči ni miš ne tič
društva (čitalnica, sokol
U.1UÖIYC* i^itaiui^d, dvj FAUi in dram. društvo) hočejo neko-	— I t/O 11/ WO i VJ \Aj IS LA, IS l/1/ J , Al OU V Ut UgCl
liko podpore nakloniti sirotam naroda našega, ki se po dovršile šolo porodoslovja z nemškim jezikom
( Preskusni
babic)
ki
so v
drugem polletji
e bila
svojih sinovih , kateri so odpotovali v Bosno, ponašati
sme, da tudi Slovenci sodelujejo skih bratov iz jarma Turškega.
27. dne t. m
>
v pričo c. k. vladnega svetnika in
odj
e
pri osvobojenji sloven- te šole viteza dr. Stöckeina, izpraševala pa sta prof.
Izvrstno dobro se je
dr
Valenta in dr
Bleiwe
babici ste prcskušnj
od konca do kraja izvršil tudi pevski del veseličnega prestali prav dobro, 2 dobro, 1 precej dobro, programa pod vodstvom nevtrudljivega pevovodje gosp.	— (Družba sv. Vincencija v Ljubljani) je ravnokar
č u n s k o poročilo, to je, za čas
V. V al en te po gospodih pevcih čitalnice naše, ki so za na svitlo dala drug
popevane zbore glasno pohvalo žčli, še posebno pa od 24. aprila 1877. do 24. aprila 1878., iz katerega je sta se odlikovala gosp. Josip Noll i (zdaj operista si. Milaneške opere) in pa gosp
razvidno, da se
dobrodelna družba, katera
revnim
Jan. Meden, katerima

družinam in posameznim siromakom skrbna mati
Valenti v dvospevu z g. Medeno m, Ljubljani že prav trdno vkoren

v
kakor tudi
je v njunih samospevih donela gromovita hvala.
Isto
pred malo leti
Povod tej družbi
tako
so
tudi
gospodje „Sokoli*
i
s težkimi pa elegant- Kronberg
dal iz Gradca prišedši gosp. profesor
7
ki je zdaj
d
konfe
nimi telovadnimi produkcijami občinstvu zopet sijajno ena deluje pod imenom „konferenca sv. Nikolaja
u
pokazali, kaj zamore „slovenski telovadec".
posebno imenujemo gospode Mulačeka
še JJUSCUI1U 1IUOUUJOUJKJ gUD^UUO 1U u i a u c a a J vU i u-	.«*#v/ „
terja, Kališnika, Kremžerja in Kajzela. Skoda prošt dr. J
Naj Gin-
profesor dr
teri
ima ime ,»konference sv. Jakoba
Gog
predsednik
7
7
katero vodi

)
obd predsednika podpirajo tajniki
, ka
druga gosp. . bla-
da telovadišče je bilo premalo razsvitljeno in se je gajniki in odborniki. Vsaka konferenca ima svojo lastno
it , VAC* vvlv V CivllOvv J V WHU j^iviuiviu *	w t a vaj vu v/
okoli njega toliko radovednega občinstva nastavilo
da
blagaj
Dohodki za
5c* UUU.UOCY«, u«o.aviiu, vt«,	V	—	OmeDJvuv,	—
malo videti mogli. Ker je darih dobrotnikov, ki so v računih imenovani, so znesli
leto
nabrani po milo
drugi bolj oddaljeni so
tudi mestna godba dobro pomagala in je gostilničar 5147 gold. Vrh podpore, ki
obilim gostom stregel, kar je mogel, je razvidno, da je dela pa tudi na to, da bi se ustanovila
družba deli siromakom
t
?
v
resnično, kar smo gori o vspehu milodarne zabave rekli, Ljublj
j
ki je deželi naši res živa potreba
Naj bi
ki se pa najbolj s tem potrjuje, da z vstopnino in pro- blagim možčm , ki so na čelu tej družbi, se posrečila
danimi srečkami za 190 dobitkov, ki vsi so bili po dveh blagih gospeh brezplačno nabrani, bode po odbitih stroških gotovo iz nicojšnje zabave ostalo nad 500 gold, v
kar
naprava sirotišča, za katero je dozdaj nabranih 1403
80 kraj
(Let
shod
t
77
Cecilijne družbe1 {)
m
prav
laJ
Došlo
e bil 25. dae
udov raznih stanov is
podporo sirotam. K tej svoti pride pozneje še to se bo pri kegljanji nabralo, katero dramatično dru- mnozih krajev toliko, da jih je bilo pri zboru v veliki
stvo v isti namen napravi od
do 20. avgusta
Tako rada spolnujejo narodna društva vselej, kedar je
dvoi
dr. J
škofovi čez 60
h. Predsednik
gosp
prošt
je zborovanje začel s pozdravom doslim udom
7
svoje dolžnosti do naroda svojega, in vspeh je in z zahvalo gosp. knezoškofu za njegovo krepk
treba
vselej tak , da morejo ponosna biti nad tem, kar kažejo svetu.
