A. FERLE@:D OBRA LABORATORIJSKA PRAKSA DOBRA LABORATORIJSKA PRAKSA Amanda Ferle` STROKOVNI ^LANEK Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor, Slovenija POVZETEK Dobra laboratorijska praksa je pravilnik, ki je nastal z namenom prepre~evanja goljufivih praks pri laboratorijskih testiranjih. Njegovi za~etki segajo v sedemdeseta leta prej{njega stoletja, takrat sta Nova Zelandija in Danska sprejeli podoben zakon, kmalu zatem so jima sledile tudi Zdru`ene dr`ave Amerike. Trenutno velja sporazum o vzajemnem priznavanju dobre labora- torijske prakse v ~lanicah EU, OECD in nekaterih drugih dr`avah. Pravilnik o dobri laboratorijski praksi pokriva organiziranost in osebje preizku{evalnega laboratorija, program za zagotavljanje kakovosti, zmogljivosti preizku{evalnega laboratorija, naprave, materiale in reagente, preizkusne sisteme, preizku{ance in refe- rence, standardne operativne postopke, izvajanje {tudije, poro- ~anje o rezultatih {tudije in hranjenje zapisov in materiala Zaradi strogih pravil in kontrole lahko zaupamo izmerjenim eksperimen- talnim podatkom iz drugih laboratorijev in nam ni treba ponavljati eksperimentov. Klju~ne besede: dobra laboratorijska praksa, zagotavljanje kako- vosti, laboratorij, testiranje Good laboratory practice ABSTRACT Good laboratory practice is a rulebook that was created to prevent fraudulent practices in laboratory testing. Its beginnings date back to the 1970s, when New Zealand and Denmark adopted a similar law and soon afterwards they were followed by the United States of America. Currently, there is an agreement on the mutual recognition of good laboratory practice in EU member States, the OECD and some other countries. The Rules on Good Laboratory Practice cover the organization and personnel of the testing laboratory, quality assurance program, testing laboratory facilities, devices, materials and reagents, test systems, tests and references, standard operating procedures, implementation of the study, reporting of study results and storage of records and material. Due to strict rules and control, measured experimental data from other laboratories can be trusted and experiments do not need to be repeated. Keywords: good laboratory practice, quality assurance, labora- tory, testing 1 UVOD Dobra laboratorijska praksa (DLP; angl. good laboratory practice – GLP) je pravilnik, ki spodbuja kakovost in veljavnost podatkov, pridobljenih s testi- ranjem kemikalij ter prepre~uje goljufive prakse. Principe DLP so razvili v skladu z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (angl. Organisation for Economic Cooperation and Development, OECD) in se jih zahteva pri neklini~nih testiranjih razli~nih proizvodov [1]. Sem se uvr{~ajo kemikalije, biocidi, pesticidi, `ivila (hrana), krma, medicinski proizvodi, kozmetika in detergenti [2]. Zakonodaja Evropske Unije o DLP je zapisana v dveh direktivah: 2004/9/EC, katere vsebina se nana{a na in{pekcijske preglede in preverjanje dobre laboratorijske prakse, in 2004/10/EC, ki govori o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi na~el dobre laboratorijske prakse ter preverjanju njihove uporabe pri preizkusih kemi~nih snovi [1]. 