PoStnlna platana v gotovini	V	organizaciji	Je	mol,
Leto XXII., St. 17	V	Ljubljani,	15.	decembra	1935______________________ kolikor	moti	—	toliko	prat
— Izhaja 15. v mesecu. —
Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290
Čekovni račun štev. 13.562
Telefon interurban št. 3478
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi morajo biti frankl-rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije.
Časopis prejemajo le člani strok, organizacij, ki so priključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brez plačno.
Beer:
V	tistih dneh bede, podobnim naSim dnem...
(Misli v božičnih dneh).
Leta 63 je Pompej, vojskovodja rimski, osvojil Sirijo, vkorakal v Palestino. Sredi duhovniškega praznika so rimske kohorte naskočile Jeruzalem ter je — v presenečenje in grozo Judov — stopil zmagoslavni vojskovodja Pompej v najsvetejši prostor templja. In Bog Jehova se ni razsrdil, bliski niso švigali, strela ni udarila. Pač pa je dežela izgubila samostojnost. Judovski kralji so postali odvisni od Rima, rimski prokuratorji so izmozgavali ljudstvo, ki se je branilo proti rimskemu zatiranju deloma s pasivnim odporom, deloma s puči in vstajami. Stara nada na obljubljeno božje kraljestvo je strastno vzplamtela. Ali so proroki krivo proroko-vali? Ali se Judje niso natančno držali božjih zapovedi? Ne! — Mesija, po samem bogu maziljeni kralj, mora kmalu priti in zavladati svetu in osvoboditi Judejo, kajti strahote suženjstva so prevelike. Nastopali so ljudski voditelji, ustanavljale so se nove stranke, med temi ena s teroristično, revolucionarno taktiko ...
Na zunaj in na znotraj je bila Judeja peč, v kateri so tlele najvzviše-nejše nacionalne in socialne strasti ...
In v tem razgretem, revolucionarnem ozračju se je rodil
JEZUS.
Bil je sin neke rokodelske, tesarske rodbine iz Nazareta v severni Palestini Tam je obiskoval šolo, či-tal preroke, poslušal razgovore v sinagogi in šel vsako leto na velikonočni praznik v Jeruzalem — središče intenzivnega duhovnega življenja Judov.
Njegova duhovna usmerjenost je kmalu postala znana. Še kot mladenič je bil že sredi vročega boja svojega naroda v prvih vrstah. Ljubil je Jezajo in čital tam čudovite misijonske besede:
»Duh gospodov je v meni; on me je mazilil in poslal, da oznanim revnim veselo vest, da ozdravim žalostna srca, da tolažim jetnike, da odpiram oči slepim, da osvobodim zatirane in da oznanjam prihod Jehove.« (Lukežev evangelij 4, 17-20.)
To je bil uvod. Ta uvod vsebuje Jezusovo življenje.
Kmalu je vzbudil pozornost svojih tovarišev. Njegova osebnost ni pustila nikogar ravnodušnega. Njegov nastop je vzbujal pozornost. Mnogi so gledali v njem enega bodočih voditeljev v osvobodilnem boju proti Rimljanom. Skušali so ga pridobiti za neko vstajo, ki se je pripravljala. 40 dni in 40 noči je premišljeval in kolebal. Zakaj, ljubil je svoj narod in domovino. Nacionalne strasti so plamtele in razvnele toliko plemenitih mož za osvobodilni boj proti Rimu. In zakaj bi tudi njega ne? Iz te kratke dobe izvira najbrže izrek: »Ne prinašam miru, nego meč«, kajti ta rek ne spada prav nič v poznejšo dobo, kamor ga postavlja Matevžev evangelij. In teh 40 dni m 40 noči izkušnjave je prebil srečno. Ves načrt za upor se mu je zdel kot satanova izkušnjava. Štirideset dni in štirideset noči se je boril z njim v puščavi:
»In če premagamo Rimljane in si pridobimo njihovo državo in veličastnost — kaj potem? Ali je človeštvu
A
Naj bo Novo leto leto jeklene volje in železnih mišic, leto organiziranosti in razredne zavednosti delavstva, leto v katerem bo stal in korakal naš M / neupogljivo in nezlomljivo po poti k lepši sedanjosti in bodočnosti Človeka.
To v pozdrav in voščilo k božičnim praznikom in v začetku Novega leta vsem, ki so dobre in odločne volje
od uredništva in uprave ,Delavca' in Strokovne komisije za Slovenijo
V	Januarju 1936 so volitve delavskih in namešienskih zaupnikov
Navodila vidite na letakih, ki jih je izdala in razposlala Delavska zbornica.
Skrbite, da bodo v vseh tovarnah in obratih postavljeni razredno zavedni delavci za kandidate in da bodo kandidatne liste naših strokovnih organizacij 100% izvoljene.
STROKOVNA KOMISIJA ZA SLOVENIJO.
«i
Desetletnica »Delavske Politike
1. januarja 1936 bo 10 let odkar izhaja »DELAVSKA POLITIKA«. Polno bojev za politične, gospodarske, socialne in kulturne pravice delavskega razreda je teh 10 let. S ponosom lahko gleda delavstvo na ta svoj list, na »DELAVSKO POLITIKO«, ki je v dobi 10 let, v dobi reakcije, napela vse sile, da zlomi nasprotnika, da parira njegove sunke, ki jih je zadajal delavskemu razredu.
Ob 10 letnici svojega obstoja »DELAVSKA POLITIKA« samozavestno pozdravlja vse svoje naročnike, vse svoje čitatelje, vse svoje sotrud-nike in dopisnike, vse delavske zaupnike, s proletarskim pozdravom, prepričana, da boste tudi v bodoče delali za čimširšo priljubljenost njeno, da bo stopala kot dober znanec, drag prijatelj in zvest sodrug v vsa delavska stanovanja, da bo pozdravljala obrtnike in male kmete, kratko: vse delovno ljudstvo, pozivajoč vse:
»Strnite svoje vrste v močno, organizirano, razredno zavedno celoto in bodite tako strnjeni kakor jeklo, da bo Vaš MI kakor orjak, nezmagljivi, nepremagljivi, novo stavbo novega življenja ustvarjajoči. Naj bom jaz, »DELAVSKA POLITIKA«, Vaš Ml, stalen in reden, dobrodošel gost v Vaši hiši!«
Mesec januar je mesec »DELAVSKE POLITIKE«. Naj bo mesec januar mesec udomačenja »DELAVSKE POLITIKE v vseh stanovanjih ponižanih in razžaljenih, da bo v drugem desetletju vstala kot delavski dnevnik.
kaj pomagano, če dobi mesto rimskega carstva kraljevstvo farizejev, človeških zakonov in duhovniških pravil? Ne. Kajti zapisano je: Moli boga in služi samo njemu. In kaj hoče bog, to so povedali ljudem preroki:
»Socialno pravičnost, osvoboditev revnih, zaničevanje in obsodbo bogastva, odpravo vsakršne nasilnosti, ljubezen do vseh ljudi, — človeštvo, ki nosi kraljestvo božje v sebi, v svoji notranjosti ...«
In vsi patrioti in nacionalni revolucionarji so se odvrnili od njega. Pač pa se je zgrinjalo krog njega preprosto ljudstvo.
Jezus je rekel svojemu izkušanemu narodu: Politični boji, revolucionarni upori, nacionalne vojne, umori in uboji, notranje reforme zakonov in države jim ne bo pomagalo uresničiti ideala prorokov. Božje kraljestvo ne pomenja judovske nadvlade in sile nad vsemi drugimi narodi; ne pomenja pa tudi izpolnjevanja službe
v	templjih, sinagoških ceremonij, duhovniških očiščevanj in jurističnih zakonov in tudi ne češčenja patriot-
skih koristi in nacionalnih barv. Vse to bo prešlo. Kraljestvo božje pomenja marveč:
Preporod vsega življenja na temelju neomejene človečanske ljubezni — usmiljenje do vseh slabotnih in grešnikov, neskončno usmiljenje do vseh ljudi, izravnava vseh razlik v bogastvu, skupno delo vseh za vse. Samo to bo trajno in bo odrešilo človeštvo od zla.
Jezus je bil duševni svet vsega preroškega kulturnega dela. Njegovo delo je bilo protinacionalno in — po judovskih nazorih oblasti — tudi protiversko. Njegova propaganda je bila anarho-komunistična. Jezus je prestopil ozke meje židovstva. Dvignil se je nad svoje ljudstvo, razbil je nacionalne meje in pokončal tradicionalno versko stavbo, ki so jo s tolikim trpljenjem in s tolikim strahom sezidali veliki mojstri. Bil je »upornik«, seveda miroljuben upornik. In prav ta miroljubnost je pomenjala prevrat. Judje bi mu najbrž vse odpustili, če bi svojo priljubljenost uporabil, da bi pospeševal nacionalno vstajo proti Rimu. Izprosili so si Barabovo življenje, ki bi moral zaradi upora proti
Neznačali...!
Živimo v razvojni dobi družbe, kateri se mora reči, da je skrajno antisocijalna. Umirajoča moč kapitalizma se oprijemlje svojih zadnjih oporačev, nacionalizma in klerofasiz-ma, da reši svoje, do skrajnosti ogrožene postojanke. Brez dvoma je ta borba potrebna radi tega, ker se v tem odraža nasprotstvo socialne bit-nosti med razrednimi interesi različnih stanov v družbi. Zmagala bo končno naravno ona stran, katera je v večini in ki je danes socialno najbolj zapostavljena.
Zato ni nič čudnega, če se danes pojavljajo razni apostoli, ki sicer trdijo, da je potrebna sprememba obstoječega gospodarsko-političnega reda, in to rimski katolicizem na osno-
vi	stanovske ureditve države, a nemški nacionalsocializem pa na osnovi brezpogojne nadoblasti gospodujočih nad delovnim ljudstvom. Oba sta si v osnovi popolnoma edina v tem, da obstoječe priviligirano stanje manjšine v sedanji družbi še v nadalje obdrži. Resničnost navedenega nam potrjuje polpreteklost in sedanjost v nastopu fašizma v Italiji, hitlerizma v Nemčiji in klerofašizma v Avstriji.
Ta borba za nadoblast v družbi, ki ni v bistvu ničesar drugega, kakor borba za socialen obstoj, je neizbežna. Zato je naivnež tisti, ki veruje, da se je mogoče tej borbi izogniti, ali pa napraviti tako idealen družabni red, ki bo zadovoljil vse. Ta borba se tudi ne da preprečiti s še tako radikalnimi sredstvi. To nam poka-zuje zgodovina socialnih bojev dovolj razločno. To je pa tudi tista gonilna sila, katera daje povod za različne načine in metode, potom katerih se skuša uveljaviti. In eden izmed teh činiteljev je človeški značaj. Zakaj vsa ta ogromna borba se ne bije iz oči v oči, temveč je vedno zahrbtna in neznačajna. Ker ako bi to ne bilo potem ne bi mogla manjšina tako dolgo zmagovati nad večino. Zatorej, če smo rekli, da je današnja družba antisocijalna, potem še lahko pridenemo, da je tudi neznačajna.
Vendar, če ta dejstva opazujemo na nosilcih sedanjega sistema in njihovih privržencih, potem jim moramo dati pravo, ker oni to delajo v svojem interesu. Ali žalostno in skrajno obžalovanja vredno je pa dejstvo, da ima tudi delavski razred v svojih vrstah ogromno število lakih neznačajev, ki pa v svoji zaslepljenosti ali pa nezavednosti ne branijo interese svojega razreda, temveč nasprotnega. Oni stalno rušijo to, kar njihovi sotovariši s težkim trudom gradijo. Ti neznačaji so kakor vremenski petelin na strehi, ki se obračajo kakor veter piha.
Vzemimo na primer naše rudarje. Ne sicer vse, a vendar še večino. Ko je bilo po prevratu takozvano revolucionarno razpoloženje med delovnimi množicami, takrat so bili dostopni za najrazličnejše avanture. Ko se je to razpoloženje nekoliko ohladilo, se je poskušalo rudarje po »ra-
Rimu, — Baraba je bil nacionalni revolucionar — biti križan. (Markov evangelij 15. 7.) Toda Jezus in njegovi pristaši so bili že tako oddaljeni od judovskega življenja, da imenuje evangelist Marko Barabov patriotič-no nacionalni čin »umor«. Versko, politično in socialno je stal Jezus izven judovske in rimske civilizacije, zato je bil obsojen in pribit na križ.
(Iz Beerove II. knjige socialnih bojev, izdanje »Cankarjeve družbe 1934/35.)
dikaliti«. Če se to ni zgodilo, potem je to pripisati sporu takratnih voditeljev za vodilna mesta. Ko jih je ta bolezen minila, so ti glavni prešli k nacionalizmu in začel je cvesti na-cionallizem v rudnikih pred vsem zato, ker so se skoro vsi pazniki in uradniki izdajali za nacionaliste. Vsi ti neznačaji, ki so še včeraj prav internacionalno trobili, so zlezli svojim predpostavljenim pod kolena, češ ščitite nas. Pod okriljem zadnjih nacionalnih režimov je to nacionalno klečeplastvo doseglo svoj višek. Kakor hitro pa je padel nacionalni režim, tako hitro se je zrušila tudi stavba tega napihnjenega nacionalizma v revirjih.
In ko je nastopil sedanji režim, se ni samo »Jutro« spremenilo v »Slovenca« v žepih naše inteligence, temveč so se tudi tisti rudarji — selivke začeli na novo orijentirati. Krščanski socializem in njegov oče klerikalizem sta začela pridobivati. Tisti, ki so nekdaj vpili dol iz Rimom, danes zopet gredo pot, ki so jo prej opluvali. Kakor hitro pa zopet sedanji režim pade, pa bodo zbežali proč kakor miši s potapljajoče ladje, in pojutršnjim bodo zopet hoteli biti največji revolucionarji!
To kameleonstvo v značaju in prepričanju delovnih množic, pa zna
podjetnik prav dobro izrabiti. Njegovi namestniki imajo s takimi ljudmi lahko opravilo. In posledice? Posledice tega so strašne. Če pregledamo danes večino naših rudnikov v pogledu delovnih in socialnih prilik rudarjev, potem vidimo, da je vse skupaj ena sama socialna razvalina, ki bi bila gotovo že zadušila vse, če ne bi bilo peščice razredno zavedno organiziranih rudarjev, ki z skrajnim naporom moči svoje organizacije branijo popolno razsulo socialnih pravic vseh rudarjev.
Če je danes v revirjih nezaupanje eden v drugega, je to sad dela teh neznačajnežev. Če se danes za vsako malenkost delavca na cesto vrže, je to zasluga teh neznačajnežev. Če nimajo zaupniki danes tistega vpliva, kot bi ga morali imeti, je to zasluga takih neznačajnežev. Če se danes blati razredno strokovno organizacijo in nje predstavnike, je to delo teh neznačajnežev In če mora danes rudar garati kakor vprežna živina, da zasluži v potu svojega obraza toliko, da mora milostno prositi za doplačilo do 37 Din na šiht, potem je to stoteren sad dela neznačaja v delavskih vrstah.
Povedali smo, razmišljajte in presodite!
Imenovanje v OUZD
Mesto da bi razpisal volitve v bolniško blagajno, je minister za socialno politiko in narodno zdravje imenoval novo upravo. Pri tem se pa kljub vsemu ni oziral na predloge, ki jih je stavila Delavska zbornica sporazumno s strokovnimi organizacijami, ki so pri njej registrirane.
Strokovna komisija je pozvala svoje člane, ki so bili imenovani, z naslednjim pismom, da odložijo ta mesta.
Sodrugu Adolfu Galofu, Lovru Jakominu, Ivanu Kregarju in Francu Toplišku.
»Dragi sodrug!
V	želji, da bi se prenehalo pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev in pri Trgovsko bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani z dosedanjo prakso in uveljavilo končno načelo, da morajo upravljati te zavode zaupniki obeh glavnih vzdrževateljev in interesentov, so se zavzele vse v Delavski zbornici registrirane strokovne organizacije za izvedbo volitev v zavore za zavarovanje delavcev.
Vendar so računale te organizacije z dejstvom, da je mandatni rok dosedanjih ravnateljstev potekel preden so bile izvedene volitve v te zavode in da je vsled tega imenovanje novih ravnateljstev potrebno. Strokovne komi-
sije so želele upoštevati tudi argumente, ki so se čuli v prilog štednje in pocenitve volilnega postopka. Zato so stavile preko Delavskih zbornic predlog za imenovanje novih začasnih uprav zgoraj imenovanih zavodov.