pod
Tajnik prof. Gnj e z da je poročal o delovanji
poro
družbinem ; poročilo je bilo s pohvalo sprejeto
Bla
Iz Kranja se je v soboto pod vodstvom gosp. niča družbe, ki šteje 316 udov in o kateri je poročal
~	, vkljub mnozih stroškov, ni prazna.
župana Savnika d e p u t a c i j a 4 mestnih odbornikov podala na Dunaj prosit za obstanek Kranjske gimnazije. V pondeljek je imela avdiencijo pri Nj. veličanstvu cesarju
gosp, Vodj
Boh
družbine glasbe gosp
Forst
glars k
7
ki štej
e
20
poroča
o
naprava za izučenje dobrih organistov
(Iz seje deželnega odbora 27. julija.) Službeni ni govoru
1
gosp
Dol
petja in veličavo cerkvenega petj
V m
Konečn
je jako važna
zanimivem liturgičnega
učiteljev na novi dverazredni ljudski šoli na Studencu
pri Krškem je deželni odbor odločil na 500 gold, ia spod knezoškof dr. Pogačar pohvalil delovanj
.le
"W
s
400 gold, in je pritrdil predlogu krajnega in okrajnega
in z
litvijo o d b
bil zbor končan
j go družbe red zbo
t
šolskega sveta, da se Jernej VranČic definitivno po- rovanjem trdi v službi nadučitelja na ljudski šoli v Moravčah.
bila
osmih zjutraj v stolni cerkvi slo-
vesna
maša, pri kateri se je pela Försterj
Missa
Za slučaj , ako mora kdo izmed sekundarijev de-
honorem
Cae

To je veličastno delo in se
želne bolnišnice v vojaško službo stopiti, je deželni izvršilo tudi z vso natančnostjo. Ob štirih popoldne je
odbor sklenil, da se služba dotičnega sekundarija pol bila tudi v stol
rkvi produkcij
h drugih cerfe
leta ne oddd druzemu, ampak za ta čas njemu pri hrani
h pesmi, ki ne bude le k pobožnosti, ampak so tudi
\J \JL tv vil ti XJ VULi Ui J	Lia M	k, tv	V> U JJL j V/ M. U M.	Jk	» w " •	^ ^ ^	• p	•	w ^ ^ ^ • w — ^ w v —
ako se zopet oglasi za vstop; med tem časom za strogo umetniško uh6; pevci in
<11JL CV11 i J aivu	£j \J ^J V-/ U V/^ JLCAOJL	V	^ uuuu. tvua uuuvm	^^	b	v* aaw } ^ ^ ' v* * "
naj dotični primarij s pripomočjo ostalih sekundarijev vim občutkom, temeljito izurjenostj
pevke
in
namestuje v vojno službo poklicanega.
izpeljevali
Bil
SO
lep
j*
s pra
gi
to prav
k
koncert
.1«
Krškem se začne letos prvi tečaj tako ime- na poslušalce naredil
vtis
Zvečer ob šestih so
novane meščanske šole (Bürgerschule) z nemškim učnim jezikom. To je prva meščanska šola na Kranj-
se končale cerkvene slovesnosti v Frančiškanski cerk
>
je razen povzdigljivega petja imponirala mogočnost
skem.