2 DOBRA LABORATORIJSKA PRAKSA V SLOVENIJI Republika Slovenija tudi ima svoj Pravilnik o na~elih dobre laboratorijske prakse, ki ga je na podlagi drugega odstavka 52. ~lena zakona o kemikalijah (Uradni list RS, {t. 36/99) izdal minister za zdravstvo v soglasju z ministrom za okolje in prostor ter ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano [3]. »Ta pravilnik predpisuje na~ela dobre laboratorijske prakse (v nadaljnjem besedilu: DLP) za neklini~ne preskuse snovi ali pripravkov (varnostne {tudije), katerih rezultati omogo~ajo ocenjevanje njihovih vpli- vov na ljudi in okolje ter se uporabljajo v postopkih za dajanje v promet in uporabo, registracijskih, prijavnih ali sporo~ilnih postopkih.« Velja pa tudi Pravilnik o ocenjevanju in postopkih nadzora skladnosti z na~eli dobre laboratorijske prakse, ki ga je na podlagi drugega odstavka 54. ~lena Zakona o kemikalijah (Uradni list RS, {t. 36/99) izdal minister za zdravstvo v soglasju z ministrom za okolje in prostor ter ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano [4].» Ta pravilnik ureja ocenjevanje in po- stopke nadzora skladnosti ter izmenjave informacij o dobri laboratorijski praksi (v nadaljnjem besedilu: DLP) z namenom, da se zagotovi ustrezno izvajanje neklini~nih preskusov snovi ali pripravkov (varnostnih {tudij) za ocenjevanje vplivov snovi ali pripravkov na ~loveka in okolje ter omogo~i medsebojno priznavanje preskusnih podatkov z drugimi dr`avami.« Nacionalni nadzorni organi ocenjujejo skladnost z na~eli DLP vseh laboratorijev v dr`avi, ki izvajajo neklini~ne zdravstvene in okoljske varnostne {tudije kemikalij z namenom uporabe za postopke dajanja v promet in uporabo, registracijske ali prijavne postop- ke. Neklini~ne {tudije lahko med drugim vklju~ujejo presku{anje fizikalno-kemijskih lastnosti kemikalij, toksi~nosti, mutagenosti, okoljske toksi~nosti, bioaku- mulacije, ostankov, vplivov na ekosistem ter analizno kemijo v povezavi z omenjenimi presku{anji. Na~ela DLP pokrivajo vse aktivnosti v laboratorijih, na `ivalih, rastlinah in na poljih, ki potekajo v okviru {tudije. Presku{evalni laboratorij, ki `eli vstopiti v program nadzora skladnosti z DLP, mora v skladu z Zakonom o kemikalijah na Urad RS za kemikalije vlo`iti vlogo za A. FERLE@:D OBRA LABORATORIJSKA PRAKSA VAKUUMIST 39 (2019) 1–2 15 izvedbo ocenitve skladnosti. Urad RS za kemikalije izvede pregled presku{evalnega laboratorija in odlo~i o njegovi skladnosti na podlagi poro~ila pregleda. Pregledi se izvajajo redno vsaki dve leti. Za vse preglede se pla~ujejo stro{ki [5]. Evropska unija je sklenila sporazum o vzajemnem priznavanju DLP z Izraelom, Japonsko in [vico, prav tako pa zakonodaja EU velja za Islandijo, Lihten{tajn in Norve{ko. Principi DLP so sprejeti tudi v ostalih dr`avah ~lanicah OECD in nekaterih dr`avah, ki niso ~lanice OECD, vendar so pripadnice vzajemnega sprejemanja podatkov (angl. Mutual Acceptance of Data, MAD) v skladu z odlo~itvijo OECD-odbora C(97)114/Final (slika 1). Te dr`ave so Brazilija, Indija, Malezija, Singapur in Ju`na Afrika ter Argen- tina, vendar v primeru Argentine velja samo za indu- strijske kemikalije, pesticide in biocide [1]. 