Ta predlog so stavile vse v Delavski zbornici zastopane delavske in nameščenske organizacije soglasno.
Pri odnosu Delavske zbornice v Ljubljani do vseh obstoječih ilegalnih delavskih in nameščen-skih strokovnih organizacij se lahko trdi, da poleg teh organizacij ni na teritoriju zbornice pomembnejših strokovnih organizacij.
Če se je izvršilo imenovanje ravnateljstev kljub temu po velikem delu brez ozira na tak avtoritativen predlog, vidijo v tem v Delavski zbornici registrirane organizacije znak za to, da se volja delavcev in nameščencev, da se vzpostavi v zavodih za zavarovanje delavcev resnična samouprava, še vedno ne misli upoštevati, vsled česar tudi ni garancije, da je smatrati imenovana ravnateljstva za ravnateljstva, ki naj pripravijo volitve v zavode.
Da damo viden izraz nezadovoljstva delavcev in nameščencev s takim postopanjem, smo se
Ivan Vok:
Prosvetni popoldan v Kranju
Svoboda je prosta kraljica njen dom ni v hudobnih strasteh, v tiranstvu ne, ne v farizejstvu — njen dom je pri srečnih ljudeh...
Iv. Cankar.
Nedelja 8. decembra. Popoldan. Kamniške planine stoje kakor dragulj, ogromen in dragocen, bleščeč v soncu. V dvorani pri Semenu pa se zgrinjajo ljudje, delavci in delavke iz Kranja. Kajti, danes je ura lepote, oddiha, delavske kulture, tihe radosti in delavskega MI.
»Proletarci vseh dežel, združite se ,. pozdravlja napis nad odrom v dvorano stopajoče. Vmes slika Karla Marxa opazuje množice, ki žnbore med seboj veselo, prijateljski in polnijo dvorano.
Zvonček za zastorom zveneče zacinglja
—	in zastor se razgrne, 4 letno dekletce Tilka se prikloni, akordi klavirja jo^ pozdravijo in njen lep, otroški glasek zbeži po dvo-
rani:
»Le enkrat bi videl.
kak sonce gor gre...«
In bilo mi je pri zvoku tega čistega otro-ga glasu, kakor da me boža nekaj nepo-nega, skrivnostnega, lepega... Lepo Iz-arjane besede so se prepletale z akordi virja v harmonijo, ki je zavzela vse na-če, da so burno ploskali.
Pozdrav tebi, Tilka, za pesem, čisti gla-
sek tvojega grla bodi vedno glas lepote in pesmi.
»Zdravi, hrabri bojevniki...« Pozdravni akordi delavske godbe »Zarje« iz Ljubljane so pozdravljali kranjsko delavstvo, silili skozi okna in hiteli dalje preko Kokre k vsem, ki so dobre volje, vabeč:
»Zdravi vsi vi milijoni, _ v vrste naše složno vsi...«
Govorilni zbor. Starogorskega balada »Tam na oglu • • *» zaživi. Otročička prosita vsa premražena in lačna milodarov.
Dajte, prosim kruha košček dajte...« A mimo gredo in »nihče, nihče nič ne da pogleda le, ko da sta psa...«
Toliko življenja, čuvstva je bilo v glasovih govorilnega zbora, da so poslušalci za-državali dih in zdelo se mi je, da jih samih zebe, videč trepetajoča in proseča otroka. Priznanja je bilo toliko, da je govorilni zbor moral ponavljati.
•
Zbor 25 pevcev, delavski zbor. Intonacija. Pevovodja Bernard, sin skladatelja, je zamahnil:
»Oj čujte delavskih množic korak,« je zazvenelo enoglasno in se nato razlilo v bogate akorde in harmonijo.
»Prapori naši rdeči, rdeče plamte,
družijo nas in kličejo nas
za svobodo, enakost, bratstvo in mir...«
Katero srce ponižanega in razžaljenega bo ostalo nerazgibano. Ploskanje, knki pri-
z vsemi delavskimi in nameščen-skimi organizacijami, registriranimi pri Delavski zbornici v Ljubljani, sporazumeli, da svojim članom, ki so bili imenovani v nova ravnateljstva, naročimo, da teh funkcij ne sprejmejo. Ljubljana, dne 11. novembra 1935 Strokovna komisija za Slovenijo.
Sodrugi so nato odposlali naslednje pismo:
Podpisani (ime in priimek) sem bil imenovan z odlokom naslova St. br. 60.463 z dne 26. novembra 1935 za člana ravnateljstva (namestnika) Okrožnega
urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Uvažujoč stališče, ki ga je zavzela v tej zadevi Strokovna komisija, ki ji pripadam, žal te funkcije ne morem sprejeti.
Zato si usojam vrniti v prilogi vabilo na ustanovno sejo.
Obenem se zahvaljujem za izkazano zaupanje in prosim, da se uvažujejo motivi za moj postopek, ki jih utemeljujem v prilogi-
Ljubljana, dne 12. decembra 1935.
Galof Albin s. r., Jakomin Lovro s. r., Ivan Kregar s. r., Franc Toplišek s. r.
Mednarodna konferenca o naCrtu dela
Mednarodni socialistični dom in odbor za švicarski načrt ie sklenil, dia 17., 18. in 19. aprila 1936 organizirajo v Ženevi med1-narodno 'konferenco o načrtu dela. Konferenci bo predsedoval Andre Oltramara, profesor univerze, predsednik socialističnega doma, in Hans Opreht, narodni poslanec, podpredsednik švicarskega odbora za načrt.
Določen je naslednji dnevni ned:
1. Nacionalizacija kredita. Referent Andre Filip, profesor lionske univerze;
2. Industrijska in poljedelska produkcija. Referent J. Nečas, minister za socialno politiko na Češkoslovaškem,
3. Demokracija in vloga delavskih organizacij v načrtu. Referent Maks Bise, narodni poslanec, ravnatelj Biroa za socialne študije belgijske ‘delavske stranke.
STROKOVNI VESTNIK
KOVINARJI
Duh brezvernega komunizma.
»Cerkveni Vestnik« kamniške župnije za Advent in Božič 1935 ie prinesel notico o zborovanju delavcev v Kamniku 10. novembra 1935, ali kakor pravi »Cerkveni Vestnik«: »komunističnih« delavcev. V tej notici pravi, da se ni govorilo le o pravični razdelitvi zemskih dobrin, nego da se je govorilo tudi bogokletno o dogodkih našega odrešenja, napadalo se je krščansko usmerjene delavce itd.
Izjavljamo, da je uredništvo »Cerkvenega Vestnika« nasedlo lažnjivemu poročevalcu.
Na tistem zborovanju delavcev v Kamniku 10. novembra 1935 se ni prav nič bogokletnega govorilo »o dogodkih našega odrešenja« in pozivamo tistega »resnicoljuba«, da pove »tiste bogokletne besede«, ki so bile izrečene. Bila je pač omenjena^ O. knjiga Beerove zgodovine socialnih bojev, kjer je zgodovinsko povedano o Jezusu. V današnjem uvodniku je to nekoliko obširneje obrazloženo.
Ali je to bogokletstvo?
Laž je tudi, da se je »napadalo krščansko usmerjene delavce«.
Pozivamo tistega, ki si upa povedati le eno tako besedo na krščansko usmerjene delavce, da to stori. Baš nasprotno. Rečeno je bilo, da naj z njimi sodrugi prijateljsko govore, ker lepa beseda lepo mesto najde ^in bodo delavci sami spoznali, kam spadajo. Zato, gospodje, korajžno na dan!
Značilno je pri častitih gospodih tudi to, da je vsak delavec, ki ni zadovoljen z današnjimi »dobrimi« mezdami, s postopanjem obratovodij napram delavcem, s kršenjem socialnih zakonov in to izrazi javno in glasno, takoj žigosan kot komunistični delavec. Zares poceni so take obdolžitve. Značilne so za molilce 6. prošnje Očenaša, ki ga molijo vsak dan po nekolikokrat.
Kamniški delavec.
RUDARJI
r
Žrtev dela
1
27. novembra ie v najlepši mladosti (stara komaj 25 let) umrla naša večletna agilna članica in sodmžica Francka Oselj, Bila je zavedna tekstilna delavka, zaposlena v tovarni Eifler v Ljubljani. Za boni dnevni zaslužek, s katerim je preživljala siromašno mater, je leta in leta bodila z Rjašice pri Št. Vidu — dve uri daleč — v Ljubljano. Nakopala si je tuberkulozo, ki jo je spravila v prerani grob. Najzavednejši člani in članice so jo 29. novembra spremili na zadnji poti in položili na grob venec svežih rož. Francko, ki zapušča siromašno, osamljeno mater, kateri izrekamo globoko sožalje, bomo obranili v tratnem spominu, saj smao izgubili z njo zavedno članico. Mati izreka delavstvu srčno zahvalo za venec in ‘darovani znesek.
H
prem. druibi
Dne 3. decembra t. L se je vršila v sejni dvorani palače Trboveljske premogokopne družbe ▼ Ljubljani razprava o delavskih zahtevah, vloženih na rudarsko oblast dne 4. septembra t. 1. Razprave so se udeležili zaupniki vseh rudnikov TPD, zastopniki vseh strokovnih organizacij, Delavska zbornica, rudarsko glavarstvo in TPD z vsemi svojimi ravnatelji.
Po daljši debati k posameznim točkam se je dosegel naslednji sporazum:
1.	Trboveljska premogokopna družba izjavlja, da bo še naprej upoštevala čl. 219 Obrtnega za-
znanja so glušili dvorano. Oči so žarele samozavesti in ponosa, ki so govorile:
»To smo Mi!«
•
Recitacija »Molitev rudarske žene« je bila izvedena s takim čuvstvom, da je bilo v dvorani tiho kakor v grobu.
»Daj nam daj naš vsakdanji kruh, daj nam daj, če nisi gluh...«
je bilo podano s tako resnično res kostjo obupane matere, da sem slišal v dvorani vzdihe, smrkanje in neki otrok je bolno zajokal. Zraven mene sedeči očanec pa je rekel svoji sosedi:
»Če bi pred dvajsetimi leti kdo kaj takega deklamiral, tudi med delavci in kmeti, bi ga s kamenjem nagnali kot bogokletnika. Kako se časi spreminjajo. Takrat še Je tista molitev »Daj nam danes naš vsakdanji kruh« nekako držala. Zdaj pa je vse zastonj. Moli kakor hočeš, lačen boš.«
Katke Zupančičeve, ameriške delavske pesnice, »Kdo je kriv« je govorilni zbor tako sijajno uprizoril, da je moral ponavljati.
»Profit pa brezskrbno
čimdalj se bolj širi,	,	.
skrbno ogrnjen v zmoto, prepiri...
In krik zbora:
»Proč z zmoto, s prepiri in vsem malodušjem...« je planil iz ust zbora, kakor da ga hoče zaklicati vsem ponižanim in razžaljenim, da poslušajo, da se strnejo in poženejo zmoto, prepire iz svoje srede in tako ubijejo profit ter ga sramotno razgalijo.
Zbor je moral ponavljati. Kajti vse to je bilo izgovorjeno iz duše delavca in delavke.
*
Zaključila je prosvetni popoldan veseloigra »Sovražnik žensk«. Enodejanka, lahka reč, vesela in zabavna, da se je smejala vsa dvorana. In videl sem, da je treba delavcu in delavki dati tudi take stvari, da se ga razbremeni težkih misli, skrbi in se mu pričara vsaj za trenutek _ smeh in razpoloženje.
Igralci, bili so trije, dva ianta-delavca in dekle-tekstilna delavka, so dobro rešili svoje vloge. Moram omeniti igralko, Poldni-co, da je v svojem nastopu, mimiki, izgovorjavi pokazala, da je igralka, ki bi lahko dala tudi velike, težke vloke brezhibno. Pesem, ki jo je zapela ob spremljevanju kitare, je bila lePa-, Njen mezzo-sopran je bil sočen, poln in čist, tako da je škoda, da se petju ne posveča z večjo vnemo in da ne obiskuje glasbenega pouka. Da, seveda, tekstilna delavka, borba za vsakdanji kruh ji to preprečuje. Eh, koliko talentov je zakopanih v delu v tovarnah.
•
Tak delavski prosvetni popoldan je dal zopet časten žig, koliko kulturnega stremljenja je v delavstvu, kako bogate sadove rodi setev, ki jo sejejo dobre proletarske knjige, časopisi in predavanja. Iz samega sebe se delavstvo izobražuje, kreše svojo prirojeno inteligenco brez učenih šol, kamor mu sicer ni dostopa. Zato pa je tudi njegova pot, četudi naporna in z vsemi zaprekami natrpana, čudovita pot navzgor, kamor drugi ne morejo.
Zato, zdravo vsi vi milijoni,
proletarci, zdravi vsi,..
kcna ter bo izplačevala enotedensko mezdo po storjenih šihtih preko 7 dni bolezni neomejeno.
2. Uredila se je odškodnina za zamudo šihtov, za slučaj smrti v družini, ali za uradne pozive.
3. Trb. prem. družba postavi v njih prejšnjo kategorijo vse one delavce, kateri so bili po odslu-ženju vojaščine nazaj sprejeti v nižjo kategorijo.
4. Delavstvo ima pravico, da v slučaju nezmožnosti doseže zahtevane storitve in temeljne mezde, zahteva uradno preiskavo.
5.Delavcem na separaciji v Zagorju in Hrastniku se prizna pol ure kot odškodnina za dvojno pot na šiht.
6. Delavstvu se ima v smislu kolektivne pogodbe v vsakem slučaju izplačati 20 odstotkov od brutto zaslužka v denarju.
7. V zadevi odvisnosti od rudniških konzumov se je uredilo tako, da je v bodoče vsakomur dana možnost, da si nabavi življenjske potrebščine, kjerkoli hoče.
8. Družba je dala za revno de-co rudarjev 20.000 Din.
Rudarji rudnika ,,Stanovsko" v borb! za svoje pravice
Blizu Poljčan sc nahaja rudnik »Stanovsko«,'pri katerem je zaposlenih okrog 118 rudarjev. Ti rudarji žive v skrajno bednem položaju. Temu niso vzrok samo nizke mezde, ki znašajo za kopača 24 Din, učnega kopača 22 Din in vozača 17 do 18 Din na storjeni šiht, temveč predvsem to, da se jim Se te plače silno neredno izplačujejo. Tako še do 25. novembra t. 1. niso imeli izplačila za mesec september. Na hranarini se jim je dolgovalo še za mesec julij t. 1.
Pod težo teh razmer so ti rudarji sklenili, da se organizirajo v Zvezi rudarjev Jugoslavije. Vršil se je tozadevni sestanek. Izvolil se je pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice ZRJ. Kakor hitro pa je podjetje to zaznalo, je dne 15. novembra t. 1. odpovedalo službo celokupnemu pripravljalnemu odboru. To je delavstvo tako razdražilo, da je takoj stopilo v stavko. Vodstvo ZRJ je takoj podvzelo potrebne korake na merodajnih mestih zaradi priznanja koalicijske pravice delavstvu in pa, da se pri tem rudniku odpravijo neznosne socialne razmere, katere obstojajo v glavnem v nerednem izplačevanju delavskih mezd in hranarin.
Pri tozadevnih pogajanjih, ki so se vršila v ponedeljek, dne 25. novembra t. L, in katerih sta se udeležila poleg delavskih zastopnikov in zastopnikov podjetja tudi rudarska in politična oblast po svojih predstavnikih, je bil po daljši debati dosežen naslednji sporazum:
1. Podjetje sprejme odpuščene delavce zopet v službo.
2. Obojestransko se ne sme izvajati nobenih konsekvenc zaradi stavke.
3. Podjetje se zaveže, da v slučaju potrebe zmanjšanja obrata ne bo delavce reduciralo, temveč bo v sporazumu z delavskimi zastopniki uvedlo skrajšan deovni čas.
4. Dne 26. novembra se izplača delavstvu vsa od bratovske skladnice potrjena hran arina za nazaj in mezde za mesec september.
5. Najkasneje do 30. novembra bo izplačalo podjetje eno tretjino zaslužka za mesec oktober, a na ostalo pa predujem v obliki nakaznic. Nadaljnje izplačevanje mezd se ima vršiti po obstoječih zakonskih predpisih.