Ker se moramo se med tako „zabite" šteti, da
Goršičevih orgelj. Le eden
Je
bil
$
kaj ta
ne razumemo
>
zakaj ne zadostuje 6 razredov ljudskih
cega
v
Ljublj
ni
bilo
7
dokler ni bilo „Cecilij
šol ali pa nižja realka
takim učencem, ki
imajo v „me
družbe" , ki pa je tudi v teku enega leta storila veli
kansk korak naprej. Toplo pripoznanje tedaj udom, posebno pa odboru in voditelju gosp. A. För s ter ju. Taka cerkvena glasba mora spodrioiti vsako drugo: to je rekel vsak , kdor jo je slišal. — Slavnostni dan je sklenila večerna zabava na vrtu gostilnice „pri zvezdi". Tu je bilo gibanje živahno, slišale so se napitnice na osebe za družbo zaslužne, zdravice došlim udom iz sosednih škofi j itd. Tudi d >mače pesmi so lepo donele, čeravno so jih peli pevci, ki morda še niso nikdar skupaj peli. In zopet to je znamenje, da je narod slovenski muzikaličen, kakor malokateri. Slava!
—	(V občnem zboru ,,dramatičnega društva11) preteklo nedeljo je bil, ker se je dosedanji predsednik g. Jan. Murnik odpovedal predsedstvu , izvoljen za predsednika g. Franc Potočnik, za blagajnika g. dr. Jos. »Starč, za odbornike pa gospodje dr. Karol Bleiweis, Franjo Drenik , Peter Grasselli, Ivan Hribar, Janko Krsnik , Jos. Jurčič, Fr. Leveč, Jan. Murnik, Vojteh
Vatenta in profesor Wiesthaler.
—	(Čuden moz beseda.) Te dni se je v Ljubljani obesil nek čevljar. Mikavno pri tem je to, da je prejšnji večer v kavarni obetal, da se bo, tedaj je mož držal besedo.
—	Za Kranjske uboge slepe otroke je razpisanih 8 ustanov, ena pa za mutastegana zavodih v Lincu,
v katere se sprejmo od 7. do 12. leta. Stariši ali varuhi
tacih otrok morajo prošnje vložiti pri c. k. deželni vladi zadnji Čas do 20. avgusta t. 1.
— (Naznanilo.) Vsled dovoljenja in denarnega nakaza vis. c. kr. ministerstva je odbor čebelarskega društva sklenil, najprej napraviti 3 potovalne shode in govore z razdeljenjem Čebelarskega orodja med poslušalce po^izsrečkanji, in sicer:
1.	V St. Rüper tu na Dolenskem 4. dne avgusta
t. 1. po spomladanski službi božji,
2.	na Igu (blizo Ljubljane) 10. dne avgusta ob 11.
irri v šolskem poslopji, in
3.	v Kamniku 13. dne avgusta tudi ob 11. uri v
prostorih dekanijskega poslopja.
—	(1. izkaz milodarov za zapuščene rodovine v vojaščino poklicanih vojakov je daroval:) Deželni odbor Kranjski 2000 gold., gosp. Franjo vitez Kallina, c. kr. dež. predsednik v Ljubljani 100 gld., gosp. Frid. vitez dr. Kaltenegger, deželni glavar 50 gold., gosp. Janez Viljem Strecker, civilni in vojaški krojač 5 gold., gosp. Jakob Syz, fabriški posestnik v Medvodah 50 gold., gosp. Anton Navratil iz Metlike nabral in poslal 14 gld. 30 kr., zbirka odhajajočih dijakov kupČijske šole g. F. Mahra 35 gold. 89 kr., gosp. Ferd. Mahr, vodja kupČijske šole v Ljubljani 10 gold., gosp. Andr. Brus v Ljubljani 5 gold., gosp. Franc Pirker, kupčijski odpravnik v Ljubljani 10 gold., od neimenovanega gospoda iz Vidma na Laškem 5 gold., gosp. Josip Pfeifer, deželni koncipist 2 gold., gosp. Franc Pogačar v čitalnici v Bizaviku nabral in poslal 4 gold. 35 kr., zbirka
c. k. okrajnega glavarstva Logaškega pri gg. uradnikih c. k. uradov v Logatcu 18 gold. 50 kr., gosp. učitelji ljudskih šol Ljubljanskega okraja pri konferenci 24. julija zložili in po gosp. nadzorniku Vizjaku izročili 13 gold. 60 kr., gospa M. A. 10 gld., gosp. Franc Mally, mnjar in hišni posestnik v Ljubljani 25 gld., gosp. dr. Mrhal, c. k. šolski svetnik in vodja višje realke v Ljubljani 3 gold., gosp. Henrik grof Coudenhove, veliki ka-pitular vitezov nemškega reda v Ljubljani 50 gold., gosp. Anton Samassa, zasebnik v Ljubljani 25 gold, gosp. Albert Samassa, c. k. dvorni zvonar v Ljubljani 25 gold., gosp. Jakob Smolej, c. kr. šolski svetnik in vodja više gimnazije v Ljubljani 3 gold., gosp. Viktor Eecher iz Ljubljane 50 gold.; Bkupni znesek 2514 gld.