3 ZGODOVINA DOBRE LABORATORIJSKE PRAKSE @e v sedemdesetih letih prej{njega stoletja je veliko privatnih in javnih laboratorijev uporabljalo principe, podobne DLP. Leta 1972 so na Novi Zelandiji uradno predstavili dobro laboratorijsko prakso kot »Zakon o registraciji preizkusnih laboratorijev«, ki je pokrival evidenco stvari, postopkov, opreme in objektov. Istega leta je tudi Danska vpeljala zakon, ki je spodbujal DLP [6]. Tri leta kasneje so senator Edward Kennedy in ~lani FDA (angl. U.S. Food and Drug Administration) obto`ili dva raziskovalna laboratorija v ZDA (Searle in Hazelton) v povezavi s predklini~nimi razisko- valnimi {tudijami. V obse`ni preiskavi so ugotovili resne probleme pri izvajanju varnostnih {tudij, ki so bile predlo`ene agenciji [6]. Probleme, ki so jih ugotovili v preiskavi, lahko strnemo v pomanjkanje usposabljanja osebja, odsto- panja od protokolov {tudij, problemi z natan~no in primerno dokumentacijo, zadr`evanje podatkov, nepojasnjene neskladnosti in spremembe podatkov, pomanjkanje nadzora nad prijavljenimi podatki, pomanjkanje postopkov zagotavljanja kakovosti in administrativni problemi [7]. Januarja 1976 je osebje iz laboratorija Searle sestavilo osnutek DLP, ki je vseboval regulativo na podro~ju osebja, kontrole testnih snovi, skrbi za `ivali, objektov in opreme, zasnove {tudij in skladnosti. Dokument so predlo`ili v FDA in na podlagi tega so avgusta istega leta predlagali pravila DLP. Napisali so jih konec novembra in jih objavili v zveznem registru (angl. Federal Register). Regulativa DLP je zagotavljala enotno uporaben, procesno usmerjen pristop, ki je zagotavljal kakovost in integriteto neklini~nih laboratorijskih {tudij ter zahteval oddelek za zagotavljanje kakovosti v testnih objektih [7]. V decembru 1978 je FDA izdala kon~no regulativo o DLP, ki je bila junija 1979 tudi uzakonjena v ZDA [7]. Od takrat se je regulativa dopolnjevala in raz{irila na razli~na podro~ja industrije. DLP v Evropski uniji je urejena skladno z direktivami EU [6]. A. FERLE@:D OBRA LABORATORIJSKA PRAKSA 16 VAKUUMIST 39 (2019) 1–2 Slika 1: Vzajemno priznavanje DLP med dr`avami 4 POVZETEK PRAVILNIKA O NA^ELIH DOBRE LABORATORIJSKE PRAKSE DLP v Sloveniji ureja Pravilnik o na~elih dobre laboratorijske prakse (Uradni list RS, {t. 38/00 in 2/04) [3]. Pravilnik se je za~el uporabljati 25. 5. 2000. Spodaj je povzet 3. ~len pravilnika, ki govori o na~elih DLP in se deli na deset podpoglavij. 4.1 Organiziranost in osebje preizku{evalnega laboratorija Pod na~ela DLP spada tudi organiziranost in osebje preizku{evalnega laboratorija. Osebje se deli na odgovorno osebo preizku{evalnega laboratorija, vodjo {tudije, vodilnega raziskovalca in ostalo osebje, ki sodeluje v {tudiji. Odgovorna oseba preizku{evalnega laboratorija ima veliko dol`nosti, prva izmed njih pa je zagotav- ljanje, da se v laboratoriju spo{tujejo na~ela DLP. Zagotoviti mora tudi usposobljeno osebje, primerne prostore, opremo in material. Poskrbeti mora za obstoj programa za zagotavljanje kakovosti, dolo~iti mora osebje zanj in zagotoviti, da se zagotavljanje kakovosti izvaja v skladu s principi DLP. Vodja {tudije je posameznik, ki je odgovoren za celoto izvedbo {tudije in njeno zaklju~no poro~ilo. Odobriti mora na~rt {tudije in vsa dopolnila ter poskrbeti, da osebje za zagotavljanje kakovosti prejme kopijo na~rta in da je na~rt {tudije z dopolnili in standardnimi operativnimi postopki na voljo osebju, ki sodeluje v {tudiji. Zagotoviti mora delovanje po postopkih, navedenih