6. Delavsko zastopstvo na rudniku se uredi po predlogu delavstva.
Na podlagi tega sporazuma je delavstvo dne 26. novembra t. 1. pričelo z rednim delom. S tem so ti rudarji s popolnim uspehom prestali bojni krst za svojo razredno organizacijo. Zato jim kličemo, živela solidarnost in vztrajnost v organizaciji. Le z organizacijo si izboljšate svoje razmere in vas bodo upoštevati kakor človek.
Rudnik Ravna Reka
Težki delovni pogoji, pod katerimi so delali rudarji v Ravni Reki in v Srnskem rud-niku, so dozoreli do ob ustav e dela na' dan 13. septembra 1935.
Ko so rudarji delo ustavili, so podali svoje zahteve v točkah, ki so se v glavnem nanašale na povišanje mezd, na popravilo stanovanj, na premajhno količino pitne vode (še pitne vode nismo dobivali dovolj), proti nerednemu izplačevanju mezd in proti grobemu obnašanju, proti nespoštovanju službenega reda v pogledu odpuščanja delavcev in proti drugim nedostatkoim.
Držali so se odločno in je bil dosežen sporazum med' ravnateljstvom rudnika in tu -dani. Ali ta sporazum ni rv nekaterih točkah spoštovala upravia rudnika. Kaznovala je rudarje še naprej za premaijhno storitev v akordu !n še nekatere druge stvari. Ker se ie to vedno zavlačevalo, so rudarji dne
3.	decembra 1935 odločno zahtevali, da se sestane komisija, ki bo regulirala vprašanj c delavskih zahtev. In 4. decembra 1935 je prišel inšpektor policije moravske banovine iz Niša. Iz Beograda je prišel načelnik ministrstva za državne rudnike Anž. Zahradnik, član Delavske zbornice Vojislav Veličkovič, oblastni tajnik saveza rudarjev Mile Ačimovič. Vzeli so zahteve rudarjev v pretres in pregovori so trajali dva dni. Prišlo je do kompromisa in se je sklenil sporazum, da se bodlo v bodoče mezde izplačevale redilo vsaki mesec in da se bo po možnosti vsak mesec dajal predujem.
Rudarsko delavstvo v naši državi je eden glavnih dellov delavskega razreda, ki je najbolj izkoriščan v vseh ozirih.
Zato bodimo vsi organizirani, da si bomo pomagali.	F.	R,
SPLOŠNA DEL STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE
A. K.:	1	J
Ix naiih steklarn
Hrastnik.
Položaj v naši steklarni se je zopet poslabšal. 17. novembra 1935 so pri nas eno banjo ugasnili, ker ni zadostnih naročili. 18. novembra je pa iztekla druga banja, taiko da je 14 dni obratovala skoraj samo mala peč, •dokler niso hitro za silo popravili rezervno banjo ter jo vžgali. Zdaj zopet delamo. Seveda reducira n o na šilite. Ker pa dobimo ravno za božič izplačano samo po 3 šihte, se je na našemi sestanku sklenilo, da predložimo podijetju predlog za izplačevanje dopustov. Seveda podjetje na to ni pristalo, pač pa je gospod ravnatelj obljubil, da bo preskrbel za 'praznike nekaj podpore v gotovini. Koliko, se še ne ve. Tuidi podpora bo dobrodošla, ker smo že pozabili, da smo ljudje. Do spomladi se bo delalo najbrž e reducirano. Upanje pa .je, da v letošnji zimi ne bomo popolnoma brezposelni, kakor smo bili že več let sem. Kair se tiče socialnih zakonov, se jih ne upošteva v polni meri. Kriva je temu po večini brezbrižnost delavstva sameiga, ker se premalo briga za svoje ipraivice in pa večna kriza v steklarski industriji in reducirano delo. Vsled! tega se delavstvo tudi .boji, češ, če bi zahtevalo upoštevanje vseh svojih zakonskih pravic, ■da bi nato n® postalo popolnoma brezpo-s-efoo, kakor se to dogaja po vsej državi.
Ker navada je nastala taka: Kdor zahteva svoje pravice, za tega ni dela. Kako dolgo bo še delavstvo to trpelo? V dlelav-stvu samem je moč, da se to neha. Ali hočete?
Rogaška Slatina.
Zdaj se dela normalno in se je moralo še celo deillati v nedeljo. Najbrž zato, ker je v Hrastniku banja iztekla, a naročila so
Ivan Vuk:
Brzovlak
Govorilni zbor
Noč, Kolodvor. Čmti se samo svetloba z/vez»d, •da )e vse v nekakem omrzlem soimraku. Brzovlak stoji na tračnicah. Ljutdje stopajo na vlak« gledajo skozi okna vagona. Sprevodniki z lučjo v noki stoje pripravljeni za odhodi. Na lokomotivi strojevodja žleda po ljudeh. Potegne za ročaj piščalke, šum, nato dolg, zategnjen, oster žrvižg lokomjotive.
Glas (s postaje): Čuj... Signal je dan! Vsi (z oken in s postaje):
Strojevodja. ..
Odpri ventil1,
da v prsih jeklenih,
ognjenih
zabuči
pare silni dih . ..
(Se sliši oster sik pare.)
Glas: A vi — sodrugi — s postaj...
Kvišku rdeči semafor,
Vsi: da zdrvi brez ovir velikan
— jekleni orjak — preko polja in gozdov, skozi mesta in vasi, skozi noč in mrak, s krikom vse glušečim.
Glas (močno in povdamo):
Naš vstaja dan!
Vsi: Na plan!... Na plan!...
Proti koncu predzadnjih besed vlak izginja v noč. Sopihanje pare im ropot koles se meša z glasovi, ki se sliši vedtoo hitrefe in nekam daleč hiteče. Oder za trenutek prazen, tih. — Nato se iz mraka javlljaijo ljudje; vedno jih je več.
Vsi (nekako skrivnostno, poslušajoče. Od daleč nekje se sliši puh pare iz lokomotive in klokotanje dirjajočih koles vtlaka):
CUJ —
Glas: Jekleni krik odmeva skozi gluho noč ...
(Trenotek molče, napeto poslušajo — skrivnostno):
A noč... drhti in trepeče pod grmenjem železnih jeklenih
vse razbesnelih
koles ...
Vsi (stopijo kakor prebujeni na rob odra): Hej...
Kdor čuti moč v mišicah svojih zjeklenelih, od dela, znojenja prekaljenih
naj sledi kriku vstajenja ...
Glas (slišen od daleč, a mogočen): »Signal je dan! ...
Vsi: Na plan! Na plan!...
Zastor pade.
morala biti izgotovljena. Ne ve se še, če se bo čez zimo tako dielalo. Tudi tam se
socialni zakoni ne upoštevajo v polni meri.
Rogatec—Straža.
Obrat je zopet ustavljen. Večina delavcev je brezposelnih. Organizacija se je potrudila, da dobe vsi podpore od Borze dela. Kako dolgo bo obrat stal, se ne ve.
V	zadnjem času so se pojavili neki agitatorji. ki agitirajo proti naši zvezi, češ, da ne delamo prav in naj zato vsi pošteni Hrvati steklarji izstopijo iz naše zveze in naj pristopijo v Savez hrvatskih -radnika (Mačkovem). Nekaj naivnežev je res pristopilo v ta savez. Zdai smo radovedni, kako si gospodje okoli Hrvatskega raidničkega saveza zamišljajo rešitev delavskega vprašanja. Ko pa je glavni vodja izjavil, da delavec nima nič skupnega s kmetom, in ko vemo, če bi dobili oblast v roke ti ljudje, da hi popolnoma 'pozabili na delavska vprašanja. Kjer gospode tarejo druge (kapitalistične) skrbi, bodo delavci, ki so jim nasedli, še bridko obžalovali svoj korak.
Sodrugom, ki so pa zvesti ostali naši organizaciji, kličemo: Le naprej do popolne zmalge vsega izkoriščanega proletariata.
Paračin.
Podjetje je predložiilio preko Inšpekcije dela v Nišu naši podružnici nov osnutek kolektivne pogodbe. Delavstvo je na svojem zborovanju ta osnutek odklonilo, ker vsebuje same obveznosti delavstva in nobenih pravic. Zdaj se ibo predložil predlog kolektivne pogodbe delavstva preko naše organizacije v Ljubljani, ki pa more veljati za vse steklarne, ki so imele dozdaj skupne pogodlbe.
Če bi tovarna hotela vendar vsiliti svoj osnutek, je delavstvo tudi pripravljeno sprejeti vsiljeno borbo do končne zmage. Upamo pa, da bodk) gospodje uvideli, da je nesmiselno razburjati delavstvo, kajti njihov predlog je tudi v večji meri nasproten samemu zakonu. O uspehu te akcije borno še poročali.
Pančevo.
Tam se zdaj zopet obratuje. Imeli smo tam organizacijo, ki so nam jo razbili. Celotni odbor so namreč odpustili. To imajo na vesti neki ljudje iz okolice Bratkovičeve organizacije. Dan obračuna bo prišel tuidi za te.
Sisak.
Tu še vedno stoji tovarna. Steklarji pa čakajo, kaj bo. Zima jie tu. Nolbeneiga zaslužka, ne podpor?! Tovarnar je že pred nekaj tedni zahteval od! steklarjev, da mu predlože od vseh steklarn pogodbe. Obljubil je, da bo kmalu začel obratovati. Steklarji so mu predložili vse pogodbe, a o kakem pričetku dela ni sluha ne duha.
Inozemstvo.
Reorganizacija ruske steklarske industrije. Ker še steklarska industrija ne odgovarja popoJlnoma novim zahtevam, se je svet liud&kiih komisarjev bavil s tem vprašanjem in sklenil, da se steklarska industrija reorganizira. Obenem je sklenil, da se ustanovi visoka šola za inženjerje za steklarsko in porcelansko industrijo.
Madžarska. Italijanska steklarna v Mu-rano je kupiJla neko posestvo v Tapolcu in bo zgradila tam novo steklarno.
Poljska. V Petrikanu je steklarna, ki je last belgijske tvrdlte Haebler in ki je poprej ročno izdelovala steklenice. Zdaj je začela izdelovati vse vrste steklenic z modernimi stroji.
Finska. V Hango je začela obratovati nova steklarna. Izdeluje samo šipe. Preračunano je, da bo letno izdelala 250.000 kwa-| dratnih metrov stekla. Gradlbeni stroški so znašali 3.5 milijona iranikov.
Češka. Steklarska industrija za izdelavo božičnih okraskov ima letos zelo mnogo naročil, in to zlasti iz inozemstva. Ameriške tvrdke so naročile 20 vagonov. Mnoigo je naročenega tudi iz Anglije, Egipta, Francije, Holandije in iz drugih dežel.
Posarje. Položaj steklarske industrije ife postal po plebiscitu obupen. Pred plebiscitom se je v Francijo eksportiralo 40 do 60 odstotkov vseh izdelkov. Zdaj je ekspotnt v Francijo ■popolnoma izostal. Posarje samo pa porabi komatj 10 do 18 odstotkov izdelkov in je torej steklarna navezana na ekspor-tiranie. če se ne ‘bo drugod' našel trg, bo slej ko prej steklarska indlustrija v Posanju propadla.
LIBOJE
Uspeh organiziranega delavstva keramične industrije.
Delavstvo keramične industrije v Libojah ie dne 23. oktobra t. 1. stopilo v mezdno gibanje s tem, da ije predložilo 'podjetju zahteve po zvišanju plač. Po dveh razpravah, katere so se udeležili1 za Delavsko zbornico s. Joža Golmajer, za centralo Spl. dlelavske strokovne zveze Jugoslavije s. Jakomin Lovro in d'ellavski obratni zaupniki podjetja, je p od jetrc pristalo na zvišanje plač, in sicer pri urnih mezdlah za okoli 10, pri akofldnem delu pa do 20 odstotkov, kar je v obliki posebnega dodatka priloženo k obstoječi kolektivni pogodbi.
Tekom mezdnega gibanja so se vršila tudi tri delavslca zborovanja. Delavstvo se jie v tem mezdnem gibanju .ponovno prepričalo, da je predpogoj za uspeh močna strokovna organizacija.
ROGAŠKA SLATINA
V	prejšnjih številkah »Slovenca« smo či-tali članke »za ipravice nerojenih«, nedeljski -Slovenec« (8. dec. 1935) pa piše iz Tržiča pri Rogaški Slatini »za pravice delavcev« in se seveda zelo huduje, ker ne spoštujemo Gospodovega diie. Mi dopisniku verjamemo, da ga boli, ako sliši, da tudi včasi v nedeljo sirena tuli in vabi delavce na delo. Pravi tudi, da se dela v zapovedanih praznikih. Seveda se dela. Kam bi pa prišli, če bi vsak praznik ne delali, ko jih fe pa več kaikor
nedelj, Mi bi samo dopisniku »Slovenca« povedala tale skučaj Ob .priliki stavke grafičnega delavstva snio čitali v nekem listu, da se ie v neki tiskarni v Mariboru (če se ne motim, baš v tiskarni sv. Cirila) delalo tuidi v nedeljo dopoldne in to ne delavci, ampak stavkokazi in to samo zato, da bi se uničile ipravice delavcev. Glejte, kako veliko nesoglasje. Pribijem naj še to, da je takrat, ko so 'Mie ogrožene pravice £ra~ ličnega delavstva, »Slovenec« uporno molčal, zakalj ker so bila v boiju proti delavcem tudi katoliška podjetja.
Mi bi še opozorili dopisnika »Slovenca«, zakaj se takrat ne postavi za nas, kadar ne delamo in naj vpraša tiste, katerih »žali verski čut«, kako nam privoščijo, če ne delamo itd. Mi ne potrebujemo vašega pisanja, to je otipljiva hinavščina, svetovali pa bi gospodu dopisniku tole: pojdite v Rogaško Slatino, v nalivalnico, v zdraviliški hlev in v vse delavnice in zastavite »vaš uma svitli meč« za ipravice zdraviliških delavcev, za kolektivno pogodbo, za zvišanje vsaj za 50 para na uro, umi vam bodo izredno hvaležni.
Resnici na ljubo smo morali vse to povedati, ker nepoučeni bralci bi res mislili, da nam »Slovenčev« dopisnik želi vse dobro.
Delavci steklarne.
Hrastnik
ZAHVALA.
Podpisani se sodruižno zahvaljujeva vsem sodrugom in sodružicam za podporo 105.50 Din. Pomagali ste nama sodruižno v bedi in nesreči in to naju je bodrilo, četudi so se nekateri najini 4 mesečni brezposelnosti mrzlo posmehovali. V sodriužništvu je solidarnost in v solidarnosti je moč in opora. Zato kličeva: Skupaj vsi v organizacijo, da izboljšamo naš položaj, v organizacijo do popolne zmage.
Hrastnik, 24. novembra 1935.
Podpečan Julijana in Sabasu OkinL
Tržič. Zahvala. Podpisana družina Meglič se najiskreneje zahvaljuje delavcem in delavkam baron Bornove žage pri Triži&u za nakazani znesek 173 Din in za venec ob priliki smrti našega očeta, moža Blaža Megliča. — Družina Meglič.	,
ŽIVILCI
S.	Margetič:
Pravi značaj problema nočnega dela v pekarnah.
Borba pekovskega delavstva za prepoved nočnega dela v pekarnah ni nekaj novega ali posebnega, kakor bi si to nepoučen človek mislil in misli. Že v 17. stoletju, ko se je začela industrija razvijati in delati tudi ponoči, se je delavstvo temu upiralo in se borilo zoper nočno delo.
Pri tistih delih, kjer je na vsak na, čin nujnost, da se nepretrgoma dela, to je ponoči in podnevi, kakor so železnice, pošte itd., se delovna moč menja. Nikdar ne dela ena in ista oseba vsako noč. To bi, če bi morala, povzročalo nered, katastrofe in člo-veka-delavca prav kmalu popolnoma izčrpalo.
Samo ena veja industrije ali obrti je, kjer mora delavec delati vsako
noč.
Samo pekovsko delavstvo nima pravice, da živi naravno življenje. Kajti, medtem ko vsi drugi ljudje spe, pekovski delavec, pomočnik in vajenec delata. Nočnega počitka, spanja ponoči ne smeta poznati. Morilno nočno delo v pekarnah delavca izmozgava, mu jemlje vse možnosti duševnega življenja, da bi se kulturno dvigal, pri tem ga še zdravstveno uničuje.
Morilno nočno delo v pekarnah pa ni potrebno niti z gospodarskega, niti s tehničnega stališča. V mnogih državah je nočno delo v pekarnah prepovedano, tudi v mnogih banovinah Jugoslavije.