64 kraje.	*	j
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Svetli cesarjevič Rudolf pride jutri v Prago, kjer ostane več časa. Velike priprave se delajo za slovesni sprejem princa-naslednika.
—	Vlada se dogovarja z društvom južne železnice,, kako bi se prav kmalu naredila železnica od Siska v Novi (v Bosno). Od Novega bi se potegnila v Banja-luko, kjer bi se spojila z Avstrijsko železnico.
—	Mobilizacija Avstrijsko ogerske armade je zraven Ogerske in Hrvaške najbolj zadela Kranjsko,
spodnjo Staj ar s ko, Koroško, Primorsko in Dalmacijo. Ceske, Moravske, Slezke, Galicije, Bu-kovine, gornje Avstrije in Salcburškega ni skor nič zadela. — Tedaj najbolj slovanski armadi pod poveljstvom Slovana fzm. Filipoviča pripada velevažna naloga rešiti slovanski narod na jugu jarma Turškega*
—	Vaj deželnih brambovcev na Štajarskem, Kranjskem, Koroškem in Primorskem letos ne bo, in sicer zato ne , da v teh deželah, ki so po mobilizaciji najbolj prizadete, kmetijska dela preveč ne zaostanejo.
—	Kako malo je v Avstriji šolstvo še za stanovitno vredjeno, kaže sopet nova prememba o gimnazijah, po kateri se več realnih gimnazij za prihodnje šolsko leto prestroji v navadne gimnazije le s tem dodatkom, da je v njih tudi risanje obligaten nauk. Med temi prestrojenimi gimnazijami ste tudi Novomeška in Kočevska na Kranjskem. Zmirom in zmirom skušamo, pa nič pravega ne zadenemo!
Ogersko. — Valovje volilne borbe tu Čedalje vise gre. ,,Mi nočemo okupacije Bosne in Hercegovine, kdor je hoče, ni naš! ' tako se glasi parola volilna. Nekdanji Ogerski minister Baltazar Horvath, eden izmed najbistrejih Ogerskih politikov, tudi ne odobrava okupacije Bosne zato, ker v njej vidi neogibljive razpore med Magjari in Hrvati. Mož ima prav, kajti če bi Magjari hoteli pod .,magjaroszagu djati tudi Bosno,, morali bi se temu upreti Hrvatje.
Italija. — Čedalje bolj se množi krik proti Avstriji. „Za Trient in Trst mora vojska biti; če tudi bi vlada je ne hotela, hoče jo narod Italijanski!" — tako gre glas po vsi deželi.
Od Avstrijsko Bosenske meje. — Zastava Avstrijska plapola Že V Bosni — to je najnovejše in najvažnejše poročilo z juga. Ko sta, kakor naznanjajo telegrami, naš cesar in sultan pritrdila Berolinski pogodbi, so naše čete prestopila 29. t. m. mejo brez vseh zadržkov in sicer eden oddelek pod poveljstvom nadvojvode Ivana Salvatorja (ki je, kakor zvemo po privatnem pismu , prevzel poveljništvo 26. t. m.) je zasedel Berbir, drugi pa je šel pod poveljstvom generala Filipoviča isti dan čez Savo. Ljudstvo povsod prijazno sprejema Avstrijske vojake, Turške posadke se umikajo.
Kar se tiče zased enja samega, bi mi želeli, da bi se spolnilo vse to ; kar je v oglasu našega cesarja do Bosnijakov in Hercegovincev. Vendar Andras-syevi politiki ne upajo preveč razni listi. Nekaterim se zdi, da zasede naša vojna Bosno samo zato, ker Turčija ni več v stanu brzdati Slovanov, in da, kedar bo ona napravila „mir", dajo se dežele zopet Turčiji nazaj. Tako neki da se zavezal Andrassy Turčiji nasproti. Toda malo verjetno je to, da bi Avstrija bila le Evropi in Turčiji žandar na lastne stroške, ki ne bodo majhni, potem pa da bi zopet to, kar že ima, dala zopet iz rok brez vsega odškodovanja.
Listnica vredništva. Gosp. V. M.: Ali u ali v? drugi poU
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba: Jožef Blaznikovih naslednikov v Ljubljani.