v na~rtu {tudije, dokumentirati odstopanja od na~rta {tudije, zagotoviti, da so vsi podatki dokumentirani in zapisani, poskrbeti za validacije in arhiviranje ipd. Vodilni raziskovalec mora zagotoviti izvajanje poverjenih faz {tudij v skladu z na~eli DLP. Osebje, ki sodeluje v {tudiji, mora biti seznanjeno z na~eli DLP, katera se nana{ajo na njihovo delo. Imeti morajo dostop do na~rta {tudije in standardnih operativnih postopkov, ki se nana{ajo na njihovo sodelovanje v {tudiji. Kakr{nakoli odstopanja morajo sporo~iti vodji {tudije ali vodilnemu raziskovalcu, vse neobdelane podatke morajo zapisati in so dol`ni izvajati zdravstvene ukrepe za varno delo [3]. 4.2 Program za zagotavljanje kakovosti Preizku{evalni laboratorij mora imeti dokumen- tiran program za zagotavljanje kakovosti. Izvaja ga oseba, ki ne sme sodelovati pri izvedbi {tudije, kateri zagotavlja kakovost. Oseba, ki je odgovorna za zago- tavljanje kakovosti, ima ve~ dol`nosti. Med drugim mora imeti kopije vseh odobrenih na~rtov {tudije in standardnih operativnih postopkov, izvajati mora preglede, pri katerih kontrolira, ali se vse {tudije izvajajo v skladu s principi DLP, pregledati mora zaklju~no poro~ilo ter podpisati izjavo z navedbo vrst pregledov in njihovih datumov [3]. 4.3 Zmogljivost preizku{evalnega laboratorija Principi DLP govorijo tudi o preizku{evalnem laboratoriju. Mora biti primerno velik, take konstruk- cije in na taki lokaciji, da izpolni zahteve {tudije. Razli~ne dejavnosti morajo biti v laboratoriju med seboj lo~ene. Zagotovljeni morajo biti prostori za diagnosticiranje, zdravljenje in kontrolo bolezni za prepre~evanje nesprejemljive stopnje nazadovanja preizkusnih sistemov. V tem pravilniku so preizkusni sistemi definirani kot vsak biolo{ki, kemijski ali fizi- kalni sistem ali njihova kombinacija, ki se uporablja v {tudiji. Prostori za sprejem in shranjevanje preizku{ancev ter referenc morajo biti lo~eni od prostorov za me{anje preizku{ancev z nosilcem; shranjevalni prostori za preizku{ance morajo biti lo~eni od prostorov, kjer so preizkusni sistemi. Preizku{evalni laboratorij mora imeti tudi prostor za arhiv, kjer so shranjeni na~rti {tudij, neobdelani podatki ipd. Poskrbljeno mora biti, da ravnanje z odpadki in njihovo odstranjevanje ne ogro`ata integritete {tudije [3]. 4.4 Naprave, material in reagenti Naprave, ki se uporabljajo v preizku{evalnem laboratoriju, morajo biti primerno name{~ene ter primerne izvedbe in zmogljivosti. Treba jih je redno pregledovati, ~istiti, vzdr`evati in umerjati in o tem voditi zapise. Kemikalije, reagenti in raztopine morajo biti ozna~eni s podatki o identiteti, roku uporabe in posebnimi navodili za shranjevanje [3]. 4.5 Preskusni sistemi Preizkusni sistemi se delijo na fizikalne/kemijske in biolo{ke. K fizikalnim/kemijskim preizkusnim sistemom {tejemo naprave, ki se uporabljajo za prido- bivanje fizikalnih/kemijskih podatkov. Te naprave morajo biti primerno postavljene, primerne zasnove in ustrezne zmogljivosti [3]. 