Borbo, ki jo bije pekovsko delavstvo za ukinitev nočnega dela v pekarnah, podpirajo vsi delavci, posebno pa tisti intelektualni delavci, ki imajo v sebi čut in skrb za zdravje ljudstva.
Pekovski mojstri pa se v znoju svojega obraza trudijo in brišejo vse mogoče kljuke, da dokažejo odločilnim faktorjem nujno potrebo nočnega dela v pekarnah. Ali do danes se ni nobenemu posrečilo dokazati, da nočno delo ni škodljivo, niti niso mogli dokazati, da bi ukinitev nočnega dela imela slabe gospodarske posledice. Pač pa so pekovski delavci dokazali, kako se izkorišča delavec v nočnem delu.
Vzemimo primer:
Mlad pekovski delavec mora delati od ranega večera pa do jutra v pekarni. Že vsled tega, ker je še v rasti in razvoju, njegov organizem trpi. In mojster zjutraj reče:
»Kar si ponoči spekel in naredil, raznosi in prodaj podnevi.«
In tako utrujenemu naprti poln koš in ga pošlje k strankam. In to se dogaja dan za dnem, noč za nočjo in znaša to delo 18 do 20 ur dnevno.
Ali tako izkoriščan mlad človek lahko postane zdrav mož, zdrav državljan? Ali je to sploh pošteno?
Zato zahtevamo, da se prepove nočno delo v pekarnah in da se odmaknemo iz navad 18. stoletja, če smo že v 20. stoletju.
Ljubljana.
Pekovski pomočniki so imeli 27. oktobra in 10. novembra 1935 članski sestanek. Na prvem jih je bilo 30, na drugem pa 62. Bilo je, kajpada, mod njimi tudi nekaj brezposelnih. Govoril -je s. Tome in Mangetič. Skoro tri leta se >o ljubljanskih pekovskih pomočnikih ni nič slišalo. Vi tam v Celju, Mariboru, Zagrebu in širom Jugoslavije, se bodete ■gotovo začudili, da se sedaj kar na enkrat zopet pojavijo. Čas, negotovost dela, poslabšanje delovnih razmeir, plače — 'podobne »trinkgeldu«, 14—16 in še rvneič urno dnevno in nočno garanje in pa »koš«, sili ljubljanskega pekovskega »kulija« (kitajski suženj j da se zopet znaj de in združi v svoji strokovni organizaciji. Združi v enotno in čvrsto odporno silo proti vseun izkoriščevalcem delavskega razreda in teptalcem zakonov o zaščiti delavcev, na gospodarskem, političnem in kulturnem poljlu. Obupne razmere socijaffiniih in drugih prajvic 'delavskega razreda so v naši — drugače lepi — državi, naravnost strašne, čuti jih široka masa delavskega razreda; kvalificirani in nekvalificirani, taikozvani izobraženi in neizobraženi, intelektualci — uradništvo; skratka, vsi oni kateri žive in bi radi hoteli živeti od dela svojili rok odnosno od prodaje svojega znanja ali svoje lastne telesne moči. Mi pravimo: kateri žive in bi radi hoteli živeti .. zakaj pravimo tako? Zato! Ker velikanska delavska množina stoji brezposelna in lačna, brez primerne obleke, bivališča, izobrazbe i. t. d. la množica hoče dela, ihoče kruha, obleke in stanovanja — pa ga nima in ga ne dobi! Zakaj ne? Zato, ker tega neče kapital. To jie njegova korist, katero drži zakonitim ali protizakonitim potom, neoziraje se na one, ki so vsled tega prepuščeni največji bedi in splošnemu pomanjkanju. Kupni trg delovne moči je prenapolnjen m to skoro v ivseh državah, la takozvana borza delovne moči, ta velllikan-ska armada brezposelne, kapitalu na razpolago stoječe in dela 'hoteče množice, je prava »zastavljalnica«, ki pa sprejema in kupuje to živo blago le izbrano in pa po »najnižji ceni« in še to le tedaj, kadar ga neobhodno potrebuje. Kapital si je znal pomagati in to brez vsake 'lastne žrt'. e. Žrtev si vedno le ti »kuli«. Na tvojo ko jo se konsolidirajo države, na tvotjo kožo sanirajo in zopet na novo zadolžujejo. Vse kar hoče, je dosegel kapital na conto tvoje mesolidarnosti — ti, delovna sila, ali razumeš to? V svoji brezbrižnosti napram vsakdanjim življenjskim vprašanjem, ki se pretresajo v tvoji delavska, stanovski, strokovni, politični in kuil-turni organizaciji — je dosegel potom demagogije, agentprovokaterjev ali pa nasilja, da si miu bolje verjel, kakor sebi: To nasilje napram vsemu delavskemu razredu, je tako spretno i speljano, da to vsi enako občutimo. Tiihi in brez moči smo vsi. Podložni »posiliptragraiom« in pa — pendreku! Vendar pa to nasilje nad delavskim rezredom ne more biti trajno, ker se duh ogromne brez-iposelne mas-e spontano, saim o>d iscl>ct Ibi-stri! Na nekem panatrikanskem kongresu v Bruslju je rekel neiki zamorec med drugim sledeče: »Čas je prišel in 40 milijonov ,črnih’ bo zahtevalo Afriko za selbe. Najibolj krvava vojna šele pride. Ko bo Evropa poslala svoje sile proti Aziji, tedlaj bo prišla za nas ,črne' ura, potegniti meč za osvoboditev Črni bomo svetovno vojno dobili. Mi se smejemo domišljavim belcem. Tudi mi smo se
Dragotin Goričanov:
Gorenjska metropola v jeseni
(Strokovno gibanje.)
Sicer nekoliko prepozno, vendar se držimo p'tie|govora:
Boljše pozno kot nikoli, dla spomin se spet obnovi.
Uredništvo.
Hitro! Hitro! Vsak čas bo tulilo...
Tako sem razumel dva kolesarja na savskem mostu, ki sta si delila letake, nato pa zdrvela, eden proti »Jugočeški«, drugi proti »Jugobruni«.
Po petih minutah se že množica delavstva rije skozi izhod izza tovarniških zidov in se vsuje na prazno cesto in potem razleze na vse strani ...Le nekaj se jih zaustavlja, čita rdeče letake in kliče:
»Veliko delavsko zborovanje za tekstilno delavstvo!«
Pri izhodu »Jugočeške« pa se še vedno množice pulijo za rdeče letake (seveda večini* iz radovednosti), izvzemši nekatere, ki se ne zmenijo za letake niti toliko kakor za —• Bat'ovo reklamo. Tudi delavec z »nacionalnim« dnevnikom v rolik je zahteval rdeči letak.
»Samo da boš prišel,« mu pripomni sodrug, ki je delil letake.
»Za tvojo korist gre, zato pridi in se organiziraj, da ne boš podpiral sebi, t, j. delavstvu sovražne elemente.«
»Jaz sem bil vedno »nacionalist« in moram reči, da mi še nikdar ni škodovalo.«
»Če tebi slučajno še ni škodovalo, je pa tvojim sodelavcem toliko več.
naučili moriti in kako bo izgledalo potem, kadar se bomo borili za našo lastno stvar?« Le nekaj stavkov — ali si jih ti proletarec razumel? In ti ljubljanski »kuli«, ali ni prišel tudi za tebe že čas... in, da greš do zadnjega v tvojo strokovno organizacijo! In ti ljubljanski »rikša« ali stremiš celo za tem, da bi te mojster vpregel s kosom na hrbtu v dvokolico in ibi ga ti smel voziti od »kunta do kunta«!? Saj bi bila to prava ljubljanska-šangajška senzacija za naše no-vostiželjno občinstvo. Kakšen ponos in renome bi s tem dosegli ljubljanski pekovski mojstri, posebno še, če bi tak »rikša« glasno oznanjeval in ponujal pecivo in kruh po sličnem načinu, kakor po avstrijskih peronih »heisse Wiirstel«! — Kam pa gre tvoja pot pekovski pomočnik? Kam? Ali ne v tvojo strokovno organizacijo, v podružnico vilskiih deillavcev Jugoslavije v Ljubljani, ki je v palači Delavske zbornice v I. nadstropju. Ali ti še ni znano, da je polovico ljubljanskih pekovskih pomočnikov zopet prišlo na pot spoznanja in se vrnilo 'tja, kamor spada — v organizacijo. Ali še ne veš, da si ti, ker nisi še organiziran, to ije član te tudi tvoje in tebi enako potreibne organizacije, bremzar, ki pomaga mojstrom, da iz dneva v dan poslabšujejo in teptajo že itak premizerni pollložaj pekovskega 'pomočnika
—	torej tudi tvojega! Ali se tebi še ni zahotelo, po vsaj nekoliko boljših življenjskih razmerah; po pošteni plači; 8 urniku; nočnemu počitku in po boljšem socialnem zavarovanju? Kaj pa za starost? Si li že kdaj tudi o tem rajzimiišljal? Ali ne vidiš starejših pekovskih pomočnikov? Brezposefai so, kljub temu, 'da so še čvrsti. Nikdo jih ne mara. Prisiljeni so nu »pucanje kljuk«, na beračenje! Oni, ki so se v mladosti morali učiti svoje obrti 3—4 leta, so na stara leta obsojeni na beračenje in stradanje. Zares, žalostno je to, sodrug! In ti to gledaš, vidiš in kaj praviš k vsemu temu? Nič? Ne! Mi ti bomo sami odgovorili in povedali, da se ti z nami in v vsem popolnoma strinjaš. Že-lliiš in hočeš imeti boljiše življenjske pogoje. Ko boš star in onemogel, bi ti bilo prijetnejše biti preskrbljen vsaj s hrano, obleko in toplim stanovanjem, kakor pa hoditi kljuke pucat, sestradan in po šupah prenočevat. Tudi si prepričan, da je le v skupnosti moč in da ibi se dalo potom nje iprav mnogo doseči. Tudi organiziral se boš.
»Se bi,« praviš, »ko ali kadar se bodo
vs*-<<
Ah, dmaigi prijatelji, ali smo zadeli! In prav je to, da se Vam tako odkrito in jasno pove. Mi še pristavimo: tisti, ki se hoče v naših vrstah boriti za boljši košček kruha, za nočni počitek, za 8 umik, za ostale socialne 'pravice za boljšo človeško družbo; ki bo skrbela poleg vsega tega tudi za starca, onemoglega in invalida, tisti jbo prišel med nas in v našo, njegovo organizacijo takoj, neoziraje se na onega, ki čaka in bi prisedel šele tedaj, ko bo skleda polna. Mi smo prepričani, da bo tistih prav malto',_ ki pravijo: »malo bom še počakal, da bom videl če se bodo tudi drugi.« Praviimio mii tistim, da bo prišel čas, ko za »kulije« in »rikše« in za one, ki nam padajo v bribet tudi v največji konjunkturi ne bo kruha. Njih čaka v najboljšem slučaju le še podedovanje ljubljanskih kljuk!
Eno naj še rečemo vsem onim, ki stoje še ob strani: še veliko, skoro polovico vas še manjka v organizaciji, kljub temu pa smo začeli in že skoraj iskidali ves »gnoj«, ka: teri se je pred leti nabral v naši podružnici in tako smrdel, da je organizacijo zadušil. Podružnica živilskih delavcev v Ljubljani zagotavlja vsem ljubljanskim pekovskim pomočnikom, da bo vsakega o katerem bi zvedela, da ima črno vest, poklicala na odgovor brez obzira ali je bil direktno ali indirektno udeležen pri rušenju živilske organizacije. Za enkrat se 'je dalo pekovskega pomočnika Franc Gospodarica, zaposlenega pri pekovskemu mojstru Pauerju v Ljubljani, našemu pravnemu zastopniku, ker se ni našemu dvakratnemu vabilu odzval radi ureditve Din 300.—, katere so s protislovjem organizacijskih pravil prešle v njegov žep. Kličemo Vam: Pridite vsi, da skupno delamo in odločujemo za naš skupni interes, za
»Pa nai bodo še drugi »nacionalisti«; sicer se pa jaz za druge ne bom brigal.«
»Prijatelj, to je napačna logika, kajti če bi bili vsi »nacionalisti«, potem protekcije ne pridejo za vse v poštev. Nasprotno protekcije sploh izgubijo na pomenu. Saj tisti, ki so pod okriljem protekcije, so poleg tega največkrat pravi denun-ianti in nasprotniki osvoboditve delavskega razreda. Zato pa, če bi bili vsi »nacionalisti«, moramo biti tudi vsi za današnje »nacionalistično« gospodarstvo, in se ne smemo zoperstavljati »nacionalnim« podjetnikom, ki so višja roka tega gospodarstva, in ker moramo biti po njihovi logiki zadovoljni tudi z najbrutalnejšim postopanjem in izkoriščanjem. Podjetnikom potem ne bo treba za nekaj dinarjev bolje plačanih elementov, ki se skrivajo pod krinko »nacionalizma«, da rušijo razredno zavest delavske solidarnosti. Zapomni si, prijatelj, da če se ne bomo vsi uprli temu kapitalističnemu izkoriščanju, bomo kmalu slabšiod kitajskih kuli jev ali indijskih parijev. Prijatelj, cesta brezposelnih je vedno bolj široka in ni izključeno, da bi se tudi ti ne znašel enkrat med množico teh ljudi. Če ne prej, pa takrat, ko ti poteče moč delavne sile — kolo časa se vrti — in takrat boš pa drugače govoril. Zato se vzdrami, dokler je še čas. Mi zahtevamo delo za vse in za vse pošten zaslužek. Zato dne 6. oktobra vsi na shod!«
»Ali sta letake pri vseh tovarnah razdelila?« sem vprašal sodruga, ki je pri »Ju-gočeški« končal svoje delo.
»Samo pred tekstilnimi tovarnami, ker ta shod je sklican samo za tekstilno delav-stvo.«
»Kakšno pa je kaj razpoloženje med delavstvom? Tebi, sodrug, je gotovo znano, saj vidiš, s kakšnimi vtisi delavke in delavci sprejemajo letake. Kaj pripominjajo?«
zboljšanje tega kar se je poslabšalo in za dosego tistega kar še nimamo! Naj živi na novo oživljena podružnica Saveza Živežar-skih Radnika-ca Jugoslavije v Ljubljani!
Tome.
VSEM ŽIVILCEM V VEDNOST!
Stara tradicija ljubljanskih pekovskih pomočnikov je, da za božič potom nabiralnih pol, ki jih izda organizacija, zbirajo določeni sodrugi pri pekovskih mojstrih in mokarjih prostovoljne prispevke za brezposelne člane. Lansko leto pa sta dva individuja, pekovska pomočnika Koren Alionz in Krašovec svojevoljno naredila nabiralne pole in kasirala okoli 2000 Din, katere pa sta si enostavno med seboj razdelila in s tem celokupne ljubljanske pekovske pomočnike ogoljufala. Da se to nikdar več ne dogodi je sklenil podružnični odbor obvestiti vse ljubljanske pekovske mojstre in mokarje, da sta za letošnjo božičnico upravičena pobirati te prostovoljne prispevke le pekovska pomočnika Karl Kratochwill in Klemenc Ivan. Vsakega drugega, ki bi pobiral v imenu organizacije ali brezposelnih, bomo izročili oblasti! Toliko v vednost in pravilno ravnanje.	ODBOR.
LESNI DELAVCI
Borovnica.
O	naši mladi podružnici Zveze lesnih delavcev in sorodnih strok Jugoslavije, ki smo si jo ustanovili dne 14. avg. 1935, smo že poročali.
Komaj je začela podružnica poslovati, je -bilo delavstvo vedro bolj navdušeno za to prepotrebno organizacijo, v kateri in s katero se bo borilo za izboljšanje položaja in 'človeka vrednega življenja. Kar na lepem pa so začellla leteti polena pod noge, tar delati zapreke in poskusiti, kako bi »e delavstvu razbilo to, kar si je postavilo oib 12. uri. Delavstvo si je na ustanovnem občnem zboru izvolilo iz svoje vrste tajnika P. A., v katerega je imelo zaupanje, da bo vršil dano nalogo. 15. oktobra pa je podjetnik Švigelj Franc odpovedal omenjenemu delllav-cu delo, kljub navalu naročil v tovarni. Zakaj? To si vsakdo lalhko misli. Seveda g. Švigelj je navedel polno drugih praznin vzrokov. Omenjeni delavec je itak nameravali iti spomladi proč od tega 'gospoda, ker sta bila »preveč« prijatelja. Ker mu ije pa ta 'g. odpovedal že preje, je pa dotični delavec od njega zahteval (in seveda tudi dobil) nadurno delo, bolovanje in druge zakonite dajatve in s tem si preskrbel, da bo lahko mimo in brez skrbi preživel zimo.