4.6 Presku{anci in reference Vsak preizku{anec in referenca morata biti pra- vilno ozna~ena, zanju se morajo voditi zapisi o last- nostih, datumu prejema, roku uporabi itd. Dolo~eni morajo biti postopki za ravnanje, vzor~enje in shra- njevanje, embala`a pa mora biti ustrezno ozna~ena. Za vsako {tudijo mora biti znana identiteta in stabilnost v pogojih shranjevanja in preizku{anja za preizku{anca ali referenco. Za vse {tudije, razen kratkotrajnih, se mora iz vsake serije shraniti vzorec preizku{anca [3]. A. FERLE@:D OBRA LABORATORIJSKA PRAKSA VAKUUMIST 39 (2019) 1–2 17 4.7 Standardni operativni postopki Preizku{evalni laboratorij mora imeti standardne operativne postopke v pisni obliki in odobrene s strani odgovorne osebe. Vsaka odstopanja od standardnih operativnih postopkov morajo biti dokumentirana in potrjena. Standardni operativni postopki morajo biti na voljo vsako od naslednjih vrst dejavnosti [3]: • preizku{anci in reference • naprave, materiali in reagenti • vodenje zapisov, poro~anje, shranjevanje in dostop • preizkusni sistem (kjer je primerno) • postopki za zagotavljanje kakovosti 4.8 Izvajanje {tudije Za vsako {tudijo mora biti najprej pripravljen na~rt v pisni obliki, ki ga odobri vodja {tudije, osebje za zagotavljanje kakovosti pa mora pregledati, ali ustreza principom DLP. ^e pride do kakr{nih koli odstopanj od na~rta, jih mora vodja {tudije ali vodilni razisko- valec takoj opisati, obrazlo`iti, potrditi in datirati. Za kratkotrajne {tudije se lahko uporablja splo{en na~rt. Na~rt {tudije mora vsebovati: • identifikacijo {tudije, preizku{ance in reference • podatke o sponzorju in preizku{evalnem laboratoriju • datume • preizkusne metode • obravnavane zadeve (kjer je uporabno) • zapise Vsaki {tudiji mora biti dodeljena posebna oznaka, s katero mora biti ozna~en vsak dokument in material iz te {tudije, kar omogo~a sledljivost. [tudija mora bit izvedena v skladu z na~rtom, vse pridobljene podatke je treba zapisati, vnose pa podpisati in datirati. Vsako spremembo podatkov je treba potrditi s podpisom [3]. 4.9 Poro~anje o rezultatih {tudije Za vsako {tudijo je treba izdelati zaklju~no poro- ~ilo, ki je za kratkotrajne {tudije lahko standardi- zirano. Podpisano mora biti s strani vodje {tudije, ki s tem prevzame odgovornost za veljavnost podatkov. Popravki in dodatki morajo biti v obliki dopolnil, ki jih prav tako podpi{e vodja {tudije. Poro~ilo mora vse- bovati [3]: • identifikacijo {tudije, preizku{anca in reference • informacije o sponzorju in preizku{evalnem laboratoriju • datume • izjave • opis materiala in preizkusnih metod • rezultate • shranjevanje 4.10 Shranjevanje in hranjenje zapisov in mate- riala Vse podatke o {tudiji je treba shranjevati do poteka dveh let po prenehanju dajanja snovi ali pripravka v promet. ^e ~as hranjenja ni predpisan, se mora kon~no odstranjevanje materiala iz {tudije dokumentirati. Vzorci preizku{ancev in referenc se morajo hraniti toliko ~asa, dokler kakovost pripravka dopu{~a ocenje- vanje. Material, hranjen v arhivih, mora biti kartote~no ozna~en, dostop ima samo poobla{~ena oseba [3]. S tem se 3. ~len pravilnika in tudi sam pravilnik zaklju~i. V nadaljevanju bomo govorili o ocenjevanju in o postopkih nadzora skladnosti z na~eli DLP v Sloveniji. 