Ker se je pa delavstvo ballb, da nebi sledili dalje kaki slučaji, ter na tak način postavili vse funkcionarje na cesto, je delavstvo odločno zahtevalo od Delavske zbornice in Inšpekcije Jela, da se napravi kolektivna poigodlba, odnosno urede razmere med delllavci in delodajalci.
To pogajanje je bilo sklicano 18. novem-| bra t. 1. v občinski pisarni v Borovnici, Za-! stopani so bili: g. inž. Gorpuc Josip za In-J spekcijo dela, s. Kopač Josip za Delavsko zbornico, s. Bricelj Niko za Zvezo lesnih delavcev, podjetniki: gg. Petrič Ivan, Majaron Joško, Kobi Anton in Švigelj Franc ter 9 delavcev iz podjetij.
Zahteve delllavstva so bile sledeče:
1. Priznanje strokovne organizacije v smislu člena 35. zakona o zaščiti delavcev.
2. iDa vsled organizacije delavstvo ne bo imelo posledic.
3. Plače se ne sme zniževati brez sporazuma z delavstvom.
4. Izenačenje plač pri delavcih, ki opravljajo enako deilo.
5. Da se v slučaju pomanjkanja dela delavstvo ne odpušča, temveč se skrajša delovni čas, odnosno se dela v izmenah.
6. Sprejemajo naj se v delo prvenstveno oni delavci, ki so v podjetjih že bili za-iposleni.
7. Da se popravi krivica tistim, ki so vsled organizacije trpeli.
8. Da se mezde izplačujejo v pisarnah podjetij z navedbo zaslužka in odtegljajev, ter da delavstvo 'kupuje svoje potrebščine poljubno.
»Mnenja so različna. Saj si bil lahko priča, kakšno debato sem imel z nekim kapitalističnim podrepnikom. Sicer _ sem ga obsodil kar malo preveč. Saj jih je mnogo, ki organiziranost delavskega razreda cepijo zato, ker niso pravilno poučeni. Saj veš kako je, če nimaš dobrih oči in ušes in če ne či-taš pravega delavskega časopisa. Danes, ako nič ne misliš, res težko najdeš pravo linijo. Ali mnogo jih je pa, ki z namenom razbijajo organiziranost delavskega razreda. To so ljudje, ki hočejo zatajiti samega sebe. Zato se z denunciranjem in z nasprotnimi akcijami približujejo podjetnikom, da si tako pribore v podjetju malo boljše mesto. In med te prištevam tudi tega »nacionalista«. Zato sem mu povedal poštene levite. V splošnem pa je situacija naslednja. Mnogo je takih, ki letak takoj stisnejo v žep brez vsake pripombe, in če ga potem sploh prečitajo, ne vem. Veliko jih pripominja, naj bi rajši delil
—	jurje. Kapitalistični podrepniki, bodisi oni, Id se zavedajo ali ne zavedajo svojega početja, letak pogledajo, se namrdnejo in demonstrativno vržejo proč. Zadnji so pa tisti, ki letak z navdušenjem sprejmejo in da mi-mogredoč za shed tudi agitirajo. Ustmena agitacija je najboljši uspeh, žal, da so taki agitatorji tako redki.«
»Ali je mrtvilo za shod po vseh tovarnah enako,« sem vorašal sodruga dalje.
»Temperament ljudi in razpoloženja za shod v posameznih tovarnah sta različna in po moji sodbi naslednja: V »Jugočeški« na videz delavstvo ni borbeno razpoloženo, izvzemši »revolucionarnost« tistih, ki so bili zadnji čas denarno kaznovani. Toda ta »revolucionarnost« je le začasnega značaja. Nameščenci se prištevajo k buržuaziji. Marsikatera »gospodična« me kar osorno pogleda, češ, da se ji predrznem ponuditi letak.
9.	Da se izvaja zakon o zaščiti delavcev in obrtni zakon.
10. Da se delavstvu plača nadurno delo z zakonitim 50% poviškom.
11. Plače naj se izplačujejo 14dnevno točno.
'Podjetniki so izjavili ter podpisali, da se bodo držali teih zahtev delavstva.
Le točke 4 in 7 je še ostalo vprašanje odprto.
Sodrugi! ,Gg. podjetniki se niso upirali zahtevkom delarvstva, kar tudi pričakujemo od njih, da bodo zahtevke izvajali, kajti na ta način bo obojestransko pravilno, pošteno in zakonito in delavstvo bo z veseljem in vztrajno oipravljafflo svoje delo.
Delavci, delavke! V slogi je moč, v delu rešitev, to je naše geslo. In po tem geslu pojdimo naprej, kajti dovolj dokazov imamo, da se organizirano veliko doseže. Komaj smo začeli sejati in že žanjemo bogate uspeihe. Okrog 80% nas je organiziranih, upamo pa, da bodo v kratkem tudi ostali v naših vrstah, ter se borili za zakonite pravice.
Pripomniti moramo, da bomo v lesni stroki vsled izvajanja sankcij .proti Italiji v bodočih mesecih precej trpeli, kar nam že v sedanyh dneh grozijo.
Pa Judi pri tem bomo vztrajali, ker delavci smo vedno proti voijni.
Družnost.
Duplica.
Lesni delavci smo postavili 'na Duplici razredno strokovno organizacijo lesnih delavcev. Takoj iz pOčetka so se naši nasprotniki silno razburili, češ, zakaj še to organizacijo, ko je že njihova tu. Takoj so šli na delo, da jo zatrejo, kar pa se jim ni posrečilo. Trosijo razne laži, pri tem pa ijim pomagajo taki ljudje, ki so naj man je poklicani odločati o strokovnem pokretu. Posebno so jim trn v peti oni ki so bili poipreje ipri plavih. Naj se nikar ne čudijo. Spoznali so, kje je njim prava pot. Jezi jih ®e to, da niso šli k njim, ki so 'jih že na sestankih proglašali za svoje. Delavci naj si sami izbirajo pot po svoji miselnosti. Imeli smo nekaj sestankov, ki so bili sproti pričakovanju ptav dobro obiskani. Od naše strani se ni nikogar naipadalo, ker se zavedamo tega, da tam kjer se kregata dva, tretji dobiček ima.
Pravita, ki smo iilh vložili, so 'nam bila dvakrat zavrnjena, pa »o ille končno zagledala beli dan. Sklicali smo občni zbor, ki je bil zelo lepo obiskan. Naš občni zbor so pozdravili kovinarji iz Kamnika in pa njihov pevski zbor »Solidarnost«. Zapeli so nekaj delavskih pesmi ter s tem počastili 'lesno delavstvo na Duplici.
Na občnem zboru, ki ga je vodil sodrug Dolbej Tomaž, smo si izvolili podružnični odbor, ter mu dali potrebne smernice za bodoče delo. Izvolili smo take sodnugte in Sodražice, ki se ne bodo strašili igroženj, niti s strani podjetja, niti onih, lei jim očitajo
»ibrezverstvo« in še razne podobne Ualži. Delavstvo želi, da složno medsebojno nastopa, pa če tudi ni nekaterim prav. Kadar pa bo delavstvo imelo priliko spregovoriti politično, takrat pa bo že obračunalo s tistimi, ki delajo razdor med delavskim razredom. Povemo jim samo to, da ima palica vedno dva konca. Delavstvu pai želimo, dla gre svojo pot, pot ki naj ga popelje v boljšo in pravičnejšo človeško družbo.
Brezposelni lesni delavec.
STAVBINCI
Kako je z nami?
V	sedanjem času splošne gospodarske krize ni menda niihče tako prizadet 'kot so lesni in stavbinski deiliavci. Vsa teža brezposelnosti pritiska baš na lesne in stavbm-ske delavce, kakor še nikoli tako. Medtem, ko je na vseh koncih pomanjkanje cenenih delavskih stanovanj in bolnic, je stavbena industrija v popolnem zastoju. Na tisoče stavbnih delavcev zidarjev tesarjev in mizarjev ter ostalih stavbinskih delavcev, tava okoli brez delila in jela.
Vrhiutega pa izrabljajo stavbni podjetniki kritični ipoložajj sezonsko gradbenih delavcev za podaljšanje delovnega časa, kar
Mnenja pa sem, da se shoda udeleže, ker vedno bolj vidijo pred očmi bodočnost. Tudi za organizacijo izgleda uspeh, ker so zaradi malo večjih mezd bolj pristopni- Seveda se pa te mezde z raznimi neupravičenimi kaznimi avtomatično zelo znižujejo. V »Jugobruni« je delavstvo v resnici še bolj revolu-cionarno« da rabim to besedo za odločnost in samozavest, kar je vzrok skrajno slaba eksistenca. Tudi Pri nameščencih se vidi, da so v plačah bolj izenačeni z delavstvom.
V	organizacijo se jih dobi težko zaradi mi-zernega zaslužka ali upati je, da bodo iz-prevideli, da ni druge peti in na solidarnost smejo računati v slučaju mezdnega gibanja tudi s strani nameščencev. Mnenja sem, da sc shoda udeležijo v precejšnjem številu.
V »Inteksu« je tako zvani norma sistem delavce popolnoma upropastil. Vse Uče nekak izhod, kako izboljšati sedanji mizerni položaj. Podjetje pa ima mnogo svojih podrepnikov, ki denuncirajo kar na debelo. Tudi obratni zaupniki so od podjetja izvoljeni, zato niso predstavniki delavstva. Mnenja sem, da se shoda udeležijo v večjem številu in upam, da bodo našli tudi pot do prave organizacije,
V »Tekstil-Indusu« vlada med delavstvom pravo mrtvilo. Drže se Se sistema, da ni glavno, koliko časa se dela, samo koliko se zasluži. Če podjetje odtrga na akordu, je odmev delavcev ta, da^ do skrajnosti napnejo svojo fizično moč ia če jim je možno, potegnejo tudi na delavnem casu, kar jim podjetnik seveda rad dovoli, listi, ki so pridni (nekateri jim pravijo lakomni), zjutraj že pol ure prej začno, potem pa delajo brez vsakega odmora do 6. ure zvečer. Za kosilo malo kave in kruha kar med delom pojedo.
Letake sem delil opoldne. Ker pa jih je mnogo, ki ne poznajo odmora, sem se na-
brexposelnost le šc povečava in znižanje plač, tako da živ« tudi oni sezonski gradbeni delavci ki že telaj.o ipri več kot skromnih plačah, živllljenje, ki niti iz daleka ne odgovarja več dostojno človeku.
Kako pa je vse to mogoče? Odgovor je lahek. Lesni in stavbinski delavci se žal za svojo usodo in usodo svotjdh družin niti malo nismo ibrigali. Še manj pa smo se brigali za to, da bi si ustvarili pogoje, ki bi nam dali možnost, da bi se uveljavili. Manjka nam možate zavesti in nujna združitev naših mcičii. Odtod prihaja, da se nas ne upošteva niti v javnosti, niti nas ne upoštevajo delodajalci. Kratkomalo gredo vsi preko nas, prezirajoč najprimitivnejše naše potrebe. A tudi pri poklicanih oblastih posameznik ne najde ne sluha ne zaščite.
Zakon o zaščiti delavcev, zakon o zavarovanju delavcev, razne luredbe, kakioir na primer uredba o inšpekciji dela itd. nam sicer dajejo nekaj pravic in zaščite, toda vse ostaja le pri mrtvih točkah in na papirju iz enostavnega razloga, kjeir so naše moči raztepene, brez pravega središča, ki bi nam v vsakodnevnih iborbah nudile potreib-ne zaslombe in opore.
Kaj pa je vzrok tem desolatnim razmeram, v katerih živimo, bolje rečeno životarimo? Odgovor na to vprašanje ni težak. Vsak pametno, samostojno in trezno mislieči razsodni gradbeni delavec bo z nami enega mnenja da je v iprvi vrsti vzrok vsemu temu dejstvo, da nimamo take strokovne organizacije, ki bi nam dajala mpižnost skupnega in složnega nastopanja v vseh vprašanjih, ki se tičejo naših življenjskih interesov.
Aii ni kulturni škandal, če se mora stavbinski delavec, kadar dela opoldne, zadovoljiti s suhim fižolom ali suhim kruhom, ki sga mora zaliti z vodo, kadar pa ne dela tedaj niti tega ni.
’Stavbinski delavec je skorajda izključen od človeške kulture, kjer mu spričo pomanjkanja sredstev za zadosten košček kruha ne preostaja za kak časopis, še manj pa za kako knjigo, ali kako diruigo stvar, ki bi mu povzdignila in bistrila duha. Kako iz-gleda šele v družinah teh stavbinskih delavcev. si lahko vsakdo misli. Da pozimi nima potrebne kurjave, je jasno da vsa družina .strada. Kje pa je obutev, obleka, kje šolske potrebščine in drugo? Ali je potem kaj čudnega, če se marsikaterega sezonsko gradbenega delavca loteva olbup in duševna depresija! In kaj šele kadar se loti stavbin-skega delavca bolezen alla pa da se mu naseli v družino, gorje, trikrat gorje!
Imamo sicer bolniško zavarovanje, toda kakšno, vstvarjeno tako, da v slučaijiu bolezni ob njem izhiraš popolnoma. Pa niti tega nam ne privoščijo delodajalski krogi, pred vsem so njihove organizacije vedno na preži, da ob ugodnem trenutku še 'to ukinejo.
Vse državno uradndštvo in vsi ostali, ki služijo državi in deželi, železničarji itd., vsi so zavarovani za slučaj starosti, celo rudarji imajo neko starostno zavarovanje, samo ostalo delavstvo, med temi seveda stavbin-ci, takega zavarovanja nimamo. Ali ni to ironija in zelo krvava ironija, da je delavec, ki je žrtvoval celo življenje deilb za aploš-nost, na stara leta — ako ijiih dočaka — prepuščen sam sebi in najkrutejši usodi?
Predpogoj je, da se vsi gradbeno sezonski in lesni delavci povežejo v celoto, v močno strokovno organizacijo po vzgledu Švice in Čehoslovaške, kot so to že napravili drugje. Ako storimo to, tedaj bo prišel čas, da se nam ne bo rezal tako pičel košček kruha kot dosedaj. Treba je, da se postavijo mezdne tarife, ki bodo nam omogočale eksistenčni minimum, ter postali upoštevani faktor.
V	trdni veri v sebe same Vas trpine stavibinske delavce vabimo v našo sredlo, prožeč Vam bratsko roko Vas poživljamo, da sami pristopate širom naše zemlje v organizacijo, ki bo družila vse lesne in stavibinske delavce v Zvezo lesnih in stavbinskih dclavcev Jugoslavije. Vsi lesni in stavbinski delavci na plan!
menil, da jih kar v tovarni razdelim, kar pa mi je neki preddelavec preprečil. V podjetju so samo na račun garanja povprečne plače razmeroma nekaj boljše od drugih podjetij. .Mnenja sem, da se shoda ne udeleže. Saj si večina delavstva v tej tovarni ne predstavlja samega sebe kot človeka, ampak kot delovno živino.
V Sirčevi tovarni, last domačega podjetnika, ki je na glasu kot ugleden »nacionalni« veljak, pa vladajo neznosne razmere, podobne razmeram nekaterih srbskih podjetij.^Večina mi je obljubila, da se shoda udeleži in tudi upam, da so bile obljube iskrene, Le neka skupina delavcev, na videz »nacionalistov«, je zagovarjala tega »socialnega« prvaka in skušala zakriti stanje, v katerem se v resnici nahaja. Neki delavec mi je pojasnil, da so to »sitarji« .,.
V tovarni »Ika«, ki je tudi last domačega podjetnika, se z razmerami tudi delavke ne morejo pohvaliti. Ni pa izgleda, da bi se delavke shoda udeležile, kar pričajo zmečkani letaki po tleh. Delavke so imele priliko za razočaranje. Najprej nad plavimi in potem nad belimi. Zato so postale malodušne in ne-zaupne tudi napram naši organizaciji. Seveda pa so delavke nasedle tudi klevetam, s katerimi so ob času lanske borbe voditelji blatili našo organizacijo.
V Prahovi tovarni delavstvo ne kaže sploh nobenega zanimanja za svoje interese. Do nedavnega je bilo delavstvo Se razmeroma dobro plačano, zdaj pa se podjetje vedno bolj bliža vzorcu domačih kranjskih kolegov. Letakom, ki sem jih delil, bodo morda v bodočnosti več pažnje posvetili, in sicer ko pridejo do spoznanja.,.