5 PRAVILNIK O OCENJEVANJU IN O POSTOPKIH NADZORA SKLADNOSTI Z NA^ELI DOBRE LABORATORIJSKE PRAKSE Ocenjevanje skladnosti z na~eli DLP izvaja Urad za kemikalije Republike Slovenije. Ocenjevalci lahko vstopijo v laboratorij, ki ga pregleduje, ob katerekoli primernem ~asu in tam izvajajo preglede, preizkuse in analize, ki so nujni za ocenjevanje skladnosti z DLP. Med pregledi imajo pravico dostopa do tajnih podatkov, ki jih lahko tudi odnesejo iz laboratorija ali se sklicujejo na njih v svojih poro~ilih. Ti podatki so ozna~eni kot uradna tajnost, zato se z njimi ravna v skladu s predpisi o varovanju podatkov [4]. V okviru mednarodnega sodelovanja Urad za kemikalije izmenjuje informacije v zvezi s postopki ocenjevanja in nadzora ter letnih poro~il o izvedenih pregledih laboratorijev. Izvaja tudi preglede na zahtevo tujih organov in zahteva podatke o pregledih od tujih organov, sodeluje v mednarodnih telesih, zadol`enih za podro~je DLP, ter imajo {e nekatere druge zadol`itve. Urad za kemikalije v preizku{evalnem laboratoriju opravlja naslednje vrste pregledov: • predhodni pregled, ki se izvaja v postopku vklju- ~itve v program DLP • periodi~ni pregled, ki se izvaja vsaki dve leti in obsega splo{en pregled laboratorija in presojo ene ali ve~ dokon~anih {tudij ali {tudij v teku • posebni pregled, ki ga zahtevajo doma~i ali tuji registracijski organi • preveritveni pregled laboratorija Pred izvedbo pregleda Urad za kemikalije labora- toriju sporo~i datum izvedbe in imena ocenjevalcev. Izbiri ocenjevalcev lahko laboratorij oporeka, vendar mora to obrazlo`iti. Po zaklju~ku pregleda ali presoje ocenjevalec pri- pravi poro~ilo, ki vsebuje splo{ne informacije o preiz- ku{evalnem laboratoriju, rezultate pregleda glede A. FERLE@:D OBRA LABORATORIJSKA PRAKSA 18 VAKUUMIST 39 (2019) 1–2 skladnosti z DLP ter mnenje o skladnosti in predlog mo`nih izbolj{av. Na podlagi poro~ila Urad za kemikalije dolo~i eno izmed treh mo`nosti o oceni skladnosti: • V skladu z na~eli DLP; v tem primeru urad izda potrdilo o skladnosti. • Ni v skladu z na~eli DLP. V tem primeru lahko urad dolo~i ustrezen rok za izvedbo ukrepov in nato izvede delno ali celotno ponovitev pregleda. Urad lahko tudi ~rta preizku{evalni laboratorij s seznama preizku{evalnih laboratorijev. Lahko objavi izjavo, s katero natan~no opisuje opa`ene nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na veljavnost preizku{anj Urad lahko tudi zahteva, da se ocena o neskladnosti {tudije prilo`i doti~ni {tudiji, izda priporo~ilo registracijskim organom, da {tudijo zavrnejo, ali o ve~jih odstopanjih obvesti ustrezne mednarodne organe. • V postopku odlo~anja. Poleg vsega na{tetega, Urad za kemikalije vodi tudi seznam preizku{evalnih laboratorijev, ki opravljajo {tudije v skladu z na~eli DLP [4]. V Sloveniji imamo trenutno dva laboratorija v skladu z DLP [4]. 6 IMPLEMENTACIJA DLP PO KORAKIH Implementacija DLP v laboratorij lahko predstavlja kar velik zalogaj, zato so pri WHO/TDR (angl. World Health Organisation / the Special Programme for Research and Training in Tropical Diseases) izdali knji`ico z naslovom »Good Laboratory Practice (GLP): Quality practices for regulated non-clinical research and developement«, v kateri je med drugim opisana implementacija DLP po korakih [8].P o njihovih izku{njah si je za implementacijo treba vzeti 24 mesecev. Tako omogo~imo, da zaposleni {e vedno lahko opravljajo svoje dosedanje delo, vendar malen- kost po~asneje. V nadaljevanju bomo povzeli njihov na~rt za implementacijo DLP. Prvi korak pri implementaciji DLP v laboratoriju je dolo~itev ekipe, ki bo vodila projekt uvedbe DLP. Uprava dolo~i vodjo projekta, ta pa sestavi multi- disciplinarno ekipo in pripravi uradni dokument, s katerim obvesti zaposlene o nalogah, ciljih in datumih projekta. Sledi ocenjevanje pomanjkljivosti laboratorija oz. organizacije glede izpolnjevanja skladnosti z DLP s strani zunanje ali notranje organizacije. Projekta ekipa se nato dogovori o prioritetah in podrobnostih, ki jih je treba izpolniti za skladnost z DLP ter pripravi podroben plan za dosego implementacije DLP. Projektna ekipa mese~no pregleda napredek projekta in naloge, ki niso bile kon~ane pravo~asno ter poi{~e re{itve. O napredku se sproti poro~a zaposlenim. Ko so posamezne naloge zaklju~ene, se jih postopoma implementira, da postanejo del rutinskega procesa organizacije. Na neki stopnji se dolo~i Enoto za zagotavljanje kakovosti, ki bo odgovorna za preverjanje dobrega delovanja procesov [9]. Ko so izpolnjene vse zadane naloge, zunanja organizacija zaklju~i projekt z uradno revizijo, ki dolo~i stopnjo skladnosti z DLP. Izvedejo se vsi neizpolnjeni ukrepi, ki jih zahteva revizija, nakar lahko laboratorij zahteva skladnost z DLP. 7 SKLEP Principi dobre laboratorijske prakse so pri laboratorijskem delu zelo pomembni. Z njimi med drugim zagotavljamo, da vse poteka po postopkih, da se shranjujejo vsi podatki in meritve ter da obstaja visoka stopnja kakovosti. Zaradi strogih pravil in kontrole lahko zaupamo izmerjenim eksperimentalnim podatkom iz drugih laboratorijev, ki so lahko tudi iz drugih dr`av. To pomeni, da ni potrebno ponovno preverjanje, kar mo~no zmanj{a stro{ke in ~as, ki ga porabimo za delo. Torej so principi dobre laboratorijske prakse pomembni tako za zagotavljanje kakovosti meritev kot tudi iz ekonomskega vidika. 8 LITERATURA [1] European Commission, Good Laboratory Practice. Dostop: ec.europa.eu/growth/sectors/chemicals/good-laboratory-practice,2. 1. 2018 [2] European Commission, EU legislation with Good Laboratory Practice (GLP) provisions. Ares(2016)2466364 – 27/05/2016 [3] Uradni list, Pravilnik o na~elih dobre laboratorijske prakse. Ljubljana, 19. 4. 2000. Dostop: www.uradni-list.si/glasilo-uradni- list-rs/vsebina/2000-01-1857?sop=2000-01-1857, 2. 1. 2018 [4] Uradni List, Pravilnik o ocenjevanju in postopkih nadzora skladnosti z na~eli dobre laboratorijske prakse. Ljubljana, 19. 4. 2000. Dostop: www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/25476, 3. 1. 2017 [5] Urad Republike Slovenije za kemikalije, Dobra laboratorijska praksa. Dostop: www.uk.gov.si/si/delovna_podrocja/dobra_labora- torijska_ praksa, 2. 1. 2018 [6] BioPharm International, GLPs and the Importance of Standard Operating Procedures. August, 2003. Dostop: www.biopharminter- national.com/glps-and-importance-standard-operating-procedures, 2. 1. 2018 [7] A. M. Baldeshwiller, Qual. Assur. J., 7 (2003), 157–161 [8] World Health Organisation, good laboratory practice (GLP): quality practices for regulated non-clinical research and development - 2nd ed. Dostop: www.who.int/tdr/publications/documents/glp-hand- book.pdf, 6. 1. 2018 [9] BitesizeBio, 10 Commonly Broken Good Laboratory Practices. Dostop: bitesizebio.com/8862/10-commonly-broken-good-labo- ratory-practices, 4. 1. 2018 A. FERLE@:D OBRA LABORATORIJSKA PRAKSA VAKUUMIST 39 (2019) 1–2 19