V Božičevi tovarni so razmere za delavstvo tudi strahotne. Božič, ki je z obratom pričel šele pred dvema letoma, je imel pri
Vaša 'proletarska dolžnost Vam veleva, da se do zadnjeiga odzovete našemu klicu. Zavedajte se, da brez borbe ni zanage in da uživa delavec le toliko pravic, -kolikor si jih zna pridobiti.
Kdor hoče boljšo bodočnost sebi in svojcem, ta naj pristopi v naše vrste!
Naj živi zavednost illesnih in stavbinskih delavcev!
Naj živi solidarnost!
Kako se nam godi.
Podjetje Angelo Batelino v Ljubljani je najelo delavca za poskušnjo na 1 mesec. Delal je že približno 14 dni, vseeno, ali je ibilo deževno ali suho vreme. In ves premočen se ,je prehladil. Trgalo iga je v glavi, da .ni mogel več vzdržati. Šel je k zdravniku. Podjetje, kajpada, mu je izstavilo bolniški listek za zdravnika, a obenem ga na liou mesta odpustilo. In to cello brez 14dnievne odpovedi.
Zdravnik ga ijie priznal bolnega.
In revež je pri delu zbolel in ker je bil tako predrzen, da ni mogel delati nego je iskal zdravniške pomoči, ga je podjetje vrglo na cesto.
Kaj nas uči ta zgodba, ki jih pa je v raznih variacijah nešteto? — Organizirajmo se in bomo tako graditelji svoje usode in le tako bomo izboljšali našo mizerijo.
Starvbinec.
MONOPOLCI
MONOPOLCI!
Kot smo sporočili že v zadnjem »Delavcu«, so se vršili 6. in 7. novembra 1935 direktni pregovori med Monopolsko upravo in »Zvezo delavcev-vk monopolskih podjetij Jugoslavije« v prisotnosti zastopnikov Beograjske Delavske zbornice.
Od Monopolslke uprave so bili gg. dr. Josip Markovič, pomočnik general-direktorja, Dobro Nikolič, načelnik sploš. oddelenja in Sulbotič, referent za personalna pitanja.
:	Delavsko	zbornico	v	Beogradu	sta	za-
stopala ss. M. Belič, zamenik tajnika in Velja Petrovič, inšpektor.
Zvezo delavcev-v,k monopol, podjetij so zastopali s. Branko Jovanovič, predsednik, Radojka Lazarevič, blagajničarka in Oskar Fijat, tajnik.
V	pregovorih se je šlo od paragrafa do paragrafa novega »Pravilnika o radiu«. V mnogem se je dosegel sporazum’ — samo glede automatične stalnosti po igotovi dobi služlbenih let — ne odstopi Monopolna uprava od svojega stališča, to je, da po dokazani potrebi stallhih mest število istih ipoveča, ne more pa pristati na automatičmo stalnost!
Ko so delegati videli trdovratno stališče M. U. so pristali z izjavo, da si pridržuje delavstvo pravico, načeti takoj zopet to vprašanje, čim bode pripravljenega dovolj dokazujočega materijala za povečanje stalnih mest!
Dosežen je sledeči kompromisni rezultat:
1. Odredbe »Pravilnika«, za katere ne more M. U. v svojih »Uiputstvih« izdati naknadno tolmačenje, dostavijo se ponovno obrazložene g. Min. financ za izmeno istih, to je, da se jih prilagodi odgovarjajočim §§ Zakona o radnjama.
Izmenjana sta § 37 in § 38 st. 2 »Pravilnika o radiu« v toliko, da ne mone 'biti delavec v denarju več kaznovan kot eno tretjino svoje dnevne plače, in da se tudi pri kazni z oddaljenjem z dela lahko pritoži (do sedaj ni moigel).
2. Za § 6 je izdano tolmačenje, na katerem so posebno stallii delegati Zveze, da se pod b) ne nanaša na že sedlaj zaposlene privremene in sezonske delavce (to je: da se pri že zaposlenih ne bode gledalo na starost, kadar se bode prestavljalo v stalne delavce),
3. Na zahtevo delegatov Zveze se mora vizitacija vršiti v zaprtih prostorih, da bode delavstvo obvarovano ipred slalbim vremenom in dežjem, kakor tudi zato, da ne bo-
Ide vizitacijia posmeh mimoidoče publike, kar je vsekakor ponižujoče za delavstvo.
zaposlitvi delavcev zelo dober nos. No, saj mu je bila na razpolago izbira ...
Hišni posestniki so imeli pri njem prednost, ker je on kot bivši trgovec računal na to, da si bo delavec z njegovim zaslužkom težko plačal stanovanje. Seveda med zaposlenimi ne manjka tudi denunciantov in klečeplazcev. Letake so sicer dobili, ali uspeh bi bil le, če bi jih delil podjetnik, ker to delavstvo je še čistokrvno orodje kapitalizma.
Senzacija je bila, ko je moj »pomočnik« tekel z letakom za nekim podjetnikovim avtomobilom in ga mu hotel zadaj natakniti namesto številke. Toda podjetnik ga je opazil in skočil je razburjen iz avtomobila, nakar mu je fant z letakom ušel. Interesantno bi bilo, ko bi podjetniki vozili reklamo za shod. Prepričan sem, da bi bil potem na shodu rekorden obisk, kajti tukaj delavci še S upoštevajo tradicijo: »Kakor gospod ukažejo ...«
Kakor sem na eni strani prikazal razpoloženje delavstva pesimistično, sem na drugi strani optimist in upam, če bo lepo vreme, da se bo shoda udeležilo okoli 450 ljudi, to je nekako 15 odstotkov tekstilnega delavstva.«
S sodrugom sva se poslovila.
Razmišljal sem njegovo voljo do agitacije. Razmišljal sem, kaj je z onimi 85 odstotki tekstilnega delavstva. Ko sem srečaval delavke in delavce, sem vsakega raz-motrival z očmi in v mislih konstatiral, kaj ima v glavi... Vprašal sem se, ali je res borba za kruh nekaj tako vsakdanjega, da ljudje borbi za boljši in večji kos kruha ne posvečajo nobene važnosti.
(Konec prihodnjič.)
4.	Delegati so se posebno zadržali pri § 30, to ije ocenah. Naravno niso mogli sprejeti dosedanji stil tega paragrafa, ker bi se na široko odprla vrata samovolji poedinih uradnikov, kateri bi lahko z ozirom na stil besedila, a na osnovi osebne antipatije upro-pastili najboljše delavce.
Da ibi se to preprečilo, so delegati energično zahtevali, da pri ocenjevanju sodelujejo tudi delavski zaupniki, kar je na koncu z dokazi tudi uspelo ter (je to tolmačenje prišlo v »Uputstva za izvršivanje Pravilnika o radu«.
Dokaz resničnosti gornjega nahaja se v »Službenih novinah« štev. 272 od 23. novembra 1935 ter se glasi:
»Izmena Pravilnika o radu u monopolskim ustanovama.«
Rešenjem Upravnega odbora Samostal-ne uprave drž. monopolov M. Br. 13.852 .od
11.	11. 1935. odobrenim odlokom Min. fin. br. 45.137 od 19. 11. 1935 menjajo se § 37 in § 38 st. 2. »Pravilnika o radu u monopol, ustan.« br. 29988-1. od 19. 7. 1935 in se glase:
§ 37.
Prestopki po tem Pravilniku kaznujejo
se:
a) z ukorom,
b) z denarno kaznijo v iznosu tretjine dnevne plače,
c) z oddaljenjem dela do mesec dni,
g) z odpustom iz službe.
§ 38 st. 2.
Rešenja o ukoru in denarni kazni so izvršljiva takoj po obvestilu, proti istim ni pritožbe. Proti kazni oddaljenja od dela do mesec dni in odpusta iz službe, je mogoča pritožba na Upravo Monopola v roku 8 dni po obvestilu rešitve. Pritožba se odda starešini ustanove, kateri jo je dolžan v roku
2	dni dostaviti M. U. z vsemi akti prestopka.
Delavci se v tem disciplinskem postopanju oproščajo takse.
M. Br. 14.136-1. iz ipisarne splošnega od-deljenja U. M. 18. nov. 1935. l>eta.«
Poleg tega je dostavila M. U. preko Delavske zibornice v Beogradu še akt sledeče vselbine:
»Upravi državnih Monopolov je čast obvestiti Delavsko zbornico in »Zvezo delavstva monopolskih podjetij Jugoslavije«, da je g. Min. financ odobril odločbo Upravnega Odlbora Samostalme Uprave drž. monopolov M. Br. 13-852-1, od 11. t. m., s katero je § 37 »Pravilnika o radu u monop. ustan.« izmenjan in doveden v soglasnost s § 340. Zakona o radnjama, kakor tudi § 38 st. 2. istega »Pravihdka*, a ipo napravljenimi predlogi Delavske zbornice in Zveze.
Enako so sprejete pripombe Delavske zbornice in Zveze v pogledu vizitacije delavstva v zaprtih prestarih, dalje, da se § 6 pod b) ne odnosi na dosedanje privremeno in sezonsko delavstvo, kakor tudi, da se bode pri ocenjevanju delavstva predhodno zaslišalo delavske zaupnike.
Z ozirom na sprejete predloge Delavske zbornice in Zveze delavstva monoipolskih podjetij, se iprosi Delavska zbornica, da izvoli obvestiti celokupno monopolsko delavstvo o prednjem s priporočilom, da sprejme pomeniuti »Pravilnik o radu« na znanje in ne dela težkoč v pogledu sprejetja istega.
O prednjem se obvešča »Zveza delavcev-vk monopolskih podjetij Jugoslavije« radi znanja in daljnjega postopanja.
Načelnik sploš. odd.:
Dobra Nikolič, s. r.
Pomočnik gen. direktorja:
Dr. Josip Markovič, s. r.
Kot vidimo, je centralni odibor »Zveze« napel vse sile, da je dosegel, kolikor ije pri sedanjih razmerah in moči »Zveze« bilo mogoče doseči.
C. O. Zveze nam piše, da ne bo miroval preje, dokler ne bo doseženo vse, kar je monopolsko delavstvo zahtevalo, »U takoj pripominja, da mora tudi delavstvo samo stati na straži ob strani »Zveze mono-polskega delavstva« ter s svojo organiza-
Tone Maček:
Ivanu Cankarju
(ob 17letnici njegove smrti).
Prerano si zapustil to dolino Šentflorjansko, a mislim, da je bilo prav tako; če kakor mi, bi danes skrušen ves, po samostansko molčati moral, bi razočaran bil hudo.
Dni tiste je navdušenje najvišje valovalo med nami, ko da priromali za križem smo na cilj,
in tvoje plemenito srce se je tiho radovalo ob upanju, da je tvoj glas pravico iz sna zbudil.
S smehljajem na obrazu pravočasno si odšel,
sicer bi danes od sramu se v zemljo vdrl... Če slutil bi, kdo vse ti bode slavospeve pel, pero bi svoje z gnusom že ob prvi vrsti strl.
Le po zunanjosti te sodijo filistri, rodoljubi, se divijo le pesniškemu, cankarjanskemu
jezikuj
spoznati duše tvoje pa ne znajo in se jim ne ljubi,
kade ti kakor pozlačenemu, a mrtvemu maliku.
Spet rodoljub po blatu Belo krizantemo išče in skuša jo pripeti na novoskrojen irak, tvoj rdeči nagelj je pa vrgel na gnojišče, kjer ga pobere včasih še kak siromak.
Kulture mrak nas spet če zagrniti, v njem Ti si svetla nam Podoba iz Sanj. Brezdomovinci — mi — ji hočemo slediti, dokler Hlapec Jernej ne vstane v novi dan!
cijsko disciplino in močjo dajati ibotibene volje vodečim funkcionarjem v borbi in, če bo treba tudi sairo stopiti v častno borbo za dosego svojih pravic!
Na delo borci — in rezerva!
»Prostovoljni dinar« je bil izplačan s. Gostinčar Ivani. Hvala vsem vplačujočim sodružicam in sodrugotm!
STROJNIKI
V nedelo, dne 8. t. m. smo pokopali našega častnega predsednika ter -bivšega tajnika naše zveze sodir. Nace Mihevca. So-drug Nace je ibil med prvimi ustanovitelji naše organizacije. Odbor zveze mu ije v priznanje za njegovo delo kupil iep venec z rdečimi trakovi s simbolom, za katerega se je sodrug Nace boril vse svoje bojevipolno življenje.
Sodnugu Nacetu trajen spomin. Žalujoči družini pa naše iskreno sožalje.
•
Vse kolege, kateri so v zaostanku svojih prispevkov za organizacijo opozarjamo, da svojo dolžnost točno izpolnjujejo. Red mora biti tako pri vodstvu organizacije, kakor tudi pri članstvu.
Obenem želi vsem sodrugom članoan Sireč n o novo leto.
Odbor sekcije Ljubljana.
HIŠNE USLUŽBENKE
K uzakonitvi službenega reda hišnega in gospodinjskega uslužbenstva.
V naši državi še ne obstoja zakon, ki bi urejal službeno razmerje hišnega in gospodinjskega uslužbenstva. Tako so zlasti gospodinjske pomočnice prepuščene samovolji njihovih delodajalk oz. delodajaikem.
Za področje dravske banovine velja sicer »Poselski red« iz leta 1921, ki je 'pa tudi napram sedanjimi razmeram zastarel in pomanjkljiv ter potreben izboljšanja. Že leta 1930 je dobil centralni odbor Borzie dela v Beogradu od ministrstva za socialno politiko nalog, da izdela tozadevni zakonski osnutek, ki bi veljal za vso državo. Ne razumemo, zakaj se je pri tem preznlo Delavsko zibornico ki je za to edino kompetentna. Maja meseca istega leta je sklicala Borza dela v Ljubljani anketo o uzakonitvi posel-sketga reda, katere so se poleg zastopnikov in zastopnic delodajalcev udeležile tudi zastopnice gospodinjskih pomočnic in člani strokovne komisije. Že na teij anketi so gospodinjske pomočnice podale svoje izbolj-ševalne predloge, toda od1 tedaj je to prepotrebno vprašanje ostalo na mrtvi točki.
Vendar smo dočakali, da se je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje spomnilo tega vprašanja in upamo, da bomo gospodinjske pomočnice in hišne delavke kmalu doseigie pravico v tem, da !bo tuda naše delovno razmerje zakonito določeno in varovano.
Sredi ijanuarja prihodnjega leta se bo vršila v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu zopet tozadevna anketa, za katero je predsedstvo Delavske zbornice v Ljubljani že poslalo svoje spreminjevalne predloge ,k gori omenjenemu osnutku Centralnemu sekretariatu’ Delavskih zbornic v Beogradu. Zastopnice .organizacij gospodinjskih ipomočtuc v Ljubljani so tudi Dile od tajništva Delavske zibornice pozvane, da prouče današnje delovne pogoje ter s svojimi predlogi pripomorejo, da bo »Zakon o hišnem in gospodinjskem uisluiž-benstvu« čim bolj varoval življenjske pogoje tega sloja.
PREDLOGI
k osnutku zakonskega načrta za ureditev službenega razmerja hišnega in gospodinjskega uslužbenstva.
»Poselski red«, veljaven za dravsko banovino, naj se izboljša z naslednjimi izpre-membami in dodatki:
§ l/a) naj se doda: Pod določbe zakona o o delovnem razmerju hišnega in gospodinjskega uslužbenstva spadajo tudi postrežnice, ki stanujejo izven delodajalčevega doma in služijo pri njem samo po nekaj ur dnevno, ter tudi snažilke javnih prostorov. Morebiten dolg na zaslužku in hra-narini mora delodajalec izplačati uslužbenki v teku 8 dni po izstopru iz službe. V nasprotnem primeru je obrtno sodišče dolžno, da za to tes-jatev odredi tudi sodno izvršbo, ako je to potrebno,
§ 8/a) Uslužbenki(cu) sc prizna koalicijska pravica, v katerem okviru je usluž-benka(nec) upravičena biti član strokovne organizacije, katero si po lastnem prepričanju izbere.
§ 9/a) Za delo, ki traja nad zakonito določen delovni čas, ima uslužbenka(ec) pravico do nadurne plače, odnosno do prostega časa v enaki izmeri naslednjega dne.
§ 10/a) naj se popravi v toliko, da ima usluž-benka(ec) pravico do dopusta že po enem letu službe ter za dobo 14 dnL Za dobo dopusta je plačati hranari-no v iznosu celomesečne plače. Ako gospodinja odpove službo pred potekom enega leta službene dobe, a je trajala službena doba vsaj 7 mesecev, ima uslužbenka(ec) pravico do popolnega dopusta, ki mora biti plačan.
§ 24/a) Namesto poselske knjižice naj ae uvedejo posebne legitimacije, kjer naj se beleži samo doba in svojstvo službovanja. Morebitna spričevala je izstavljati posebej.
Uvede naj se pogodbene formularje, na katere se ob sprejemu v službo zabeleži vrsto opravila in višino dogovorjenih prejemkov. Za postrežnice, ki delajo samo po nekaj ur dnevno ali dni v tednu, je zabeležiti tudi delovni čas.
Ker obstojajo pomisleki zaradi naslova: služkinja, poselska gospodinjska pomočnica bi pripomnili naslednje. Naslov služkinja po mojem mnenju ni tako poniževalen kakor si to mnoge predstavljajo. Odvisno je to ponižanje le od okolnosti, v katerih se ta izraz uporablja. Saj so vendar tudi v javnih službah »sluiitelji« in je marsikatera »gospodinjska pomočnica«, ako postane soproga takega služitelja. Lzr\z »posel« pa je že zastarel in ni posebno primeren za tak naslov, ker 'besedo »posel« uporabljamo tudi namestu besede .opravilo, N. pr. grem po poslih ali poslovnih zadevah itd. Izraz »gospodinjska pomočnica« je sicer nekoliko dolg, toda najbolj ’primeren za naslov osebe ki io označuje. Saj vendar ta oseba gospodinji pomaga pri gospodinjskem delu.
Oseba, ki je že v vsem gospodinjstvu izvežbana in zmožna samostojnega dela in bi po mnenju nekaterih šele 'bila upravičena do tega naslova oziroma do naslova »gospodinjska pomočnica«, se pa že itak imenuje ali »kuharica« ali »sobarica« itd.
Ako pa ena oseba vrši vse gospodinjsko delo sama samostojno, pa že zasluži naziv »gospodinja«. Vsekakor bo dolžnost pristojnih strokovnih organizacij, da izvedejo tudi kategorizacijo hišnega in gospodinjskega uslužbenstva ter naslovom primerno ure-d« tudi prejemke. Zato je nujno potrebno, da se zakonitim potom prizna enakovrednost gospodinjskega dela z vsemi drugimi strokami ter zakonito določi nadaljnje splošno in strokovno izobraževanje gospodinjskih pomočnic, enako kakor za delavstvo drugib strok.	.
Za kategorizacijo hišnega in gospodinjskega uslužbenstva je treba sestaviti poseben pravilnik,- istotako tudi za nadaljnje izobraževanje gospodinjskih pomočnic.
V	ostalem se pridružujemo predlogom Delavske zbornica v Ljubljani.
2ENSKI KOTIČEK
Zveza delavskih žen in deklet oblastno razpuščena!
Prejeli smo in priobčujemo:
Po odločbi kraljevske banske uprave je bila na osnovi § 11 zakona o društvih, shodih in posvetih razpuščena dne 27. novembra 1935 Zveza delavskih žen in deklet za Slovenijo s sedežem v Ljubljani in s tem vse njene podružnice na Jesenicah, Javorniku, v Trbovljah, v Celju, Mariboru, Ptuju in Mežici
Kot razlog razpusta se v odločbi navajajo naslednja dejstva:
»Po pravilih je Dila Zveza osnovana kot nepolitična organizacija, ugotovilo pa se je, da se udejstvuje naspi oti temu politično. Posebno se je opazilo, da so nekatere podružnice prirejale predavanja, katerih vsebina je nasprotovala obstoječemu družabnemu redu ter so se prikazovale razmere v sovjetski Rusiji v ugodni luči. Pozivalo se je ročno in umsko delavstvo v skupno fronto zopet kapitalizem in izkoriščanje proletariata, odnosno se je nameravalo prirediti taka predavanja, ki pa so bila oblastno prepovedana.
Delegatinja Zveze delavskih žen in deklet se je udeležila kongresa žen proti vojni in fašizmu, ki se je vršil v Parizu dne 5. in
6,	8. 1934, kar t.aj bi značilo, da je bila omenjena zveza v zvezi z ilegalno komunistično stranko v Jugoslaviji.
Na proslavi Ženskega dneva dne 8. marca 1935 je zveza nameravala prirediti predavanje. To predavanje je uprava policije v Ljubljani prepovedala, ker je vsebina nasprotovala obstoječemu družabnemu redu. Enako je bila primorana dne 6. 8. 1935 za-braniti najavljeni prosvetni večer (Mirovno manifestacijo).
Dne 10. 3. 1935 je podružnica te organizacije v Mariboru priredila povodom proslave mednarodnega ženskega dneva predavanje o položaju in zahtevah delavskih žen, katerega vsebina je bila izrazito politična in usmerjena zoper sedanji družabni red.
Zveza delavskih žen in deklet bo vložila priziv zoper razpust društva.
S KONGRESA JUGOSLOVANSKIH ZDRAVNIKOV.
Med važnimi razpravami na tem kongresu je prišlo na dnevna red tudi zelo važno vprašanje »Socialne indikacije«, t. j. splav iz socialnih razlogov (odprava plodu zaradi revščine).
Mnogi zdravniki so se toplo zavzeli za to edino pomoč v sedanjih časih, ki bi jo mogle biti deležne revne družine in samske ženske s tem, da bi se preprečil nov porast v revščino, ki že prekipeva vse meje možnosti. Mnoge ženske, ko začutijo, dai se ima njihovi revščini pridružiti še nov zemljan, se zatekajo k raznim mazačem odnosno si same na kak način pomagajo, da bi preprečile nov poTod.
Po zdravniških ugotovitvah umre vsled tega od sto žensk petintrideset. Nešteto žen pa zboli za celo nadaljnje življenje. Nekateri zdravniki so sicer priznali, da je ljudska beda poglavitni vzrok za toki razširjeno tajno splavljanje. Priporočali pa so, da naj bi se nujno delovalo za čim boljšo ureditev socialnih razmer, za zaščito matere in otroka ter za odoravo sedanje velike revščine.
V	Sloveniji dobro znan zdravnik za ženske bolezni se ie celo tako daleč spozabil, da je priporočal svojim kolegom, da naj ostanejo pri medicini in naj se ne spuščajo v socialna vprašanja.
Mi smo pa mnenja, da so ravno zdravniki v prvi vrsti dolžni, da opozarjajo odločilne činitelje na ljudsko bedo, ker prav oni najbolj poznajo njene posledice za narod Po dolgi in vroči debati je od 80 zdravnikov glasovalo 30 za resolucijo, ki zahteva »socialno indikacijo«. Štirje so glasovali proti tej resoluciji, drugi so se pa glasovanja vzdržali.
Žal tudi ni bil sprejet predlog g. d)r. Potrča: »Da naj se revnim slojem omogoča nabava cenenih zaščitnih sredstev proti spočetju in ustanovitev posvetovalnic za spolna vprašanja.
Je pač tako, da kogar nič ne boli, ne razume 'bolečin svojega sočloveka.
Dvajsetega oktobra je predavala v Ljubljani ga. Janičeva-Rakovska, zdravnica za ženske bolezni, o umetnem splavu in njega posledicah. Ga. zdravnica je priznala, da je v svioji dolgoletni praksi spoznala gorje, ki ga povzroča revnim ženskam strah in odpor pred prevelikim številom otrok, ki jim ne more dati tople sobe, obleke, učil in hrane, ko jih mora gledati, kako bledijo, kako lačne oči prosijo, kako jih tuberkuloza suši in razjeda. In vendar — to mučeni štvo in umiranje otrok ni greh, ni proti naravi, nerojenemu plodu, ki je sploh samo nekak začetek, nič, preprečiti, da bi se dalje razvijal, razvijal v bedo, trpljenje in počasno umiranje, pa je greh.
Čudlni so pojmi o grehu.
Povdarila je, da je iz vseh držav no-političnih ozirov potrebno, da pride na dve ženski 7 otrok. Ona bi v zadostitev te potrebe priporočala uzakonitev socialne indikacije za žensko, ki je rodila štiri otroke.
Ker mnogokrat sledi splavu težko obolenje ženske in ker bi se lahko potreba po splavu ponovila tudi po večkrat na leto, kar bi ženski nikakor ne bilo priporočati, zato je edino priporočljiva uporaba zaščitnih sredstev. Dandanes se že dobe zaščitna sredstva proti spočetju, ki so v 99 odstotkih sigurno zanesljiva.
Pred leti smo delovne ženske uprizorile zelo razširjeno akcijo za uzakonitev socialne indikacije, za cenena zaščitna sredstva proti spočetju in za ustanovitev tozadevnih posvetovalnic.
Že tedaj) so nam gotovi krogi očitali »Dih smrti« in »boj proti nerojenemu otroku«. A do danes niso še ničesar ukrenili, I da bi ustvarili dostojne pogoje novemu življenju. Zato nam revnim ženskam ne preostaja drugega, nego združeno z vsem delovnim ljudstvom nadaljevati boj proti_ socialnim krivicam.	Delavka-zena.
Kultura
OBČNI zbor
CANKARJEVE DRUŽBE
se bo vršil v četrtek, dne 19. decembra 1935 ob K-8. zvečer v prostorih Strok, komisije.
DNEVNI RED:
1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
2. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in gospodar)8-
3. Poročilo nadzorstva.
4. Volitve.
5. Knjige za prihodnje leto.
6. Razno.
V	smislu pravil imajo pristop k občnemu zboru vsi ustanovniki in redni člani.
Ljubljana, dne 30. novembra 1935.
Ivan Vuk L r., predsednik.
Ciril Štrukelj L r., tajnik.
Ujedinjeni Sindikati 11. in 12. zvezek je izšel. Prinaša aktualne članke: Draginja od Bogdana Krekiča; O delavskem zavarovanju, sklepi velikega sindikalnega sveta; narodno gospodarstvo in delavsko gubanje od Bogdana Krekiča; delovno pravo na naši univerzi od dr. Avgusta Reismana- Kolektivna pogodba ali zakonita minimalna mezda v poljedelstvu od Oskarja Levinsona itd. Zvezek je bogat in naj ga čita vsak stro-kovničar.
Politički samouk. 1. zvezek nove biblioteke, ki bo izhajala 'vsakih 15 dni v Sarajevu, Kralja Aleksandra ulica št. 53, in stane letno 20 Din. Prvi zvezek razpravlja o temi »Kaj je politika« poljudno m pregledno.
Mala biblioteka, št. 7, ki izhaja v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15, razpravna o »Vprašanju srednjih sloj tv« prav pregledno in poučno. Izvod stane 5 do 8 Din, kdor je stalen naročnik, ga dobi za 4 Din.
Drama, št. 3, prinaša razlago M, Skrbinška »Vloga in naloga ljudske igre«. Naroča se v Ljubljeni, Sodarska steza št. t.
»Snaga«, socialistični časopis 10—11 št., prinaša razne dobre in poučne razprave in članke. Naroča se v Sarajevu, poštni predal št. 181.
V	kratkem času bo izila knjiga K. Pan-tovskega »Kara-Bugas«, zelo zanimiv, napet potopisni roman. Naimeijen je mladini a je tudi za odrasle naravnost privlačen. V njem je povest morskega zaliva Kara Durgasa. la zloglasna puščava, k. ima v sebi ogromna bogastva: petrolej in premog, a voda je nasičena s čisto Glauberj< vo soljo. Pod carizmom je puščava ležala mrtva, zdaj pa je oživela z vso polnostjo. — Knjiga je lepo opremljena, s 40 slikami in ima 130 strani. Stane 20 Din. — Fina Grkovič, Zagreb, Gun-duličeva 24.
Razno
DanaSnja Rusija
Trgovski list od 12. oktobra 1935 piše:
Agrarna Rusija sc je izpremenila v agramo-industrijsko državo.
Najrazličnejše vesti in najbolj nasprotna poročila krožijo o stanju v
današnji Sovjetski Rusiji. Eno pa je nesporno, da postaja Sovjetska Rusija vedno močnejši faktor v mednarodni politiki in da je treba z njo vedno bolj računati. Zato mislimo, da bodo tudi naši bralci zadovoljni, če objavimo članek, ki ga je o današnji Rusiji objavil »Prager Tagblatt« in ki se glasi:
»Ironija usode v svetovni zgodovini je hotela, da se nehajo tradicionalne težave sovjetske unije baš v trenutku, ko začenjajo te težave pritiskati Nemčijo, najbolj ostrega nasprotnika sovjetov. Dočim razpravljajo v Berlinu o uvedbi kart za mast, odpravlja sovjetska država kartni sistem. Leta dolgo so bile valute v Sovjetski Rusiji (zaradi težke nabave) svetišče. Danes pa je sovjetska unija s približno 100 milijonov zlatih rubljev visokim presežkom v zunanji trgovini ter letno proizvodnjo zlata v vrednosti 130 milijonov zlatih rubljev finančno ena najbolj svobodnih držav. — Odprava kart pomeni za prebivalstvo brez dvoma veliko olajšavo. Ker so bile obenem znižane cene za kruh in testenine za 10 do 30 odstotkov, je prebivalstvo tudi računsko dobro odrezalo.
Razredčeno stanje živine se je tudi znova napolnilo, dobave žita bodo letos najbrže končane že sredi oktobra — še leta 1931. so trajale do pozne spomladi —, da postaja priliv agrarnih proizvodov v mesta vedno večji. — S tem pa je rešeno osrednje notranje-politično vprašanje sovjetske države, katere armada še vedno sestoji v dveh tretjinah iz kmetov.
Še bolj očitni so uspehi na industrijskem polju. V času, ko je bilo zloženih 25 milijonov kmetskih posestev v 250.000 kolektivnih gospodarstev, se je industrijska slika dežele čisto izpremenila. Takrat 4.2 milijona ton sirovega železa, letos nad 12 milijonov, torej na drugem mestu na svetu, takrat 8 milijonov ton nafte, sedaj 24, takrat 25 milijonov ton premoga, danes 95, takrat 250 lokomotiv, danes 1600, takrat 25.000 natovorjenih vagonov dnevno, danes 74 tisoč.
Poleg tega čisto nova industrija avtov, traktorjev in letal. »Če bi bili v letu 1932. napadeni, potem bi mogel postati naš položaj kritičen. Sedaj se moremo boriti na dveh frontah hkrati.« Tako je opisal neki ruski general položaj ob priliki obiska če-hoslovaških manevrov. In neki pisatelj je pripomnil: »Takrat smo se prelevili iz kmetske dežele v deželo kolektivov in tvomic. Vse je bilo zmešano. Danes je levitev dokončana in oklep je trdnejši kakor kdajkoli. «v
Seveda imajo ljudje dostikrat tudi pretirane predstave o industrijski stopnji nove Rusije. Izračunano na glavo prebivalca je še vedno industrijska proizvodnja znatno pod srednjeevropskim stanjem. Toda drugačna je stvar v vojno-tehnični industriji. V proizvodnji železa prekaša n. pr. Rusija s proizvodnjo 65 kg na glavo Čehoslovaško z le 50—60 kg. Na vsak način: agrarna država se je izpremenila v agra rao- industrijsko državo.
Gospodarska konsolidacija je prinesla tudi politično: direktno in tajno volilno pravico, vključitev preje samostojne GPU (državne policije, naslednice črezvičajke) v narodni komisariat za notranje zadeve, strogo spoštovanje zakonov in brezobzirno kaznovanje vseh strankinih uradnikov, ki izdajajo na lastno pest »predpise« ter amnestija pregnanih kulakov (velikih kmetov).
Zunanje-politično pa treba zapisati te rezultate: vstop v Društvo narodov, odkrito priznanje potrebe sodelovanja z drugimi demokratičnimi državami v svrho ohranitve miru. Na tem polju je dosegla Sovjetska^ unija največje uspehe. Oddelitev sovjetske vlade od 3. internacionale ji sicer nihče ne verjame. Pač pa verujejo vsi v njeno miroljubnost. V teku let se je dognalo, da se moje vsaka država braniti proti njej neprijetnim idejam s propagando drugih idej ter z upravnimi in policijskimi ukrepi. Proti grozečim kanonom in tankom pa ne pomagata nobena propaganda in nobe-
Delavec ! Delavka !
Deset let poteče 1. januarja, odkar »Delavska Politika« zvesto brarti Tvoje interese!
Ob desetletnici se boš najlepše oddolžili a) svojemu listu s tem. da se naročiš na »Delavsko Politiko« in ji pridobiš vsaj enega novega naročnika.
na uprava. Dejstvo, da dela Sovjetska Rusija brez ozira na svoj prestiž velesile za mir, je utrdilo njen ugled in je zato v svetu narodov zaželen soigralec, pa čeprav je tudi Stalin član eksekutive tretje internacionale.«
Kuhinle tovarne v Rusiji
V	Sovjetski Rusiji polagajo večjo važnost na količino, nego na kakovost. Kar se tiče količine lahko pridružimo ogromnim industrijskim podjetjem še nove tovarne kuhinje, kakor se uradno imenujejo. Sovjeti ne skrbe samo za povečanje proizvodnje in razdelitve živili, temveč tudi za pravilno prehrano ljudi. Ker se hrani samo po mestih 20 milijonov, na deželi pa 40 milijonov ljudi v javnih kuhinjah in restavracijah, posvečajo sovjeti vso pozornost javni prehrani,, da bi v ničemer ne zaostajala za domačo kuhinjo.
Zato so ustanovili tovarne kuhinje, opremljene z vsemi najmodernejšimi pripomočki. Takih ogromnih restavracij imajo zdaj v Rusiji 200 in promet v njih je tako velik, da si ga v naših razmerah težko mislimo. V zadnji številki »Revue de Moscou« čitamo, da pripravljajo v kuhinji tovarni številka 1 na dan: 16.000 obedov, 40.000 paštet, 5.000 kolačev, 5 tisoč prikuh, 5 tisoč predjedi in 55 tisoč deloma toplih, deloma hladnih jedi. V tej restavraciji lahko obeduje naenkrat 1.500 ljudi. Da bi pa hrana tudi po kakovosti odgovarjala tem zahtevam, zato skrbe številne pokušnje in preizkušnje v ogromnih laboratorijih, ki zavzemajo vse pritličje velikega poslopja. Iz shrambe pridejo jestvine najprej v bakteriološki laboratorij, kjer preizkusijo njihovo brezhibnost. Že pripravljena jedila pridejo v kemični laboratorij, kjer ugotove, kako so skuhane ali pečene in koliko je v njih kalorij. Določeno je namreč, da mora dati vsaka predložena jed 700 kalorij.
Potem pride tretja preizkušnja odnosno pokušnja. Glavni kuhar pokusi vsako jed in ugotovi, ali odgovarja zahtevam okusa in vonja, pa tudi barva mora biti prava in jed prirejena tako, da tekne človeku že na prvi pogled. Ce jed vsem tem zahtevam ne odgovarja, se pod nadzorstvom glavnega kuharja izboljša, če je mogoče. Drugače pa mora nazaj v kuhinjo. Velikanski promet pa zahteva tudi primerno število ^ osobja. V kuhinji tovarni številka 1 je zaposlenih 420 kuharjev. Vsak je odgovoren za svojo jed in jamči zanjo s svojim imenom, zabeleženim na jedilnem listu.	»»-»■—»*	♦ »»•*'■ *»
(Iz ameriške »Prosvete«.);
Kolektivna hozjastva v Rusiji
Kakor poroča inozemsko časopisje, se ,po drugem kongresu kolhozov (kolektivna hozjastva — skupna gospodarstva) opaža živahnejši pristop kmetov v kolhoze.
V	začetku 1935 je pristopilo v kolhoze v Zapadni Sibiriji zelo veliko število kmetov in so ustanovili 1045 novih kolhozov. Kolhozi v kujbiševskem okraju imajo zdaj čez 10.000 novih članov-kmetov. Prve hri mesece v letu 1935 je pristopilo v kolhoze v Ivanovskem kraju 27.000 kmetov, med tem ko je v celem letu 1934 bilo samo 28.797 Članov v tistem kraju, ^
Je mnogo vasi, v katerih je 98 odstotkov kmetov članov kolhoza«
Povprečno se v tem kraju nahaja 80 odstotkov vseh kmetov.
Ravno tako so letos živo pristopali v kolhoze v Seli Rusiji, kjer je v začetku leta 1935 pristopilo 10.000 kmetov.
(Iz »Prosvete«.)
Vesele b<	DŽične prt	. il_ _ žela vsem svojim cenj. gostom, IZniKV delavcem In odjemalcem	
			
FILIP LOKOŠEK trgj vina ŠTORE j	FERDO MAVRIC gostilničar in krojač ŠTORE	MARICA in JOSIP PODERGAJS gostilničarja LAŠKO	A. PRINČIČ trafika LAŠKO
JOŽE KOŠIR manufaktura, moda JESENICE	POŽENEL SLAVKO parna pekarna JESENICE	PRAPROTNIK TONE prva parna pekarna JESENICE	POLJŠAK IVAN avtoprevozništvo JESENICE
KOREN SLAVKO brivski mojster JAVORNIK (pri Konjiču)	REPE JANKO in FRANČIŠKA poslovodja in gostilničarka JESENICE Delavski dom na Savi	TRGOVSKO VRTNARSTVO BREČKO JESENICE	HRIBAR JAKOB splošno ključavničarstvo JESENICE
RANT ZDRAVKO trafikant in urar JESENICE	VIDIC KONRAD pekovski mojster JESENICE	PAVLA ARNEŽ — ČOP JOŽE pekarna in slaščičarna JESENICE	SAVNIK VINKO centrala Radovljica podružnica JESENICE
IVAN GOGALA trgovina in krojaštvo , JESENICE	Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi Sovinek avtoprevozništvo Celje, Aškerčeva 4 — Mlekarna		BREJ FRANC manufakturna trgovina JESENICE
PAVLIN FRANC zaloga unionskega piva in fotograf JESENICE	Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko r. z. z o. z. na Jesenicah želi vsem svojim članom, prtjateljem in obiskovalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto z vabilom, da v Novem letu ostanete zvesti člani in dobri prijatelji zadruge in pridobite še tudi tiste, ki še niso člani. V ZDRUŽENJU JE MOČ!		REV JOŠKO čevljar • JESENICE Fužinska cesta 1
ZVEZDA IVAN trgovina in krojaštvo JESENICE Cankarjev« 5			STOJAN IVAN krojač JESENICE Obrtniška St. 23
JOSIP POGAČNIK trgovina čevljev LJUBNO-JESENICE	Franjo Stajnjko modno krojaštvo za dame in gospode Maribor, Tržaška cesta 1, podružnica Studenci		RAKOVC IVAN frizer za dame in gospode se nadalje ' priporoča JESENICE Obrtniška nlica '
MIHELAČ JOŽE splošno krojaštvo JESENICE	Srečne In vesele božične In novoletne praznike želi vsem Veletrgovina Trgovski dom Maribor, Aleksandrova 25		JANŠA JOŽE splošno čevljarstvo JESENICE Obrtniška ulica 24
MARIJA KRAŠOVEC trgovina s kolesi, šiv. stroji, gramofoni, radio-aparati in sport, potrebščinami. JESENICE	Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru Sodna ulica 20 -	 — Telefon 20-92		MODNA TRGOVINA ANTON PAŠ MARIBOR Slovenska nlica 4
DOLČEK & MARINI modna in manufakturna trgovina | MARIBOR Gosposka nlica 27.	OMAHEN ALOJZ trgovina z mednim blagom ŽALEC 1	FRANC ZUPANC čevljar ŠTORE	FRANC FILIPIČ mesariia MARIBOR Jurčičeva ulica 8
MARTIN GAJŠEK manufakturna trgovina in izdelovanje posteljnih odej. MARIBOR, Glavni trg 1 (pod Vel. kav.) •	VABIC NIKO točilnica ŽALEC	EMILIJA ROZIN trgovina z meš. blagom, okrepčevalnica LAŠKO	VERŠIČ FRANC mesar MARIBOR, Aleksandrova c. 1« Stud end
DRAGO ROZINA galanterija, pletenine, papir itd. MARIBOR Vetrinjska ulica 26	FRANC ZORMAN točilnic a-delikatesa ŽALEC	ANTON URŠIČ foto-atelje LAŠKO Slomikov trg 81	KMETEC MARUA gostilna »Koroški dvor« MARIBOR Tovarniška nlica 3
L Trpinov TEKSTILNI BAZAR MARIBOR Vetrinjska nlica 13	JOSIP ROJC urar in draguljar ŽALEC	VINCENC KVEDER trgovina z manufaktuimim, Špecerijskim in galanterijskim (blagom ŽALEC	PEKARNA SCHERBAUM MARIBOR
VLAHOVIČ LJUDEVIK mesarija - gostilna MARIBOR Aleksandrova cesta 38	JOŽEF HODNIK mesarija in gostilna ŽALEC	MATILDA PILIH pletiljstvo ŽALEC	KNEZ FRANC bivski iu damski salon MARIBOR Sodna ulica 9
BENEDIČIČ FRANC krojaštivo JAVORNIK St 66	FRANC JEŽOVNIK mesar ŽALEC	! IVAN VIZOVIŠEK trgovina s Špecerijo, manufakturo, usnjem, cementom, umetnimi gnojili i. t. d. ŽALEC	MATEVŽ ZAVRL mesarija in gostilna JAVORNIK St. 61
želi svojim odjemalcem iz Žalca, Zabukovce in Griž vesele Ibožične in mm>-letne praznike. Splošna hranilnica in posojilnica za Jesenice in okolico registrovana zadruga z omejeno zavezo JESENICE-SAVA	fjrrmcdi Celje	>ADRIA< PRAŠEK JE BOLJŠI!	Delavci I Najcenejše se obletele, ako kupite narejeni moške in deSke obleke In perilo domačega Izdelka tovarne „TR 1 G L A V«, JOSIP OLIIP, Ljubljana, Slarl trg 3, Pod Tranto 1 in Kolodvorska 8. V zalogi Ima vedno hlačevine, klobuke, čepice, tkanine, Sifone itd. Obleke ln perilo »e Izgotavlja tudi po meri po naj-nlžjlh cenah ln po najnovejši fazonl. Mole geslo je: Dobro blago, najbolfla Izdelava, nizke cene! tl r, ■
Vesele božične praznike -»			irsem svojim cenj. gostom, cem In odjemalcem
KINO »UNION« CELJE	PAROMLIN IN MUNJARA di d. ČAKOVEC-CELJE Cesta na grad 9	HOTEL »ZVEZDA« Frančiška Žumer CELJE	DRAGO GAMS mehanično podjetje CELJE Prešernova ulica 16
ANTON PETEK manufakturna in modna trgovina CELJE, Prešernova 21 in Dečkov trg	JOSIP JAGODIC železnina, špecerija in kuhinjska posoda CELJE Glavni trg 14, Gubčeva ulica 2	V. DEČKO delikatesa CELJE Glavni trg 10	JOSIP PLEVCAK če vi j. mojster CELJE Kralja Petra cesta 28
KRUŠIC HELENA kavarna »Evropa« CELJE	FRANC DOBOVICNIK manufakturna in modna trgovina, industrija prešitih odej in perila. CELJE	JULIJ OGRIZEK hotel »Union« CELJE ROGAŠKA SLATINA	ANTON BREMEC trgovina biciklov in delov — popravila CELJE Miklošičeva cesta 2
ANTON CEH frizer za dame in 'gospode se priporoča vsemu občinstvu. CELJE. Prešernova 11, zraven magistrat«	»MATO« specialna trgovina srajc in nogavic CELJE Glavni trg 10	FRANC LESKOVŠEK knjigarna in trgovina s papirjem CELJE Glavni trg 16	F. S. LUKAS žganjarna in tovarna likerjev CELJE Kralja Petra cesta
GOSTILNA MARIJA SILIČ CELJE Zavodna 5 (prej najemnica »Celjskega doma«)	Vinko Kukovec mestni tesarski mojster, parna žaga in lesna trgovina Lava pri Celju Telefon 242 — Ček. r&č. 14.737		GOSTILNA »AMERIKA« Jernej Krajc SP. HUDINJA CELJE
j P. MATKOVIČ & COMP. veletrgovina z vinom CELJE Gosposka ulica 3	Veletrgovina barv, lakov, firneža Ivan Ravnikar, Celje Kralja Petra cesta 21		R. GROBELNIK gledališki frizer za dame in gospode CELJE Glavni trg 17 podružnica poleg hotela »Evropa« Posoja lasulje, mastiko, krep, šminke.
VALENTIN HLADIN manufak. trgovina CELJE	Trgovina s špecerijo, žganjem in velepražarna kave Franc Zangger, Celje Ustanovljeno leta 1859		. BATA CELJE Glavni trg 8
F. JUNGER delikatesna trgovina CELJE	Anton Hofbauer trgovina z usnjem čevljarskimi potrebščinami in vsem v to stroko spadajočim orodjem Celje, Gosposka ulica štev. 6		Vsemu delavstvu in svojim gostom želi vesele božične in novoletne praznike GOSTILNA »ZELENI TRAVNIK« Anton Reberšak CELJE
	Telovnike, žemperje, puloverje in vse vrste pletenine		
MARTIN OREHOVC krznar in izdelovalec raznih čepic CELJE Gosposka ulica 14	dobite po ugodnih cenah prt Beti Pušnik Celje. Cankarjeva 4		ANTON PERMOSER mesar in gostilničar GABERJE-CELJE, Mariborska cesta 7
IVAN KVAS fotograf CELJE Dečkov trg 3	LAMBERT CHIBA klobuki vseh vrst CELJE	KARL LOIBNER delikatese — špecerija CELJE	ŠTEFAN TURK mesar se priporoča cenjenemu občinstvu SP. HUDINJA-CELJE
ROZI ZAMPARUTTI delikatesna trgovina CELJE	STARA LEKARNA »PRI ORLU« ustanovljena 1670 MR. PH. IVO TONCIC CELJE Glavni trg	MASTNAK OBLEKE Konfekcija in manufakturna trgovina IVAN MASTNAK CELJE Kralja Petra cesta 15	MATIJA ESIH mesar BREG CELJE
DOLER LEOPOLD tapetnik CELJE Mariborska 14	MAKS ZABUKOŠEK modna krojačnica CELJE Cankarjeva ulica 2	»DOMOVINA« knjigarna in muzikalije, pisarniške in šolske potrebščine CELJE	KAROL PAUCIC pekarna i BREG-CELJE
IVAN TACEK mL pirva celjska parna barvarija in kemična čistilnica CELJE Gosposka ulica 21	BRATA ŠUMER manufaktura CELJE	ANTON LEČNIK urar, zlatar, optik CELJE Glavni trg 4	POCAJT FRANC prodajalna mlevskih izdelkov MLIN TEHARJE, Kralja Petra cesta 31
ALOJZ PUGMEISTER krojač CELJE	MATEVŽ ZADRAVEC pekarna CELJE Gosposka ulica 3	: Vsemu občinstvu se priporoča GOSTILNA »PRI BRANIBORU« CELJE Kralja Petra cesta 41	JAKŠE FRANJO brivec-frizer CELJE-SP. HUDINJA, gostilna Amerika
KARL GOLOB stavb, in pohištv. mizarstvo in trgovina CELJE-GABERJE	ROKO MEŠTROV trgovina z mešanim tlagom in vinotoč CELJE Za kresijo 8	Srečno in veselo novo leto želi in se nadalje priporoča JOSIP PLAVO točilnica in trgovina z mešanim blagom CELJE Vrazov trg	IVAN BIZJAK ibrivec SP. HUDINJA-CELJE
! J. JELLENZ CELJE (podružnica: Slovenjgradec	ALBERT JARH trgovina z mešanim blagom CELJE-GABERJE	M. COVNIK likalnica CELJE Prešernova ulica 8	Priporoča se vsemu občinstvu, posebno svojim odjemalcem ANDREJ VOVK mesar CELJE-GABERJE Mariborska 22
MARIJA LAPORNIK restavracija »Narodni dbro« CELJE	IVAN GOLMAJER trgovina in gostilna »Wilson« CELJE-GABERJE	Vsemu cenjenemu občinstvu se priporoča FRANČIŠKA MALEJ gostilna ___ __ SP. HUDINJA-CELJE	želi vsemu delavstvu vesele božične in novoletne praznike. — Priporoča se za obilen obisk in vabi na dolbro kapljico. FERDO DEČMAN mesar GABERJE PRI CELJU Ustni dom 4
GORJANC FRANCE mesar CELJE-SP. HUDINJA	HOTEL »POŠTA« mesarija in gostilna CELJE	A. PONGRACIC meh. izdeliovalnica vseh vrst pletenin CELJE	JOSIP ADRINEK mesar in gostilničar ŠTORE
Izdaja konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. - Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. - Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru,