E-ZBORNIK BRALNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE ob 10. strokovnem posvetovanju v Ljubljani TUDI MI BEREMO Različni bralci z različnimi potrebami Drugi del ZBORNIK BRALNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE Tudi mi beremo Različni bralci z različnimi potrebami Drugi del Tudi mi beremo Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. ZBORNIK BRALNEGA DRUŠTVA SLOVENIJE ob 10. strokovnem posvetovanju v Ljubljani Avtorji: Antonija Amon, Saška Fuţir, mag. Tilka Jamnik, Tatjana Knapp, Boţena Kolman Finţgar, Silva Kos, Katja Lovše, Mojca Poberaj, dr. Veronika Rot Gabrovec, Tereza Ţerdin Strokovni pregled: mag. Nataša Bucik, dr. Sonja Pečjak, dr. Aksinja Kermauner, dr. Livija Knaflič, dr. Franci M. Kolenc, Irena Matko Lukan, Natalija Vovk Ornik, mag. Savina Zwitter, Tereza Ţerdin Uredniški odbor: mag. Nataša Bucik, dr. Veronika Rot Gabrovec, mag. Savina Zwitter Jezikovni pregled: dr. Zoltan Jan, Josip Zupan, mag. Savina Zwitter Uredila in pripravila: dr. Veronika Rot Gabrovec Izdala in zaloţila: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in Bralno društvo Slovenije Predstavnika: mag. Gregor Mohorčič in dr. Zoltan Jan Urednica zaloţbe: Andreja Nagode Ilustracija na prvi strani: Maja Dokler Objava na spletnem naslovu: http://www.bralno-drustvo.si/ in http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/ZbornikBDS_2013.pdf Prva izdaja Ljubljana 2013 Publikacija je brezplačna. Soorganizator posveta je Cankarjev dom, kongresni in kulturni center, Ljubljana. Organizacijo in izvedbo posveta sofinancira Javna agencija za knjigo RS. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 028:376-053.2(082)(0.034.2) BRALNO društvo Slovenije. Strokovno posvetovanje (10 ; 2013 ; Ljubljana) Tudi mi beremo *Elektronski vir+ : različni bralci z različnimi potrebami : drugi del : zbornik Bralnega društva Slovenije ob 10. strokovnem posvetovanju v Ljubljani / avtorji Antonija Amon ... *et al.+ ; uredila in pripravila Veronika Rot Gabrovec. - 1. izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo : Bralno društvo Slovenije, 2013 ISBN 978-961-03-0146-2 (pdf, Zavod Republike Slovenije za šolstvo) 1. Gl. stv. nasl. 2. Amon, Antonija 3. Rot Gabrovec, Veronika 268550912 © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2013 © Bralno društvo Slovenije, 2013 Vse pravice pridrţane. Brez zaloţnikovega pisnega dovoljenja gradiva ni dovoljeno reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske (fotokopiranje) kot na elektronske (snemanje ali prepisovanje na kakršen koli pomnilniški medij) oblike reprodukcije. Vsebina Veronika Rot Gabrovec UVODNIK 4 Katja Lovše ŠTUDIJA PRIMERA: UČINKOVITOST TRENINGA ' PREOBRAT' PRI BRANJU UČENCEV Z DISLEKSIJO 6 Antonija Amon ŢIVIM IN SE VESELIM S KNJIŢNICO. PROJEKT SODELOVANJA Z UPORABNIKI S POSEBNIMI POTREBAMI 20 BEREMO S TAČKAMI. Mojca Poberaj SPODBUJANJE BRANJA PRI OTROCIH S POSEBNIMI POTREBAMI V MESTNI KNJIŢNICI LJUBLJANA. 27 KDO JE NAPRAVIL VIDKU Božena Kolman Finžgar, SRAJČICO: SODELOVANJE Silva Kos KNJIŢNICE ANTONA TOMAŢA LINHARTA RADOVLJICA IN CENTRA ZA SOCIALNO DELO RADOVLJICA NA PODROČJU REJNIŠTVA 32 Tatjana Knapp, Saša Fužir LAHKO BRANJE V SLOVENIJI 40 O SIMPOZIJU BRALNE ZNAČKE Tilka Jamnik : BRANJE OTROK V PREDŠOLSKEM IN ZGODNJEM ŠOLSKEM OBDOBJU, BRANJE OTROK Z RAZLIČNIMI POSEBNIMI POTREBAMI 50 NEKATERI NE MARAJO BRATI. Tereza Žerdin ZGODBE O NESREČKU. 53 Tudi mi beremo 4 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Veronika Rot Gabrovec Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Uvodnik »Nikar se ne bojte,« mi je oktobra 2012 spodbudno rekel Rok. »Saj se vsi nenehno učimo.« Rok je slep in ko je postal moj študent, se mi je nenadoma odprlo še in še vprašanj. Kaj bom naredila, ko bomo obravnavali ilustracije? In – še pomembneje – kaj bo lahko z mojimi gradivi počel Rok? Kakšna naj bodo besedila, ki mu jih bom prinašala na ključku, da jih bo lahko bral brez teţav? Lahko od njega na izpitu zahtevam isto kot od ostalih študentov? Kaj, kako, s čim … Sama vprašanja so se mi motala po glavi in nič odgovorov. Po skoraj tridesetih letih takega in drugačnega dela v razredu sem bila na začetku novega šolskega leta precej izgubljena. Brez pravih izkušenj, popolnoma brez strokovnega znanja, brez zaupanja v svoje sposobnosti. (O Rokovih se v tistem trenutku nisem spraševala, konec koncev je bil eden izmed maloštevilnih študentov prve bolonjske magistrske generacije na našem oddelku.) Na srečo mi je ob strani stal kar sam Rok. Ko smo v Bralnem društvu Slovenije jeseni 2011 začeli razmišljati o strokovnem posvetovanju, ki bi bilo posvečeno bralcem s posebnimi potrebami, smo se zavedali predvsem tega, da se je o tej problematiki potrebno pogovarjati. Ţe davnega leta 1993 so Zdruţeni narodi sprejeli dokument Standardna pravila za izenačevanje moţnosti invalidov ( The Standard Rules on the Equilization of Opportunities for Persons with Disabilities), besedilo, ki se je dotikalo pogojev in potreb, da bi vsi njeni člani enakopravno delovali v druţbi. Koliko se je v naši druţbi od tedaj spremenilo na bolje, smo se spraševali. Kako se pri nas ukvarjamo z opismenjevanjem, kako uspešno so osebe s posebnimi potrebami vključene v različne programe, so jim informacije javno dostopne? Ţe pri pripravi razpisa se je pokazalo, da je tematika absolutno preobseţna za eno samo posvetovanje, ko pa so začeli prihajati prispevki, je bilo očitno, da je v Sloveniji veliko ljudi, ki imajo znanje in izkušnje. Zato je ob strokovnem posvetovanju Bralnega društva Slovenije 2013 pred vami tudi elektronska knjiga Tudi mi beremo. Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Avtorice v svojih prispevkih predstavljajo posebne teţave, s katerimi se pri opismenjevanju spopadajo otroci z govorno jezikovnimi teţavami, in o programih, ki so se pokazali kot učinkovita pomoč. Spregovorijo o besedilih, ki spadajo med t. i. lahko branje in ki omogočajo stik s pisano besedo tudi bralcem, katerim bi sicer zaradi različnih vrst posebnih potrebi ter teţav pri branju in razumevanju standardnih besedil bil onemogočen dostop do vsebin in informacij. O tem, kako z bralci s posebnimi potrebami zaţivijo splošne knjiţnice, govorijo prispevki, ki predstavljajo zglede dobre prakse: knjiţnico, ki ni zgolj široko odprla vrata različnim skupinam bralcev s posebnimi potrebami, pač pa prihaja k njim in mednje, knjiţnico, ki na 5 področju rejništva uspešno sodeluje s centrom za socialno delo, in knjiţnico, ki med knjiţne police vabi prav posebne štirinoţne pomočnike. Elektronsko publikacijo zaokroţujeta prispevek o simpoziju Bralne značke, ki je bil leta 2012 posvečen podobni tematiki, kot je osrednja tema letošnjega posvetovanja Bralnega društva Slovenije, ter predstavitev zgodb o Nesrečku, dečku, v katerem bo marsikdo prepoznal svoje učence ali morda celo samega sebe. Kaj naj zapišem, predem vas povabim k branju tega drugega dela zbornika? Hvaleţna sem prav vsaki izmed avtoric, da deli z menoj in z vsemi nami svoje znanje. Hvaleţna sem Roku, da me je bodril takrat na začetku šolskega leta in mi pomagal pregnati negotovost. Zelo prav je imel, res se vsi ves čas učimo. Naj bo tudi pričujoča publikacija moţnost, da se naučimo česa novega. Tudi mi beremo 6 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Katja Lovše Center za sluh in govor Maribor Študija primera: učinkovitost treninga 'Preobrat' pri branju učencev z disleksijo Uvod V zadnjem desetletju se je v Sloveniji povečalo zanimanje za otroke, mladostnike in odrasle, ki imajo posebne teţave z branjem in pisanjem. Pri tem gre v večini primerov za povprečno ali celo nadpovprečno inteligentne posameznike, ki pri drugih šolskih predmetih oziroma na drugih področjih delovanja dosegajo vsaj povprečne rezultate. Teţave številnih posameznikov lahko poimenujemo specifična motnja branja in pisanja oziroma disleksija. Usvojena veščina branja predstavlja enega temeljnih načinov komunikacije. Branje je izrednega pomena pri usvajanju novega znanja in utrjevanju starega ter povezovanju enega z drugim. Otrokovo šolsko delo je lahko zaradi teţav pri branju oteţeno, kar pogosto vodi do nizkih ocen, nezadovoljstva staršev, učiteljev in tudi otroka. Splet negativnih posledic počasnega branja s številnimi napakami najpogosteje vodi do nizkega samovrednotenja posameznika, kar s seboj prinaša še vedenjsko problematiko, čustveno nestabilnost in predvsem nizko samopodobo. Otrokom s teţavami pri branju pomagajo specialni pedagogi s številnimi strategijami. Večina teh pomoči vsebuje kot osnovno komponento branje besedila, stripov, napisov pod slikami ipd. Ţal pa otroci, ki berejo počasi in s številnimi napakami ter za to porabijo več energije, pogosto razvijejo negativen odnos do branja ali celo odpor do njega. Strokovnjaki tako vedno znova iščejo nove načine pomoči. Nove raziskave na področju delovanja moţganov in nevroloških procesov v moţganih med branjem vedno pogosteje kaţejo na vlogo delovnega spomina pri učenju branja in med samim branjem. Trening spomina Preobrat ( The turnabout programme) Izraelska strokovnjakinja dr. Carol Goldfus je zasnovala trening za urjenje delovnega pomnjenja, saj meni, da lahko s povečanjem zmogljivosti delovnega spomina izboljšamo branje oseb z disleksijo. Trening je sestavljen iz več enostavnih vaj, ki urijo otrokov vidni in slušni spomin, torej dva pomembna dejavnika pri učenju branja in pisanja. Avtorica poroča o številnih primerih, ko so osebe z disleksijo po treningu spomina znatno izboljšale svoje branje. Pristop vsekakor ponuja novo moţnost dela z osebami z disleksijo. 7 V diplomskem delu sem ţelela preveriti učinkovitost treninga pri osebah z motnjo branja oziroma disleksijo. Tri mesece sem izvajala trening po programu Preobrat z dvema otrokoma, enim z začetka druge in z drugim z začetka tretje triade devetletne osnovne šole. Zanimalo me je, ali trening pripomore k hitrejšemu branju otroka in zmanjšanju števila napak pri tem procesu. Avtorica vaj je trening izvajala z osebami različnih starosti, sama pa sem ţelela preizkusiti, kakšna je učinkovitost treninga pri mlajšem ali starejšem učencu. Program je sestavljen iz več mentalnih vaj za izboljšanje vidnega in slušnega spomina. Te so namenjene predvsem ljudem z disleksijo in motnjami pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD). Vaje so enostavne, tako ni nujno, da jih izvaja strokovnjak, izvajajo jih lahko tudi starši, stari starši, bratje, sestre … Program Preobrat naj bi otroku omogočil izboljšanje pri branju, pisanju in matematiki. Trening izvajamo 20–35 minut tri do štiri dni na teden. Pri nadarjenih otrocih se rezultati pokaţejo hitro (po treh mesecih), medtem ko nekateri potrebujejo leto dni treninga, preden lahko začnemo govoriti o napredku. Vse vaje treninga so zasnovane kot igra, naloge pa so razdeljene po področjih. Glasbene vaje Glasbene vaje so namenjene razvoju in kontroli slušnih sposobnosti posameznika. Razvijajo predvsem slušno diskriminacijo. Osebe, ki so razvile zmoţnost razlikovanja med zvoki s poslušanjem glasbe, so postale uspešnejše pri slušnem razlikovanju zvoka posameznih glasov/črk, zaporedja glasov/črk in besed. Pri tem sklopu uporabimo klasično glasbo. Poskušali so tudi ţe s pop glasbo, vendar rezultati niso bili tako učinkoviti kot pri klasični. Poslušanje glasbe Otrok posluša glasbo in identificira zvoke. To stopnjo lahko pri najstnikih preskočimo, uporabimo pa jo pri mlajših otrocih. Kadar otrok prepozna, da se pojavi zvok, drugačen od prejšnjega, nam to tudi pokaţe. Vaja se stopnjuje na naslednji način: • razlikuje zvok različnih instrumentov (kitara, klavir, trobenta, violina ...), • razlikuje višino zvoka pri enem instrumentu, • razlikuje glasnost zvoka, • določi, ali gre za en ali več instrumentov istega tipa. Vajo začnemo tako, da otrok razlikuje med instrumentoma in ju poimenuje. Pozneje razlikuje med različnimi instrumenti. Vajo izvajamo 5 minut od 3 do 4-krat na teden. Figura osmice Tudi pri tej nalogi otrok posluša glasbo, vendar ob poslušanju riše na prazen list papirja. Mlajši, kot je otrok, večji naj bo list papirja. List naj bo postavljen vodoravno. Na začetku naj riše, kar ţeli, dejavnost pa traja 5 minut. Pozneje ga spodbujamo, da riše oblike, ki se ujemajo z ritmom glasbe. Otrok tako riše črte. Te se počasi začnejo vrtinčiti in dobivajo okroglo obliko. Spodbujamo ga v nastajanje leţeče osmice. Če otrok po nekaj tednih ne nariše osmice sam čez cel list, ga spodbujamo, da z obema rokama riše osmico po zraku. S tem vključujemo delovanje obeh hemisfer. Čez nekaj dni ponovno poskusimo, da bi to prenesel na papir. Tudi mi beremo 8 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Slika 1: Leţeča osmica Osrednja melodija in spremljava Tudi pri tej vaji otrok posluša glasbo in zraven riše, vendar je tukaj pozoren samo na glas pevca/osrednjo melodijo, spremljavo. Velikokrat imajo otroci teţave s prepoznavanjem spremljave (pomagajo si lahko s trkanjem ritma). To vajo izvajamo od pet minut do največ petnajst minut, če je otroku všeč. Vajo je usvojil, ko prepozna osrednjo temo in spremljavo. Vaje za razvijanje slušnega spomina Za otroke z disleksijo je značilno, da imajo teţave pri pomnjenju informacij, ki so jih slišali. Ko začnemo z izvajanjem vaj, običajno traja do 3 mesece, preden se pojavi napredek. Zapomnitev številskega vzorca To je vaja treninga spomina, ki pričakuje od otrok, da si zapomnijo preprosta zaporedja številk. Uporabljajo se številski vzorci na kockah. Za izvedbo vaj potrebujemo pribliţno deset šeststranih kock. Otroci poslušajo govorjeno navodilo, ki je zaporedje ali vzorec številk, in nato skušajo ponoviti natančno to, kar so slišali, in sicer tako, da uporabljajo kocke. 1. Ko otrok posluša navodila, mora imeti zaprte oči, 2. Vajo začnemo tako, da otroku povemo zaporedje številk (npr.: ena – tri – štiri). 3. Enako številsko zaporedje ponovimo še enkrat. 4. Zdaj mora otrok z odprtimi očmi izbrati in postaviti kocke v vodoravno vrsto (z leve proti desni), in sicer v zaporedju, kot si ga je zapomnil. 5. Kocke morajo biti zloţene s številkami navzgor. 6. Število se lahko v zaporedju ponovi (npr. dvakrat uporabimo število 5). Primer: dva – pet – štiri – šest – pet Slika 2: Zapomnitev številskega vzorca Priporočena začetna točka so tri števila v vrsti. Večina otrok to ţe z lahkoto zmore, če je za kakšnega otroka ta faza preteţka, lahko začnete samo z dvema številoma. Vajo ponavljamo 9 pet minut tri tedne 3–krat na teden, dokler si otrok ne zapomni štirih številk in jih zanesljivo ponovi. Uporaba kock/likov različnih barv V izvirniku je vaja zasnovana z uporabo kock različnih barv. Trening po programu Preobrat sem ţe preizkusila pri nekaterih otrocih, seveda ne pri tistih, s katerimi sem izvedla raziskavo za diplomsko delo. Ugotovila sem, da dosegajo precej slabše rezultate pri slušnem pomnjenju barv kot števil. Razmišljala sem, da to najverjetneje izhaja iz dolţine besed, ki poimenujejo posamezno barvo. Besede za imena barv so v angleškem jeziku veliko krajše kot v slovenskem. Zato sem sklenila, da bom za ta del programa namesto barvnih kock raje uporabila barvne kroge (ime barve lahko tako postavim v moški spol in pri tem odvzamem eno črko). Za to nalogo sem uporabila naslednje barvne kroge: bel, črn, siv, moder, rdeč in rjav. Otroku pri tej nalogi povemo zaporedje različnih barv, on nato zaporedje po spominu ponovi s pomočjo krogov. Tudi ta vaja ima tri nadaljevanja: zgoraj/spodaj, spredaj/zadaj, pari krogov. 1. Otrokove oči naj bodo zaprte, medtem ko posluša. 2. Otroku povemo kratko zaporedje barv (npr. rjav – siv – moder). 3. Ponovimo enako zaporedje barv. 4. Zdaj otrok z odprtimi očmi namesti kroge v vodoravno vrsto v zaporedju, ki si ga je zapomnil. 5. V zaporedju se lahko določena barva tudi ponovi. Primer: rdeč – moder – rjav – bel, črn nad modrim in siv pod rjavim Slika 3: Zaporedje barv Slušni in vidni trening – postavljanje pozicij Ponovitve Za izvedbo vaje potrebujemo mreţo z označenimi legami in več manjših predmetov, ki jih otrok po slušnem ali vidnem navodilu razvrsti v mreţo. Na začetku vaje uporabljamo 'začetno' mreţo (slika 4), ko pa postane otrok bolj samozavesten in uspešnejši pri vaji, uporabimo 'nadaljevalno' mreţo (slika 5). Tudi mi beremo 10 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. A1 B1 C1 D1 E1 A2 B2 C2 D2 E2 A3 B3 C3 D3 E3 A4 B4 C4 D4 E4 Slika 4: Začetna mreţa A B C D E 1 2 3 4 Slika 5: Nadaljevalna mreţa 1. Otrokove oči naj bodo med poslušanjem zaprte. 2. Otroku povemo tri poloţaje na mreţi (A2 – B4 – C3). 3. Lahko uporabljamo katero koli od petih abecednih kolon, a tako, da so zaporedja na mreţi v abecednem zaporedju. 4. Še enkrat ponovite enako koordinirano številčno zaporedje. 5. Otrok si mora (zdaj z odprtimi očmi) zapomniti poloţaje in namestiti – poloţiti kocko na pravilni kvadratek, ki se ujema s tistim, ki ste ga povedali. Ljudje z dobrim spominom ugotovijo, da ta preprosta vaja sploh ni teţka, in si z lahkoto zapomnijo zaporedje šestih ali sedmih pozicij. Toda otroci z učnimi teţavami imajo lahko teţave ţe pri zapomnitvi celo treh zaporedij. Te vaje se ujemajo z zaporedjem od leve proti desni pri branju. Da so vaje uspešne, je potrebna interakcija med kratkoročnim in dolgoročnim spominom. To je izziv za osebe, pri katerih ta proces še ni popolnoma avtomatiziran. 11 Vidni spomin Vidni spomin lahko urimo z naslednjimi nalogami: Geometrične oblike Pri tej nalogi potrebujemo 4–5 likov enake oblike, ki so različnih barv (npr. 2 rdeča kroga, 2 rdeča trikotnika, 2 rdeča kvadrata, 2 rdeča polkroga, 2 zelena kroga ...). Potek vaje: 1. Otroku pokaţemo različne oblike. 2. Med vsemi liki poišče take, ki so enake oblike (ali barve). 3. Vse like, ki so enake oblike (barve), poloţi na isti kupček. Različne oblike Pri tej vaji uporabimo enak material kot pri prejšnji. Potek vaje: 1. Otroku pokaţemo oblike, ki jih bo pri nalogi potreboval. 2. Otroku pokaţemo zaporedje treh likov (rdeč krog – rdeč trikotnik – rdeč kvadrat). 3. Otrok ima za vsak lik 2 sekundi časa, da si ga ogleda. 4. Prekrijemo oblike, otrok pa nastavi enako zaporedje likov. Na začetku uporabljamo zaporedje le treh likov. Pozneje se njihovo število v vrsti povečuje, tako, da pridemo na zaporedje štirih ali pet likov različnih barv. Slika 6: Različne oblike Trening vidnega spomina s kockami Vaje so podobne vajam za urjenje slušnega spomina, le da pri teh vajah otrok najprej opazuje, nato pa ponovi oziroma ponovno ustvari viden razpored kock. Potrebujemo šest kock, ki morajo biti črno-bele. 1. Na papir narišemo sliko treh kock, poravnanih vodoravno ali navpično. Lahko rišemo sproti, lahko pa imamo slike ţe pripravljene, kar je bolje. Sliko pokaţemo otroku. 2. Otrok lahko nekaj časa sliko gleda in si jo skuša zapomniti. Pet sekund za posamezno kocko je več kot dovolj. 3. Pokrijemo sliko. 4. Otrokova naloga je, da si vzorec zapomni in ga nato ponovi z uporabo kock na mizi. 5. Ko otrok obvlada zaporedje treh kock, nadaljujemo s štirimi in nato petimi. Ko otrok obvlada to, podobno kot pri vajah slušnega spomina, dodajamo najprej eno kocko zgoraj ali spodaj, nato dve kocki, eno zgoraj in eno spodaj. Začnemo s štirimi kockami v osnovni vrsti, lahko razširimo na pet kock. Tudi mi beremo 12 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Primer: Slika 7: Trening vidnega spomina s kockami Primer izvedbe treninga po programu 'Preobrat' Pri treningu po programu Preobrat sta sodelovala dva učenca: eden je obiskoval 4. razred, drugi pa 7. razred devetletne osnovne šole. V raziskavo sem vključila otroka, ki sta usmerjena kot otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in sicer kot otroka z disleksijo. Po končanem treningu po programu Preobrat sem v raziskavo vključila tudi kontrolni par učencev: vaje treninga po programu Preobrat sem izvedla še z dvema dečkoma enake starosti in s povprečnimi intelektualnimi sposobnostmi, a brez disleksije. Trening sem z obema učencema iz eksperimentalne skupine izvajala 12 tednov trikrat tedensko po 20 - 35 min. Konec vsakega tretjega tedna sem izvedla vmesno evalvacijo, s katero sem ugotavljala napredek. Branje učencev sem vsake tri tedne preverila z enominutnim testom branja. Primer značilnega srečanja V nadaljevanju bom predstavila primer značilnega srečanja med izvajanjem treninga po programu Preobrat, saj je bilo vsako srečanje strukturno enako. Trajanje dejavnosti je pribliţno, saj sem, če je bil učenec pri določeni dejavnosti zelo uspešen, podaljšala čas in mu ponudila več primerov. 13 Preglednica 1: Primer značilnega srečanja DEJAVNOST TRAJANJE SLUŠNA ZAPOMNITEV ŠTEVIL Učenec ima zaprte oči in dvakrat sliši zaporedje števil in po spominu postavi kocke v enako zaporedje: 3 – 5 – 2 – 4 3 min 1 – 6 – 3 – 2 – 4 3 – 2 – 1 – 5 - 4 2 – 5 – 3 – 1 – 5 – 4 3 – 4 – 1 – 6 – 5 SLUŠNA ZAPOMNITEV BARV Učenec ima zaprte oči in dvakrat sliši zaporedje barv in po spominu postavi barvne kroge v enako zaporedje: Rjav – rdeč – moder – zelen 3 min Rdeč – moder – rjav – siv – zelen Moder – siv – zelen – bel – rjav Zelen – moder – črn – rdeč – siv Siv – zelen – moder – rjav – rdeč SLUŠNA ZAPOMNITEV LEGE Učenec z zaprtimi očmi dvakrat sliši zaporedje lege, nato po spominu postavi kocke na slišane lege: B2 – C3 – D4 3 min A1 – B2 – C3 B4 – C2 – D1 A1 – C2 – D3 – E4 C2 – D4 – E2 – A1 POSLUŠANJE GLASBE Učenec posluša glasbo in s svinčnikom na mizi trka ritem (dejavnost 5 min prvih treh tednov) ali ob glasbi riše (dejavnost od 4. tedna dalje) VIDNA ZAPOMNITEV ŠTEVIL Učenec si pozorno ogleda kocke v zaporedju (za vsako kocko ima 2 sekundi časa), nato pa po spominu sam nastavi enako zaporedje. 3 min Skupaj preveriva rešitev. (primer) Tudi mi beremo 14 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. VIDNA ZAPOMNITEV BARV Učenec si pozorno ogleda barvne kroge v zaporedju (za vsak krog ima 2 sekundi časa), nato pa po spominu sam nastavi enako zaporedje. Skupaj preveriva rešitev. 3 min (primer) VIDNA ZAPOMNITEV LIKOV Učenec si pozorno ogleda like v zaporedju (za vsak lik ima 2 sekundi časa), nato pa po spominu sam nastavi enako zaporedje. Skupaj preveriva rešitev. V začetnih urah sem uporabljala različne like enake barve, nato pa like različnih barv. 3 min (primer) Rezultate učencev sem predstavila v obliki preglednic in grafov. Rezultati testiranj učenca iz 4. razreda Preglednica 2: Število prebranih besed in število napak po tednih pri učencu z začetka 2. triade Število prebranih Število napak Število napak/število besed/minuto prebranih besed (%) Pred začetkom treninga 57 besed/minuto 9 15,7 % Po treh tednih treninga 63 besed/minuto 6 9,5 % Po šestih tednih treninga 58 besed/minuto 7 12 % Po devetih tednih treninga 57 besed/minuto 7 12,3 % Po dvanajstih tednih treninga 67 besed/minuto 5 7,4 % 15 68 66 število prebranih 64 besed/minuta 62 60 58 56 54 52 pred začetkom po 3 tednih po 6 tednih po 9 tednih po 12 tednih teninga treninga treninga treninga treninga Graf 1: Število prebranih besed na minuto po tednih pri učencu iz 4. razreda 16 14 število 12 napak/število 10 prebranih… 8 6 4 2 0pred začetkom po 6 tednih po 12 tednih treninga treninga treninga Graf 2: Število napak glede na število prebranih besed v % po tednih pri učencu iz 4. razreda Rezultati testiranj učenca iz 7. razreda Preglednica 3: Število prebranih besed na minuto in število napak o tednih pri učencu iz 7. razreda Število prebranih Število Število napak/število besed napak prebranih besed (%) Pred začetkom treninga 64 11 17 % Po treh tednih treninga 95 9 9,5 % Po šestih tednih treninga 118 12 10 % Po devetih tednih treninga 127 16 12,5 % Po dvanajstih tednih treninga 140 10 7,1 % Tudi mi beremo 16 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. 160 140 120 100 število prebranih 80 besed/minuta 60 40 20 0 pred začetkom po 3 tednih po 6 tednih po 9 tednih po 12 tednih treninga treninga treninga treninga treninga Graf 3: Število prebranih besed na minuto po tednih pri učencu iz 7. razreda 18 16 14 12 10 število napak/število prebranih 8 besed(%) 6 4 2 0 pred začetkom po 6 tednih po 12 tednih treninga treninga treninga Graf 4: Število napak glede na število prebranih besed v % po tednih pri učencu iz 7. razreda Primerjava zmogljivosti delovnega spomina učenca z disleksijo in vrstnika brez teţav - učenca iz 4. razreda Preglednica 4: Primerjava rezultatov učenca iz eksperimentalne skupine po končanem treningu in učenca iz kontrolne skupine 4. razreda Vaja Učenec iz eksperimentalne Učenec iz kontrolne skupine skupine Slušna zapomnitev števil 3 – 1 – 5 – 2 – 4 - 6 5 – 3 – 2 - 1 – 4 - 6 Slušna zapomnitev barv Zelen – siv – plav – rdeč – Rdeč – siv – moder - bel - moder bel – rjav - zelen 17 Postavljanje pozicij E2- B4 – C2 – A1 –D3 A5 – D2 – C4 – E1 Vidna zapomnitev števil Vidna zapomnitev barv Vidna zapomnitev likov Primerjava zmogljivosti delovnega spomina učenca z disleksijo in vrstnika brez teţav - učenca iz 7. razreda Preglednica 5: Primerjava rezultatov učenca iz eksperimentalne skupine po končanem treningu in učenca iz kontrolne skupine iz začetka 3. triade Učenec iz Učenec iz kontrolne VAJA eksperimentalne skupine skupine Slušna zapomnitev števil 5 – 1 – 3 - 6 – 2 - 4 - 5 5 – 1 – 4 – 6 – 2 – 3 - 4 Slušna zapomnitev barv Rdeč – siv – črn – bel - Moder – zelen – rjav zelen – črn - rdeč – bel - siv Postavljanje pozicij B2 – A1 – C3 – E4 B3 – C4 – A1 – D3 Vidna zapomnitev števil Tudi mi beremo 18 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Vidna zapomnitev barv Vidna zapomnitev likov Zaključek Z dvema študijama primera sem ugotovila, da lahko ţe trimesečni intenzivni trening po zgoraj imenovanem programu prinese zmanjšanje števila napak med samim branjem, ne samo povečanje hitrosti branja. Rezultati na različnih diagnostičnih testih so pokazali izboljšanje funkcioniranja otroka na različnih področjih (fonološkem zavedanju, spominu, pridobivanju besednega zaklada, vidni in slušni diskriminaciji), in, kar je najpomembneje, dvig samopodobe. Oba učenca sta veliko bolj zadovoljna sama s seboj, predvsem pa seveda s svojim branjem. Učenca sta trening opisala kot naporen, a hkrati zanimiv in predvsem učinkovit. Zavedata se izboljšanja svojega branja. Branje za mladega bralca predstavlja trdo delo, ali, kakor pravi Sir Richard Steele, branje je za um to, kar je telovadba za telo. Branje namreč od posameznika zahteva izvršitev velikega števila nevroloških procesov in šele z rednim treningom smo sposobni vse te procese avtomatizirati in opraviti brez napora. Kot pomemben sestavni del branja sem v svojem diplomskem delu izpostavila delovni spomin. To je funkcija moţganov, ki je nujna za naše preţivetje in jo podobno kot branje potrebujemo vsak trenutek svojega delovanja. Ţal se zmogljivost tega spomina razlikuje od posameznika do posameznika. Med raziskavo sem z enakim materialom, s katerim sem izvajala trening, preverila zmogljivost delovnega spomina dveh povprečnih otrok, enega iz 4. in drugega iz 7. razreda, ki nimata teţav z branjem. Ugotovila sem, da sta oba učenca z disleksijo ob koncu treninga skoraj dosegla kapaciteto delovnega spomina vrstnikov, vključenih v raziskavo. Raziskava je bila narejena zgolj na vzorcu dveh učencev, rezultati raziskave pa so primerljivi z rezultati raziskav tujih strokovnjakov. Na podlagi rezultatov raziskave menim, da pomeni trening zagotovo novo moţnost za pomoč učencem in tudi odraslim z disleksijo. Trening zahteva dobro pozornost otroka in notranjo motivacijo, zato je učinkovitejši pri zrelejših oziroma starejših otrocih. Rezultati nam tako dajo moţnost vpogleda v eno izmed metod, ki je lahko koristna pri izboljšanju branja učencev z disleksijo. Metod, ki pomagajo učencem z disleksijo, je veliko in različnim učencem odgovarjajo različne metode. Če pa bi ţeleli te podatke posplošiti, bi bilo potrebno raziskavo narediti na večjem vzorcu. Literatura Goldfus, C., Korn, E. (2004). The Turnabout programme. Canada: Victoria BC. 19 Goldfus, C. (2010). Kognitivni procesi in mehanizmi pri matematičnih učnih teţavah. Pedagoška fakulteta v Ljubljani (zapiski s seminarja, 17.2. do 19.2.2010). Magajna, L. (1994). Razvoj bralnih strategij – vloga kognitivnega in fonološkega razvoja ter fonološke strukture jezika. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Sousa, D.A. (2005). How the brain learns to read. California: A Sage Publications Company. Šali, B. (1975). Motnje v branju in pisanju. Ljubljana: Zavod RS Slovenije za rehabilitacijo invalidov. Weedon, C., Reid, G. (2010). Profil ocene posebnih potreb - SNAP. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva. Ţerdin, T. (2003). Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše: Društvo Bravo. Uporabljeno slikovno gradivo: osebni arhiv avtorice Tudi mi beremo 20 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Antonija Amon Valvasorjeva knjiţnica Krško Ţivim in se veselim s knjiţnico. Projekt sodelovanja z uporabniki s posebnimi potrebami »Kdor bere, ta tudi misli. Kdor bere, bolje razume samega sebe, druge ljudi in svet, ki v njem ţivi … branje je radost razumevanja, branje je uţitek sprejemanja …« (Košir, 2003:5) Mnogi razmišljamo in se veselimo ţivljenja na opisan način, ţivljenja pa so mnogotera in različne so naše poti bivanja. Vsem je pomembno sobivanje, stik z okoljem, z druţbo in z vsem novim, kar nas obdaja. Vsi bi radi vedeli več, vsi bi bili radi priznani in vsak si išče mesto v tej druţbi, da bi lahko ţivel človeka vredno ţivljenje. Tako prav vsi potrebujemo znanje, informacije, kulturne in duhovne dobrine. Vsi, tudi tisti, ki jim je to iz kakršnihkoli razlogov omejeno. Tudi knjiţnica, zakladnica besed, zakladnica kulturnega in duhovnega, omogoča pot do tistih, ki razmišljajo drugače, so v dvomu in nemočni, stopajo vanjo s kupom vprašanj, pa tudi do tistih, ki v knjiţnico pridejo z zadrţki ali s teţavo, saj imajo teţavo s sluhom in z govorom ali so na vozičku … Zadrega je lahko prav tako na drugi strani, pri zaposlenih v knjiţnici. Ti so ob prvem stiku z uporabnikom s posebnimi potrebami ravno tako postavljeni pred posebno preizkušnjo. Srečanje zahteva drugačno komunikacijo, posebno pozornost in dodatna znanja, ki pa jih knjiţničarji najpogosteje nimamo. Kako vzpostaviti stik z uporabnikom, kako mu postreči, da bo zadovoljen in se bo z veseljem vračal v knjiţnico? Vemo, da je takšnih uporabnikov še veliko, da pa – ţal - pogosto ne zaidejo v knjiţnico. Prav bi bilo, da bi poiskali pot do njih, saj je knjiţnica prostor kulturnih dobrin za vse ljudi. Podobna razmišljanja, pa tudi občasna srečanja s tovrstnimi uporabniki, zlasti gluhimi, so me kot knjiţničarko v Valvasorjevi knjiţnici Krško vodila, da sem ob koncu leta 1999 pričela spoznavati, da ţivim in delam v okolju, kjer smo si različni, a teţimo k enakim moţnostim in potrebam. Spoznala sem, da je prišel čas, ko bo treba po svojem okolju pogledati bolj pozorno. Prav takrat sem se vpisala na izredni študij bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se zato pri svojem knjiţničarskem delu še bolj posvetila našim uporabnikom, še zlasti pa tistim, ki zaradi različnih ovir niso prihajali v knjiţnico. Ob raziskovanju, ki sem ga opravljala med študijem, sem zasledila, da je v tujini, zlasti v skandinavskih knjiţnicah, za ljudi s posebnimi potrebami ţe zelo dobro poskrbljeno, pri nas pa se je o njih še zelo malo govorilo. S tovrstnimi uporabniki so se ukvarjale predvsem specialne knjiţnice v okviru njihovih društev in zvez. Tako je za slepe poskrbela Knjiţnica za 21 slepe in slabovidne ljudi v Ljubljani v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih, za gluhe in naglušne pa knjiţnica pri Zvezi gluhih in naglušnih v Ljubljani. Za mobilno ovirane so za potrebe po kulturnih dobrinah poskrbeli v okviru Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku. Vsa knjiţna ponudba se je odvijala centralno, oddaljeno, precej nedostopno večini oviranim uporabnikom po Sloveniji. Javne knjiţnice pri nas v tistih časih posebnim skupinam uporabnikov niso posvečale prav velike pozornosti. Med študijem sem se posvetila raziskovanju tega področja in sva z Majo Medic iz Knjiţnice Mirana Jarca Novo mesto skupaj obdelali in raziskali potrebe oviranih uporabnikov na Dolenjskem in v Posavju. Ugotovili sva (Amon, Medic 2000), da je v Posavju veliko ljudi (okrog 700), ki imajo posebne potrebe in se zdruţujejo v razna društva, kot so Sonček, Soţitje, Društvo gluhih in naglušnih Posavja in druga. Slepim in slabovidnim so se posvetili v Novem mestu (tam je sedeţ Društva slepih in slabovidnih). V raziskavi (Amon, Medic 2000) sem z anketo ugotovila, da v Posavju veliko ljudi s posebnimi potrebami še nikoli ni obiskalo knjiţnice, veliko jih niti ni vedelo zanjo. Rezultati ankete so pokazali, da bi ti uporabniki radi koristili usluge javne knjiţnice, vendar na njim prilagojen način: predvsem so si ţeleli, da pride knjiţnica v prostore njihovih društev in zavodov. Ob tem smo se v Valvasorjevi knjiţnici Krško vedno bolj pričeli zavedati, da so splošne knjiţnice dolţne skrbeti tudi zanje, saj jim je tudi s pravnega vidika in z različnimi dokumenti, kot so npr. Deklaracija o človekovih pravicah (1948), Manifest o javnih knjiţnicah (1994), Zakon o knjiţničarstvu (2001), zagotovljena enakovredna dostopnost do vsega znanja in informacij v javnih knjiţnicah. Izsledki raziskave so me spodbudili k strokovnemu delu z različnimi skupinami uporabnikov s posebnimi potrebami in njim prilagojenim oblikam sodelovanja. Ţe v letu 1999 smo v knjiţnici pričeli sodelovati z Društvom gluhih in naglušnih Posavja in z osnovno šolo s prilagojenim programom, OŠ dr. Mihajlo Rostohar. Ti dve skupini uporabnikov sta ţe takoj po opravljeni raziskavi pokazali največ zanimanja za sodelovanje. Društvo gluhih in naglušnih Posavja, s sedeţem v Krškem, zdruţuje okrog 470 članov iz treh občin: Breţice, Sevnica in Krško (Moškon, 2012). Pri svoji raziskavi sem ugotovila, da večina gluhih in naglušnih pozna knjiţnico v svojem kraju, vendar jih je zelo malo včlanjenih vanjo. Skoraj vsi imajo zadrţke pri obiskovanju knjiţnice in si ţele dostave gradiva na sedeţ društva. Zato smo jih leta 2000 povabili na skupinski ogled knjiţnice, z včlanjenjem društva v knjiţnico pa so dobili skupinsko člansko izkaznico. Z letom 2007, ko se je v knjiţnici zamenjalo vodstvo, je sodelovanje postajalo še bolj pogosto in načrtno. Oblikovala se je skupina gluhih in naglušnih s petnajst do dvajset članov, ki sem jih pričela enkrat mesečno obiskovati na društvu s kolekcijo knjig. V tem letu smo za njih v knjiţnici izvedli še tri izobraţevalne delavnice, na katerih smo jih seznanjali s postavitvijo gradiva v knjiţnici, s samostojnim iskanjem gradiva na policah, z uporabo računalniškega kataloga, z avtomatsko izposojo knjig na knjigomatu ter jih poskušali usposobiti za samostojne uporabnike. Na predlog Vlaste Moškon, sekretarke društva, smo eno takšnih delavnic posneli tudi za TV Slovenija za oddajo Prisluhnimo tišini. A kljub prizadevanjem gluhi sami zelo redko prihajajo v knjiţnico. Le trije izmed njih so postali samostojni uporabniki, za ostale pa še vedno redno dostavljamo kolekcije knjig na društvo. Sodelovanje je sedaj dobro uveljavljeno z rednimi mesečnimi obiski od oktobra pa vse do junija naslednjega leta. Vsako leto jim dostavljamo kolekcije knjig, ki so s pomočjo prevajalke znakovnega jezika vedno predstavljene članom društva na njihovih srečanjih. Predvsem se trudimo, da predstavljamo novosti ter knjige z različnih strokovnih področij, med temi tudi leposlovne knjige in naročeno gradivo. Ob Tudi mi beremo 22 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. predstavitvah jih skušam motivirati za uporabo priročne literature. Tako sem jih pri predstavitvi knjige o čajih spomnila, da bi lahko skupaj nabirali zdravilna zelišča in pripravili čaje za novoletna darila, po predstavitvi knjige o boţični peki pa so v prostorih društva skupaj pekli piškote … Knjiţnica poskrbi za obveščenost članov društva o prireditvah. Omogočamo jim, da v knjiţničnih prostorih v obliki razstav predstavijo svoje dejavnosti in programe; o tem obveščamo tudi lokalne medije. Še posebej plodno sodelovanje je bilo v letu 2012, ko so praznovali 50-letnico društva - po dvanajstih letih sodelovanja se je pokazalo, da so knjiţnico in knjigo začutili kot potrebno in koristno spremljevalko. Od aprila 2000 pa do julija 2012 so si izposodili pribliţno 2.575 enot knjiţničnega gradiva, predvsem strokovne knjige, nekaj leposlovja, revij, knjige za otroke in avdiovizualno gradivo. Sprva so knjige prebirali samo v prostorih društva, ţe nekaj let pa si jih izposojajo tudi na dom. V letu 2013 so pričeli razmišljati tudi o branju za bralno značko, vendar mora odločitev še dozoreti. Zdruţevanje različnih skupin uporabnikov s posebnimi potrebami v skupen projekt sodelovanja s knjiţnico Leta 2008 se je naša knjiţnica povezala še z enoto Varstveno delovnega centra Krško- Leskovec in s Centrom Sonček Krško ter nadaljevala delo s štirimi različnimi skupinami uporabnikov, z Društvom gluhih in naglušnih Posavja, VDC Krško-Leskovec, VDC Sonček Krško, Osnovno šolo dr. Mihajlo Rostohar. Pri projektu 'Ţivim in se veselim s knjiţnico' je ključno predvsem redno mesečno druţenje, z vsako skupino posebej in z vsako na svoj način. Društvo gluhih in varstveno delovne centre sem mesečno obiskovala s knjigami in jim pripovedovala pravljice, osnovna šola s prilagojenim programom pa se je odločila za redne mesečne obiske knjiţnice. Varstveno delovni center Krško-Leskovec je socialnovarstvena ustanova, namenjena vodenju, varovanju in zaposlitvi odraslih oseb z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. V osrednji enoti Leskovec, s katero sodelujemo, je okrog petdeset oseb. Od teh jih zadnje leto dvajset enkrat mesečno prihaja na bralno-pripovedovalne urice in predstavitve knjig. Zaradi velikega zanimanja in veselja do knjig so srečanja v VDC nadgradili in se odločili za skupinsko branje, ki se odvija eno uro tedensko pod vodstvom delovnega terapevta, knjiţnica pa takšno celoletno branje nagradi z bralno značko Petra Klepca. Varstveno delovni center Sonček Krško je eden izmed enajstih enot Sončkovega varstveno delovnega centra, kjer nudijo storitev vodenja, varstvo in zaposlitve pod posebnimi pogoji za šest odraslih oseb, trajno nesposobnih za pridobitno delo zaradi cerebralne paralize ali drugih oblik invalidnosti. Z VDC Sonček smo najprej pričeli sodelovati v okviru prireditev ob svetovnem dnevu knjige. Takrat smo jih povabili, da se predstavijo na stojnici pred knjiţnico s prodajno razstavo svojih izdelkov, leta 2009 pa sem jim predstavila projekt 'Ţivim in se veselim s knjiţnico' ter jih povabila v knjiţnico na skupinski ogled. Večina varovancev nas je obiskala prvič. Kmalu smo pričeli z mesečnimi obiski v prostorih Varstveno delovnega centra. V okviru bralno pripovedovalnih uric sem jim predstavljala gradivo po njihovem izboru ali pa po različnih aktualnih temah, podobno, kot je v ostalih enotah, s katerimi sodelujem v projektu. 23 Dodala sem še kakšno zanimivo pravljico ali prebrala pesem in ţe v šolskem letu 2011/12 so se pridruţili branju za Bralno značko Petra Klepca. Tako so ure, ki jih preţivljamo skupaj, še bolj pestre. Moji predstavitvi knjig sledijo kratke pripovedi o prebranih knjigah za bralno značko in pogovor, ob koncu je za nagrado še pravljica, včasih pa jim preberem kakšno krajšo zanimivo stvar. Srečanja so vedno zanimiva in prijetna. V knjiţnico smo tako posredno privabili okoli 60 uporabnikov s posebnimi potrebami. »Sodelovanje s knjiţnico nam pomeni več kot le dostopnost gradiva. Spodbuja naše zanimanje, ustvarjalnost, knjige, ki si jih izposodimo, uporabljamo jih tudi v terapevtskem smislu, zlasti knjige s psihosocialno tematiko. V knjigah smo našli veliko dobrih idej za naše programe, tudi za program, ki smo ga pripravili ob našem Dnevu odprtih vrat. Enomesečna razstava v prostorih knjiţnice, ki nam je dala moţnost predstavitve, je bila za nas odlična priloţnost.« (Tanja Kavčič, vodja VDC Sonček Krško) Bralna značka Petra Klepca V Valvasorjevi knjiţnici Krško smo se v šolskem letu 2009/10 skupaj s strokovnim osebjem VDC Krško-Leskovec v okviru projekta 'Ţivim in se veselim s knjiţnico' odločili, da bodo varovanci delovnega centra pričeli brati za bralno značko. Mesečna srečanja smo dopolnili s predstavitvijo knjig z laţje berljivo vsebino, ki jih varovanci skupaj z delovnimi terapevti berejo skozi šolsko leto, se o njih pogovarjajo in obnavljajo vsebino, vsak po svojih zmoţnostih. Omejili smo se na število sedem do deset knjig, ki jih skupinsko berejo od oktobra pa tja do aprila. Prebrano v mesecu maju na podelitvi bralne značke predstavijo v obliki lutkovne predstave in na razstavi ilustracij prebranih knjig. Med prvimi prebranimi knjigami je bila zelo priljubljena knjiga Peter Klepec, zato je dobila bralna značka ime kar po tej knjigi. Osnovna šola dr. Mihajlo Rostohar je zavod, ki izvaja program osnovne šole z niţjim izobrazbenim standardom ter posebni program vzgoje in izobraţevanja (PPVI). Učenci s te šole so v knjiţnico ţe prej prihajali na oglede in uro pravljic, v šolskem letu 2009/10 pa so se (okrog 12 učencev) pridruţili branju za Bralno značko Petra Klepca in se odločili za mesečne obiske v naši knjiţnici. Knjige nekateri prebirajo samostojno, drugi v skupini, vsak po svojih zmoţnostih. Pri tem skupnem branju zelo prizadevno sodelujejo učiteljice, specialne pedagoginje, ki poskrbijo, da letos sodelovanje nemoteno poteka ţe tretje leto. »Bralna značka za naše učence ne pomeni samo uresničevanja splošnih ciljev, kot so: motivacija za branje, razvijanje pozitivnega odnosa do knjiţnice in knjige, negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, doţivljanje umetniških del, razvijanje interakcije, razvijanje samostojnosti in aktivnosti …, ampak jim pomeni mnogo več. Med obiskovanji knjiţnice se med njimi spletajo pozitivni prijateljski odnosi, naučijo se potrpljenja in poslušanja tistega, ki govori, naučijo se pozitivnega razmišljanja, urijo spomin in koncentracijo ter krepijo kondicijo, ker v knjiţnico hodijo peš.« (Romana Cvar, specialna pedagoginja na Osnovni šoli dr. Mihajlo Rostohar) Zanimanje za bralno značko se je pričelo širiti tudi med varovanci Varstveno delovnega centra Sonček Krško; odločili so se, da bodo v šolskem letu 2010/11 tudi sami pričeli brati. Vodja enote VDC Sonček Tanja Kavčič je zamisel podprla, ker je to posebna izkušnja, ki varovancem omogoča, da »lahko sami izberejo knjige s seznama, prebrane knjige pa potem Tudi mi beremo 24 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. vsak na svoj način predstavijo pred skupino. Tako s tem vadijo in širijo besedni zaklad, sposobnost izraţanja, koncentracijo in samozavest. Za tiste, ki sodelujejo pri zaključni prireditvi, je to še posebej pomembna preizkušnja«. Skupaj je v letu 2012 bralo za Bralno značko Petra Klepca kar 34 bralcev. Nekateri samostojno berejo, drugi v skupini. Na skupni zaključni prireditvi podelimo priznanja in knjiţne nagrade, povabimo animatorje in se ob tem prijetno zabavamo. Razmišljanja o bralni znački nam nazorno opišejo izjave nekaterih bralcev: »Veliko se smejimo, na koncu nastopamo.« (Mojca C., VDC Krško-Leskovec) »Bralna značka mi pomeni veselo uro, da kaj zanimivega zvem, ţelim, da bi bila še naprej.« (Silvo N., VDC Krško-Leskovec) »Fino, ker dobimo nagrado. Rada nastopam na prireditvi.« (Martina C., VDC Krško- Leskovec) »Vsake štiri tedne pride k nam knjiţničarka Antonija v VDC Sonček popestrit bralno uro s kakšno lepo pravljico. V program bi morda lahko bile vključene še kakšne druge teme, ki nas zanimajo. Čeprav sem ţe velika, imam rada tudi pravljice, ker je vsaka pravljica po svoje poučna in ţivljenjsko resnična. Tudi knjige nam nosi. In jih rada berem. Ter sem zelo zadovoljna. Ţelim si, da še naprej tako ostane.« (Monika, 29 let, VDC Sonček) »Na začetku Antonije nismo poznali. Sedaj smo veseli, da jo poznamo, saj nam prinese knjige. Večkrat je prišla s knjigami, mi pa smo jih gledali in je veliko zanimivega. Na koncu nam je Antonija povedala pravljico, ki je bila vsakokrat zelo lepa.« (Damjana, 32 let, VDC Sonček) »Rad hodim v knjiţnico, ker se naučim iz zgodb, da moramo biti pridni, prijazni in pošteni. Tam je zabavno, ker vsi povedo svojo obliko zgodbe. Gospa Antonija je prijazna in nam pripravi zanimive pravljice in zgodbe.« (Elvir, OŠ dr. Mihajlo Rostohar) Bralna značka se uspešno širi med uporabniki s posebnimi potrebami in je zanimiva popestritev, zlasti v vsakdanjem ţivljenju ljudi, ki ţivijo v varstveno delovnih centrih. Morda pa se nam pri branju za Bralno značko Petra Klepca v prihodnje pridruţijo še člani društva gluhih in naglušnih uporabnikov, kar bo za njih velik izziv. Druge oblike sodelovanja za različne potrebe uporabnikov v Valvasorjevi knjiţnici Krško Uporabnikom s posebnimi potrebami se skušamo v Valvasorjevi knjiţnici pribliţati še z raznimi drugimi oblikami sodelovanja:  občasno individualno izobraţevanje za samostojno uporabo knjiţnice (uporaba OPAC- kataloga, samostojno iskanje knjig),  računalniško opismenjevanje – občasno individualno izobraţevanje,  priprava kotičkov s knjigami za laţje branje,  oblikovanje zbirke zvočnih knjig za slepe in slabovidne, 25  pripravljanje seznamov knjig za laţje branje,  nudenje izposoje bralnih očal,  mesečno sodelovanje z Domom starejših občanov v Krškem,  načrtovanje sodelovanja z Društvom upokojencev Posavja,  nudenje prostorov za predstavitvene dejavnosti. Po letih sodelovanja s skupino gluhih in naglušnih uporabnikov sem s ponovno anketo preverila potrebnost in smiselnost svojega dela. Anketa je pokazala, da sta danes knjiţnica in knjiga prisotni v vsakodnevnem ţivljenju. Gluhi in naglušni se veselijo obiska knjiţničarke, ki jim prinese knjigo ali pa jim ob knjigi pomaga prepotovati neznane, eksotične kraje, spoznati skrivnosti sveta, nenavadne ţivali, nove ljudi, jim da namig za zdrav način prehranjevanja, jih nasmeje – jim - skratka - popestri dan. O smiselnosti sodelovanja s tovrstnimi uporabniki govorijo tudi razmišljanja strokovnih delavcev in vodij teh skupin – naj navedem nekaj njihovih mnenj. »Takšno sodelovanje je zelo dobrodošlo in spodbudno za ljudi s posebnimi potrebami, saj omogoča individualen pristop k uporabniku glede na njegove specifične potrebe, ţelje in interese. […]. Po teţavnih začetkih in izjemni volji ter vztrajnosti predstavnika knjiţnice smo prišli v 'obdobje', ko uporabniki sami sprašujejo po ponovnem obisku in predstavitvi knjig …« (Vlasta Moškon, sekretarka Društva gluhih in naglušnih Posavja) »Sodelovanje s knjiţnico pomeni za naše uporabnike začetek bolj sistematičnega branja, ki pomaga uporabnikom ohranjati njihovo znanje, besedni zaklad, spretnosti verbalnega in neverbalnega izraţanja, pomeni pa tudi trening spretnosti nastopanja in s tem krepitvi njihove samozavesti in izboljšanju samopodobe posameznika.« (Nada Račič, specialna pedagoginja VDC Krško-Leskovec) Letos mineva ţe trinajsto leto, odkar sem pričela z nalogo, ki jo čutim kot poslanstvo. Tudi podpora vodstva knjiţnice mi v zadnjih letih daje veselje in novih moči za tovrstno delo. Na začetku svoje diplomske naloge sem leta 2000 zapisala kitajski pregovor: »Če hoče človek narediti tisoč korakov, mora najprej storiti prvega.« Če bi danes preštela vse korake, ki sem jih naredila k našim skupnim druţenjem, bi jih bilo gotovo nekaj tisoč - upam, da jih bom lahko še veliko opravila. Literatura Amon, A., Medic M. 2000. Uporabniki s posebnimi potrebami v splošnih knjiţnicah Dolenjske in Posavja. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Grosman, M. 2003. Pomen branja za posameznika in širšo druţbo. V: Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Košir, M. 2003. Brati zato, ker nam je lepo. V: Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja. Ljubljana: Mladinska knjiga. Tudi mi beremo 26 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Lujić, D.,Vešligaj Damiš, J., Gajser, Z. 2008. Premične zbirke in bralna značka v varstveno delovnem centru Soţitje. Dostopno na: http://www.zbds-zveza.si/dokumenti/2008/SPLOSNE_2008_posebne_skupine.doc (7.02. 2012) Mednarodna zveza bibliotekarskih društev in ustanov. 2007. Smernice za laţje berljivo gradivo. Smernice za knjiţnične programe opismenjevanja: nekaj praktičnih predlogov. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Moškon V. (ured.). 2012 . Dajem ti roko - v pomoč: zbornik ob 50-letnici delovanja društva gluhih in naglušnih Posavja Krško 1962 - 2012. Krško: Društvo gluhih in naglušnih Posavja. Zakon o knjiţničarstvu. Uradni list RS 87-4446/2001, RS 96-4807/2002. 27 Mojca Poberaj Mestna knjiţnica Ljubljana Beremo s tačkami. Spodbujanje branja pri otrocih s posebnimi potrebami v Mestni knjiţnici Ljubljana Splošne knjiţnice si s svojim delovanjem vsakodnevno prizadevamo, da bi naše uporabnike z različnimi dejavnostmi navduševale za branje, literaturo in kulturo nasploh. Prav s tem namenom knjiţnice ponujamo tudi veliko raznovrstnih prireditvenih programov, ki so usmerjeni na določeno ciljno publiko. Zajeti ţelimo prav vse segmente druţbe. V Knjiţnici Šiška prav posebno pozornost posvečamo otroškim programom, saj se v rosnih letih s pravilno bibliopedagoško dejavnostjo lahko veliko naredi in razvija ljubezen do knjig, izboljša spretnosti branja in seveda tudi pismenost nasploh. Otroci so najneţnejši in najodzivnejši material za oblikovanje dobrega bralca in škoda bi bilo, če tega ne bi izkoristili. Zavedati se moramo, da s sistematičnim in analitičnim delom lahko poleg šolskega sistema tudi knjiţnice veliko prispevajo k navduševanju mladih bralcev za prebiranje knjig in izboljšujejo njihovo pismenost. Otroci s posebnimi potrebami kot uporabniki knjiţnice Najbolj občutljiva skupina naših uporabnikov so otroci s posebnimi potrebami. V Knjiţnici Šiška smo zaznali velik obisk otrok z bralnimi teţavami in s pomanjkljivo pismenostjo nasploh. Le-ti nas obiskujejo individualno oz. skupaj s starši. Največkrat se starši v veliki stiski, kako otroku pomagati pri njegovih teţavah, obrnejo na mladinskega informatorja. Med referenčnim pogovorom z otrokom oziroma njegovimi starši se navadno izkaţe, da gre za otroka s posebnimi potrebami. Prepoznavanje takšnih otrok ni enostavno. Velikokrat nam starši eksplicitno tega ne povedo in včasih lahko samo slutimo, da ima njihov otrok bralne teţave. Te informacije pa so izredno pomembne za informatorja, da jim lahko pravilno svetuje. Mladinski knjiţničarji smo strokovno usposobljeni za posredovanje/pribliţevanje gradiva takim bralcem. Otroci z bralnimi teţavami potrebujejo gradivo, ki je prirejeno za laţje branje. Upoštevati je potrebno celo vrsto priporočil:  dober kontrast med ozadjem in črkami,  velikost črk,  ustrezna oblika tiska,  dovolj velik razmik med vrsticami,  vrsta tiskanih črk,  mat površina papirja,  oblika strani, Tudi mi beremo 28 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del.  poravnava vrstic le na levem robu,  uporaba okvirčkov za poudarjanje pomembnega besedila,  presledki med odstavki,  jedrnate krajše vsebine,  jezikovno poenostavljene vsebine in  način pisanja, tako da avtor neposredno nagovarja bralca. Za otroke z disleksijo je kar nekaj mladinskih knjig in knjiţnih zbirk, ki so po zgornjih priporočilih primerne za otroke z bralnimi teţavami. Take so npr1.: o Kenda Husu, D.: Čudeţno zdravilo za Zalo; o Kesič D.: Kamaroni s parabajzovo omako; o Podgoršek M.: Čarovnica Uršula; o zgodba O petelinčku; o zbirke: Zgodbe o Francu, Čarobna hišica na drevesu, Grozni Gašper, Navihanček, Knjiţni pirati, Kapitan Gatnik … Dejavnost Beremo s tačkami V knjiţnicah otrokom z bralnimi teţavami z veseljem in srčnostjo svetujemo pri izbiri knjig, za kar imamo tudi dobre moţnosti. Vse drugače pa je, ko se na nas obrnejo starši, ki pravijo, da njihov otrok noče brati, da ima teţave z branjem, da katerokoli izbrano knjigo otrok le nerad prebere, skratka, da njihov otrok sovraţi branje, ker mu povzroča veliko teţav. V takem primeru smo bili do pred kratkim kar malce v zadregi, saj bi morali k otroku pristopiti na drugačen način, pa nismo imeli moţnosti ali pa nismo imeli znanja. Zato smo v Knjiţnici Šiška z odprtimi rokami sprejeli ponujeno sodelovanje s slovenskim društvom za terapijo s pomočjo psov in se vključili v projekt Tačke pomagačke. Skupaj z njimi ţe dve leti pripravljamo zanimivo dejavnost Beremo s tačkami, katere cilj je izboljšati kakovost bralne pismenosti med otroki. Dejavnost se izvaja po priznanem ameriškem programu R.E.A.D. ( Reading Education Assistance Dogs), ki je bil prvič predstavljen novembra 1999. Cilj programa je na zelo spodbuden in prijazen način izboljšati pismenost otrok: ko otrok bere psu, se sooči z bralnimi izzivi ob prisotnosti ţivali, ki je prijazna, ga sprejema ter nikoli ne priganja, obsoja ali kritizira. Tako spodbudno okolje nudi otrokom privlačno moţnost, da izboljšajo svoje spretnosti branja v okoliščinah, ki so dokazano zelo učinkovite in zabavne. Za otroke s teţavami je glasno branje stres in travma, še zlasti pred razredom. Ob psu se laţje sprostijo in pozabijo na strah. Kako poteka dejavnost Beremo s tačkami Dejavnost poteka z izšolanimi terapevtskimi pari, vodnika psa in psa. Navadno prideta po dva terapevtska para. Dejavnost se odvija v posebnem zaprtem prostoru (pravljična soba), kar je zelo dobrodošlo, saj ni motečih dejavnikov iz zunanjega okolja. V prostoru so udobne blazine, na katere se namesti vsak terapevtski par. K vsakemu terapevtskemu paru pride po en otrok. Tako je pes samo njegov. Sledi spoznavanje otroka s psom in izbiranje pravljice oz. zgodbice, 1 Daljši seznam primerne literature je na voljo v prvem delu publikacije, v tiskanem zborniku “Tudi mi beremo. Različni bralci z različnimi potrebami.“(op. ur.) 29 ki jo bo otrok glasno prebral psu, potem pa se otrok, pes in vodnik psa udobno namestijo na blazine in branje se lahko začne. Otrok lahko psa med branjem boţa, se stisne k njemu, včasih otrok med branjem celo leţe in ga uporabi kot svoj vzglavnik. Štirinoţec otroka »posluša«, mu pomaha z repom, mu nasloni glavo v naročje, ga radovedno pogleda, nasloni šapo na knjigo. Samo branje traja 15 do 20 minut. Vendar pa to ne pomeni, da otrok psu neprestano bere. Tu ima pomembno vlogo vodnik psa, ki usmerja tako potek branja kot tudi pogovor med branjem. Kadar otrok kakšno besedo prebere napačno, ga opozori oziroma poprosi, če besedo lahko prebere še enkrat. Včasih med branjem otroka kaj vpraša, toda vedno preko psa, npr.: » Ali misliš, da je kuţa to besedo razumel? Ali mu jo lahko razloţiš? « Tako tudi vodnik psa vidi, kako otrok sledi pomenu besedila. Vodnik mora otroka voditi in ga spraševati tako, da ga motivira in mu krepi samozavest. Čas za branje vedno prehitro mine in otroci prihajajo iz sobe navdušeni, nasmejani in ţe sprašujejo, kdaj lahko pridejo naslednjič. Za otroke je tako branje nekaj posebnega, vznemirljivega, enkratnega. Izbor knjig za dejavnost Beremo s tačkami Knjiţničarji zelo skrbno pripravimo knjige, ki jih imajo otroci na izbiro, da jih preberejo kuţku. Lahko izbirajo med slikanicami in zgodbicami. Paziti moramo, da so knjige tako po vsebini kot po obliki primerne za posameznega bralca. Če je otrok bralec s posebnimi potrebami, mu priporočimo knjige, ki so primerne zanj. Izbiramo jih po ţe omenjenih priporočilih, končna izbira pa je prepuščena otrokom. Vse izbrane knjige so vsebinsko vezane na pasjo tematiko, seveda pa se razlikujejo po obseţnosti in teţavnosti besedila. Tako si otroci lahko izberejo knjigo, ki je primerna njihovim letom in sposobnostim. Komu je namenjena dejavnost Beremo s tačkami Pri odločitvi, kako promovirati dejavnost, smo imeli veliko teţav. Nismo ţeleli, da bi bili otroci, ki bodo prihajali k tej dejavnosti, ţe v naprej stigmatizirani. Če bi naši uporabniki presodili, da je to dejavnost » za tiste, ki ne znajo brati …«, bi kaj lahko odgnali tiste, ki imajo teţave in bi radi prišli, pa bi jim bilo nerodno, ker bodo vsi vedeli za njihove teţave. Zato smo se odločili, da bo naša nova dejavnost namenjena vsem otrokom od 7. do 12. leta starosti, naš interni dogovor pa je bil, da bodo imeli prednost otroci s posebnimi potrebami. V prvi vrsti so to otroci, ki: o imajo govorno jezikovne motnje (npr. dislektiki); o imajo motnje pozornosti in koncentracije (npr. avtisti); o imajo čustvene in vedenjske motnje; o imajo motnje v duševnem razvoju; o so gibalno ovirani; o imajo veliko tremo pred javnim nastopanjem in o se bojijo psov. Dogovorili smo se tudi, da se morajo otroci na dejavnost Beremo s tačkami vedno prijaviti, da jih lahko razporedimo k psom po ključu en pes - en otrok. Pri prijavi na » Tačke« je tudi vedno moţnost, da se pogovorimo z otrokom in njegovimi starši ter izvemo, če ima kakršnekoli bralne ali pa tudi drugačne teţave. Otroci s posebnimi potrebami berejo psu Takoj, ko smo dejavnost Beremo s tačkami uvedli kot redni mesečni program mladinskih dejavnosti, se je pri otrocih pokazalo veliko zanimanje za udeleţbo in čakalna vrsta prijavljenih otrok se je iz dneva v dan daljšala. Trenutno imamo na čakalni listi več kot Tudi mi beremo 30 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. štirideset otrok. Najbolj so se nove dejavnosti razveselili starši otrok s posebnimi potrebami. Pokazali so izredno zanimanje in odobravanje ter videli v tem neko moţnost za pomoč njihovim otrokom, da jim branje ne bi bilo več muka, ampak prijetno doţivetje. Tudi otroci, ki niso dobri bralci, so se veselili branja psu in komaj čakali, da pridejo na vrsto. Glasno branje psu je za otroke s posebnimi potrebami res še posebej spodbudno okolje. Pes zagotavlja brezpogojno ljubeč svet, ki je otroku v podporo. Tu ni nikogar, ki bi otroka kritiziral, priganjal ali se norčeval iz njegovih napak. Pes se otroka takoj ob prvem srečanju razveseli in s pomočjo vodnika se spoprijateljita. Za psa so vsi otroci enaki. To je za otroke z nizko samopodobo izredno pozitivno, čuti se pomembnega in sprejetega, saj bere kuţku in med tem tudi skrbi zanj. Poleg tega je pes topel, mehak, kosmat - kako lepo ga je boţati ali se stisniti k njemu! Tudi na fiziološkem področju se med interakcijo z ţivaljo kaţejo ugodnosti, saj se poveča sproščenost in celo zniţa krvni pritisk. Vsi ti dejavniki vplivajo na otroka tako, da je bolj sproščen, odprt, vesel. Potem pa tudi branje laţje steče. Na taki delavnici zato otrok dobi lepo, pozitivno izkušnjo. Ob branju spozna, da le-to ni vedno muka, ampak je lahko tudi zelo prijetno in če otrok doţivi bralno izkušnjo kot prijetno in pomembno, je to odlična popotnica in bralna spodbuda. Otrok pridobiva samozavest in gradi samospoštovanje. V Knjiţnici Šiška je na Branje s tačkami prišlo ţe lepo število otrok s posebnimi potrebami. Take še posebej radi povprašamo po njihovih občutkih in zakaj tako radi berejo psom. Takole so nam odgovorili: » Ker je kuţa topel.« Ko smo ga vprašali, če oči ni tak (otroka je k nam pripeljal očka), je bil odgovor: » Ne.« » Če v šoli preberem kakšno besedo narobe, se mi vsi smejijo, tukaj pa ne. « » Ker me tukaj poslušajo, če glasno berem, doma me pa nobeden ne posluša.« » Ker me kuţa posluša in jaz točno vem, katero pravljico ima najraje.« » Ker sem s kuţkom bolj povezana.« » Ker je kuţa ţiv, doma pa imam samo igrače.« Odzivi staršev otrok s posebnimi potrebami so nad » Tačkami« prav tako navdušeni kot njihovi otroci. Veseli in zadovoljni so ţe, ko opazujejo svojega otroka, kako zavzeto bere psu. Starši avtističnih otrok ne morejo verjeti, kako je njihov nemirneţ ob psu postal naenkrat miren, kako je otroku, ki se doma muči z branjem, postalo branje ob psu prijetno. Mati neke deklice s posebnimi potrebami nam je povedala: » Hčerko je Branje s tačkami spremenilo. Začela je dojemati, da je branje zanimivo. Zdaj lahko vsem razlaga o tej izkušnji in to vse zanima. Tako je v središču pozornosti, to pa dobro deluje na njeno samozavest. « Velikokrat starši otrok s posebnimi potrebami povedo, da njihov otrok sicer ne mara brati, da mu je branje prava muka, da ga celo sovraţi - komaj pa čaka in se veseli, da pride brat psu. Zakaj je dobro, da se dejavnosti za promocijo branja med otroki s posebnimi potrebami izvajajo tudi izven klasičnih izobraţevalnih institucij? Naše dosedanje izkušnje so pokazale, da otroci s posebnimi potrebami in njihovi starši dejavnost izredno pozitivno sprejmejo tudi zato, ker se ne izvaja v šoli, ki jo otrok obiskuje, ampak v nevtralni instituciji, kjer otrok ne poznamo glede njihove sposobnosti. 31 V šoli je otrok v izobraţevalnem sistemu, kjer se vsi med seboj dobro poznajo, kjer poznajo njegove sposobnosti in ga tudi po potrebi vključujejo v razna dodatna in dopolnilna izobraţevanja. To pa je tistim otrokom, ki se v šoli ţe tako in tako ne počutijo najbolje, v breme. Otrok mora v šoli, zato ker ne usvoji določenega znanja, obvezno hoditi še k dopolnilni dejavnosti in to čuti kot prisilo. V šoli otroka ocenjujejo in spremljajo njegov razvoj ter dobro poznajo njegove sposobnosti, v knjiţnici pa je drugače. Sem prihaja otrok sam oz. s starši med svojim prostim časom, knjige si izbira po svojem okusu, lahko obiskuje dejavnosti, ki jih sam izbere, v knjiţnici ga nihče ne stigmatizira. Nihče ne ve, da je to otrok s posebnimi potrebami, otroci se ne ločujejo po svojih sposobnostih, nihče jih sistemsko ne spremlja in ocenjuje. Tudi zato se v takem okolju počutijo enakovredni in sprejeti. Dejavnost Beremo s tačkami je zelo dober primer take dejavnosti, saj v knjiţnici radi berejo otroci, ki imajo v šoli teţave pri branju, ki tudi doma ne berejo radi: v knjiţnico namreč pridejo na obisk k psu, ne na ure glasnega branja. Za otroka je pomembno, da je s psom, to, da mu prebere zgodbico, je drugotnega pomena. Tako zdruţimo prijetno s koristnim in smo zadovoljni vsi: otroci, starši, psi, vodniki psov in knjiţničarji. In kaj je boljša promocija branja kot to, da otrok glasno bere v knjiţnici? Literatura Grujičić, P. 2012. Pes je veliko bolj dragocen poslušalec od mame. Delo, 15. 11. 2012. Dostopno na: http://www.delo.si/arhiv/pes-je-veliko-bolj-dragocen-poslusalec-od-mame.html (14. 2. 2013) Vrenk Hočevar, N. 2012. Beremo s tačkami. Moj pes 5. 38-39. Ţerdin, T. 1990. Branje in pisanje. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Ţerovnik, A. 2004. Otroci s posebnimi potrebami. Ljubljana: Zaloţba Druţina. Tudi mi beremo 32 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Boţena Kolman Finţgar in Silva Kos Knjiţnica Antona Tomaţa Linharta Radovljica Kdo je napravil Vidku srajčico: sodelovanje Knjiţnice Antona Tomaţa Linharta Radovljica in Centra za socialno delo Radovljica na področju rejništva Predstavitev Knjiţnice Antona Tomaţa Linharta Radovljica in dejavnosti za spodbujanje branja Knjiţnica Antona Tomaţa Linharta Radovljica je namenjena 35.000 prebivalcem občin Radovljica, Bled, Bohinj in Gorje. Imamo 11 enot. Smo zelo uspešna knjiţnica, kar dokazujejo nekateri podatki. Eden izmed takih je izposoja na prebivalca: 19,12 enot izposojenega knjiţničnega gradiva na prebivalca v letu 2012 (18,83 v letu 2011; 18,38 v letu 2010; 17,47 v letu 2009). Naša strateška usmeritev je spodbujanje branja - da bo branje potreba in navada, predvsem pa radost in uţitek. In to kjer koli in kadar koli. In to počnemo na zelo različne načine, za vse starosti prebivalcev. »Ţivela je svoje dni vdova, ki je imela sedem otrok, enega manjšega od drugega, ali jesti so morali vsi. Od zore do mraka je morala mati sluţiti vsakdanji kruh. Le ob dolgih zimskih večerih je imela toliko časa in je sešila otrokom srajčice, da ne bi hodili goli po svetu. Vsak otrok je imel po eno srajčico in ko je bila starejšemu pretesna, jo je dobil vselej mlajši. Zatorej ni moglo biti drugače, kot da je najmlajši otrok Videk nosil zmerom tako tanke srajčice, da mu je sonce sijalo na golo koţo.« (Levstik 1999: 3 - 4) Besede se razlegajo po prostoru in zgodi se čarovnija. Pravljični svet naenkrat postane resničen in otroci med poslušanjem zaţivijo z Vidkom. Skupaj z njim so premraţeni v revni obleki in z zavistjo gledajo na starejše bratce in sestrice, ki imajo lepša in toplejša oblačila. Da bo Videk zrasel v odraslega in samozavestnega moţa, mu pomagajo in mu stojijo ob strani tudi knjiţnice. Izvajanje pravljičnih uric za najmlajše in sodelovanje z vrtci je v knjiţnicah ţe dolgoletna tradicija. Prav tako nagradna vprašanja, projekt za sedmošolce in dijake prvih letnikov Rastem s knjigo ter najrazličnejše oblike bibliopedagoških ur, ki so namenjene mladostnikom. V Knjiţnici A. T. Linharta Radovljica smo poleg tega pripravili pravljične kovčke, v katerih starši in otroci najdejo pravljice in lutke, s katerimi dramatizirajo in podoţivljajo klasične pravljice, ter knjige o spodbujanju branja. Kako ponosni so otroci, ko na ročicah razkazujejo ţig z zabavnim logotipom naše knjiţnice. V začetku bralne akcije Knjiţnica - vesolje zakladov so zanj izbrali posrečeno ime Knjiţko. 33 Sedem zbranih ţigov na posebni zloţenki oziroma sedem prebranih knjig jim prinese sladko presenečenje in vstopnico za predstavo. Knjiţnica v Radovljici pa enkrat na leto oţivi tudi ponoči. Dvanajst učencev zadnje triade osnovne šole, ki so bili med šolskim letom najbolj aktivni v različnih bralnih akcijah, sodeluje v projektu Noč z Andersenom. Pridruţita se jim tudi dva učenca iz OŠ Antona Janša (šola za otroke s posebnimi potrebami). To noč se knjiţnica, kot čarobna hišica na drevesu vrti v času in prostoru. Najprej se zavrti v leto 1805, na danski otok Odense, kjer podoţivimo ţivljenje velikega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Spoznamo njegova dela in se kot igralci preizkusimo na odrskih deskah. Ko se ţe dodobra spoznamo, pa nas »vrteča« se knjiţnica prenese v svet blišča in slave. Glasba in petje se razlegata po prostorih, ki še danes veljajo za svet miru in tišine. Prav posebna oblika spodbujanja branja so tudi bibliopedagoške ure, ki jih izvajamo za skupine oz. razrede tako v knjiţnicah kot v šolah. Ker del staršev ne obiskuje splošne knjiţnice, je ne obiskujejo tudi njihovi otroci, zato so te oblike toliko pomembnejše. V otroške bralne akcije se večinoma vključujejo aktivni otroci, ki imajo domačo spodbudo. Knjiţničarji pa bi ţeleli spodbuditi tudi tiste, ki se počutijo drugačne, odrinjene, nimajo urejenih druţinskih razmer in zato potrebujejo še dodatno spodbudo pri vključevanju v javno ţivljenje. "Tako," spregovori rak, "zdaj pa ni treba drugega, nego da ti mati prirezane kose sešije in srajčica je narejena." "Oj," vzdihne Videk, "mati ne utegne, da bi mi skoraj srajčico sešila, potrpeti mi bo treba, da pride zima." (Levstik 1999: 15) Otroške oči, v katere zrem med pripovedovanjem, izgubijo iskro, ki se je večala z vsako ponujeno pomočjo ţivali. Ovca, grm, pajek in rak so mu ţe vse pripravili za novo oblačilo, le še sešiti jo je potrebno, a mati ima - ţal - preveč dela. Otrokom je potrebno ponovno priţgati iskro v očeh. Zato v naši knjiţnici ţe nekaj let uspešno sodelujemo z OŠ Antona Janše (šola za otroke s posebnimi potrebami), v letu 2008 pa smo bili veseli povabila Centra za socialno delo Radovljica k sodelovanju v projektu Kdo je napravil Vidku srajčico. Iskro v očeh pa priţigamo tudi odraslim, ki jih vsaj enkrat tedensko vabimo na večerne prireditve. Tudi njih spodbujamo k branju s posebno akcijo spodbujanja branja, ki smo jo poimenovali Ta veseli knjiţni svet. Za tiste v tretjem ţivljenjskem obdobju enkrat mesečno v dopoldanskem času predstavimo knjiţne novosti in knjigo meseca ter pokramljamo ob kavi, čaju, piškotih. Nekaj prav posebnega pa sta zamisli 'Knjige na počitnicah' in 'Poletno branje'. In še bi lahko naštevali. Projekt Kdo je napravil Vidku srajčico Knjiţničarji se z dobrim izborom knjiţničnega gradiva, s prijaznostjo, z najrazličnejšimi prireditvami in projekti trudimo odpreti vrata čim širši mnoţici obiskovalcev. Zato smo začeli razmišljati o tistih, ki se počutijo drugačne, odrinjene in zato potrebujejo še dodatno spodbudo pri vključevanju v javno ţivljenje. Izhodišča Izhodišča je pripravila Meta Šilc, strokovna delavka na področju rejništva in posvojitev iz Centra za socialno delo Radovljica. Tudi mi beremo 34 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Uporabniki Uporabniki programa so celotne druţine, ki izvajajo rejniško dejavnost, torej izvajalci rejniške dejavnosti, njihovi biološki otroci in otroci, ki so jih sprejeli v svoje druţine. V okolju so druţine, ki izvajajo rejniško dejavnost, pogosto nerazumljene in se soočajo predvsem s stigmatizacijo. Otroci, ki so bili nameščeni v rejništvo, so otroci s posebnimi potrebami in imajo primanjkljaje na več področjih. Izvajalci rejniške dejavnosti zato potrebujejo precej dodatnih znanj. Vključeni so v obvezno izobraţevanje, ki ga v okviru redne dejavnosti enkrat mesečno izvajajo kot pristojni center za socialno delo. Poleg tega so zakonsko zavezani opraviti izobraţevalne module, ki jih organizira pristojno ministrstvo. Brez sodelovanja in podpore vseh druţinskih članov ter oţjega in širšega okolja delo teh druţin ne more biti uspešno, zato so se pokazale potrebe, da pristopimo k delu z druţinami, ki izvajajo rejniško dejavnost, celostno. Zajete so vse rejniške druţine (14), ki delujejo na območju UE Radovljica, skupaj gre za 60 uporabnikov, ki so bili na začetku leta 2008 stari od 3 do 24 let, po petih letih pa so stari 8 let in več. Cilji Osnovni cilji programa so:  okrepiti osebno moč in izboljšati samopodobo rejnikov;  okrepiti pozitivne izkušnje delovanja v skupini;  razširiti socialno mreţo druţine, ki izvaja rejniško dejavnost;  vplivati na prepoznavnost delovanja rejniškega sistema v lokalni skupnosti;  spodbuditi podporo okolja z vključevanjem posameznikov in institucij v rejniško dejavnost;  omogočiti izmenjavo izkušenj in druţenje članov rejniških druţin, ki delujejo v okviru krajevne pristojnosti Centra za socialno delo Radovljica;  vključiti in podpreti vse člane rejniške druţine - rejnike, njihove otroke, otroke v rejništvu;  ponuditi neformalno obliko izobraţevanja;  informirati javnost o izvedbi srečanja in tako predstavljati rejništvo v skupnosti. Metode dela Delo v odnosu do uporabnikov zajema tako individualno delo s posameznikom kot delo z druţino, znotraj področja pa skupnostno (npr. srečanje rejniških druţin) in skupinsko delo (npr. skupina izvajalcev rejniške dejavnosti). Temeljni koncept je socialno delovni koncept vzpostavljanja delovnega odnosa z vsakim uporabnikom in soustvarjanje izvirnega in edinstvenega delovnega projekta pomoči. Pomembno mesto zavzema področje etike in profesionalne etike ter upoštevanje etičnih načel socialnega varstva. Posebnosti programa Program je nastal iz potreb, ki jih je center zaznal pri svojem delu z rejniškimi druţinami. Pokazalo se je, da druţine potrebujejo več spodbude in pomoč pri vključevanju in povezovanju z okoljem, pridobivanju dobrih izkušenj in znanj. V programu sodelujejo vse rejniške druţine, vključujejo se vsi člani druţine, preko aktivnosti se spoznavajo in med njimi nastajajo trdnejše vezi. Program izvaja Center za socialno delo Radovljica v sodelovanju s Knjiţnico Antona Tomaţa Linharta Radovljica. 35 Redna mesečna srečanja izvajalcev rejniške dejavnosti pripravlja center in so pripravljena tematsko (predavanja, izkustvene delavnice). Knjiţnica pripravi gradivo, ki si ga rejniki na obravnavano temo lahko izposodijo. Strokovni delavci knjiţnice vsako leto na srečanju rejniških druţin pripravijo dve delavnici – za otroke in odrasle. Knjiţnica pripravlja tudi občasna srečanja in predavanja v knjiţnici. Vsako leto center pripravi letovanje na morju, knjiţnica pa jim pripravi knjige, ki jih vzamejo s seboj. Rejniki so tudi informirani o prireditvah in drugih dejavnostih v knjiţnici. Tako center kot knjiţnica ţelita spodbujati bralne navade in jih preko lastnega zgleda privzgojiti otrokom. Sodelovanje knjiţnice Ko nas je center povabil k sodelovanju, smo začeli razmišljati, kako lahko knjiţnica pomaga rejniškim druţinam. Najprej smo ţeleli poudariti, da je knjiţnica odprta ustanova, kjer je vsak dobrodošel, in jih seznaniti z našim gradivom in delovanjem. Ker zaposleni nismo strokovnjaki s področja socialnega dela, rejnikom ne moremo svetovati, lahko pa jim predstavimo strokovno literaturo, ki bi jim bila v pomoč, ali opozorimo na knjige, ki so laţje razumljive njihovim otrokom. Poleg tega pa jih lahko povabimo, naj se udeleţijo našega rednega programa prireditev ali jim odstopimo prostor za njihova predavanja. Srečanja v knjiţnici Skupaj s centrom smo organizirali srečanja v knjiţnici. Rejnice in njihove otroke smo popeljali po knjiţničnem labirintu, jim predstavili posamezne oddelke ter jim dali osnovne informacije o članstvu in izposoji gradiva ter o prireditvah. Veseli smo bili, ko smo videli, da so nekateri med njimi ţe naši člani. Druţenja pa nismo zaključili z nizanjem suhoparnih podatkov med knjiţnimi policami, ampak s pravljico »O deklici, ki ni marala knjig« in spoznali, kako so knjige lahko zabavne in kako nam lahko spremenijo ţivljenje. Zakaj brati, kaj z branjem pridobimo, ali je bolje otrokom prebrati eno pravljico ali bolje tri, vse to smo se spraševali in poskušali odgovoriti na naslednjem srečanju. Ker so otroci, za katere rejniki skrbijo, otroci s posebnimi potrebami, so njihovi bralni in učni problemi še bolj specifični in zato literature, ki jim je v pomoč pri vzgoji, ni nikoli dovolj. Smeh in razposajen pogovor v dvoranici sta nas zvabila, da smo se pridruţili najstniški skupini Inside out pri igranju druţabnih iger. Rejnikom smo predstavili tudi strokovno literaturo s področja rejništva, vzgoje, problemov v dobi odraščanja in učnih problemov. Da pa se otroci ne bi preveč dolgočasili ob pogovorih o šoli in vzgoji, smo srečanje zaključili s kvizom o knjiţnih junakih, za katere se je izkazalo, da jih dobro poznajo. S temi srečanji smo rejniškim druţinam odprli vrata, da bodo znale same ali z našim svetovanjem poiskati knjige, ki jim bodo v pomoč, in se vključiti v naše prireditve. Srečanja rejniških druţin Center vsako leto jeseni organizira zaključno srečanje rejniških druţin v eni od občin, iz katerih rejniške druţine prihajajo. Knjiţničarji rejnikom pripravimo predavanje, z otroki pa spoznavamo bogato pravljično izročilo. Otroci v današnjem času preveč časa preţivijo ob računalniku in televiziji, ki siromašita njihov domišljijski svet. Zmaji, vile in škrati zanje ţivijo le v filmih, ne poznajo pa bogatega slovenskega pravljičnega izročila. Zato smo se odločili, da jim na srečanjih predstavimo ljudsko pravljico iz naših krajev in pravljično bitje, ki v njej nastopa. Tudi mi beremo 36 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Leta 2008 je bilo zaključno srečanje v Ribnem pri Bledu. Vsebina srečanja je bila namenjena soočanju in spoprijemanju z odzivi okolja na drugačnost, ki jo rejniške druţine občutijo. Delo je potekalo po skupinah pod vodenjem strokovnih delavcev in prostovoljk centra. V tem času pa smo knjiţničarji za otroke izvedli pravljično uro, ustvarjalno delavnico in druţabne igre. Hkrati pa je potekal pogovor skrbnikov o vsakdanjih skrbeh za rejence, o pristnem odnosu, ki se razvije in se ohranja tudi potem, ko rejenec odide iz druţine. Poleg lepih trenutkov doţivljajo tudi burne in takrat morajo marsikaj preslišati in spregledati, saj vedo, da otroci prihajajo v njihove druţine v stiskah, razočarani in velikokrat jezni. Rejniki ves čas hodijo po tanki meji: ob tem, ko otroke sprejemajo, jih ne smejo navezovati nase, kajti pri njih so le določen čas, zatem pa bodo odšli v svet. Njihova odgovornost pa je, da jih za ta korak čim bolje opremijo. In knjige jim pri tem vsekakor lahko pomagajo. Leta 2009 je bilo zaključno srečanje rejniških druţin v Srednji vasi v Bohinju. Prelepa alpska pokrajina nas je zvabila v pravljični svet. Otroci so poslušali pravljico o povodnem moţu, ki je nekoč ţivel v bliţnjem jezeru, za odrasle pa smo pripravili predavanje 'Pravljice, ki so staršem (lahko) v pomoč'. Na tem predavanju smo jim predstavili knjige, ki staršem pomagajo, ko nastopijo teţave: ločitev, nov partner, rojstvo, smrt v druţini, smrt domače ţivali, odhod v bolnico, k zdravniku, zobozdravniku, ko je potrebno preprečiti zapravljanje časa ali postaviti meje pri gledanju televizije … Popoldne so se nekateri otroci in rejniki predstavili z glasbenimi programi in sodelovali v športnih aktivnostih. Strokovnost, medsebojna pomoč in igra - vse na enem mestu. Leto 2010 je bilo zaključno srečanje v Gorjah. Na sprehodu smo spoznavali naravne lepote Miklavţeve poti. S pravljico pa smo se zopet preselili v preteklost in spoznali pogumnega mladeniča. Bil je reven drvar, ki je ţivel v sosednji vasi. Iz leta v leto je z ostalimi sovaščani prenašal vragolije škrata Viharnika, dokler se ni nekega dne odločil, da se mu maščuje. Na koncu mu je uspelo in od škrata je dobil meh, s katerim je med ljudmi trosil srečo in smeh. Tak pogum in srečo v ţivljenju smo zaţeleli tudi otrokom. Otroci so z našo pomočjo naredili čudovite zmaje iz lesa in papirja. Najhitrejši so jih tudi takoj preizkusili. Medtem pa so starši spregovorili o kvalitetnem preţivljanju časa z otroki. Nato so sledile dejavnosti, kjer smo sodelovali vsi, mlajši in starejši. Leto 2011 je bilo zaključno srečanje v Podnartu, v Občini Radovljica. In bili smo veselo presenečeni! Center za socialno delo Radovljica za otroke iz rejniških in socialno ogroţenih druţin vsako leto pripravi poletni tabor na morju in v knjiţnici smo jim tokrat pripravili knjige, ki so jih vzeli s seboj. Izposodili so si najrazličnejše pravljice in pravljični kovček na temo Rdeče kapice. Tako je nastala dramska igrica Malo drugačna Rdeča kapica. Ker je bila zelo lepo sprejeta, smo se odločili, da jo zaigrajo še enkrat v okviru rednih prireditev za otroke v knjiţnici v Radovljici in na Bledu. Uspeh jih je spodbudil, da so v letu 2012 pripravili novo igro z naslovom Vlak in zopet navdušili obiskovalce. Pravljica, seveda ljudska, in iz davnih časov, je tokrat govorila o pohlepu, škratih in se navezovala na kopanje manganove rude na Begunjščici. Z rejniki pa smo odkrivali, kako pomembno je branje, pa naj bo to knjig, revij ali pa koristnih vsebin na internetu. Leto 2012 je bilo zaključno srečanje v Studorju v Bohinju, na kmetiji Pri Andreju, kjer je doma ena od rejnic. Tokrat smo spoznavali kmetijo, kmečko ţivljenje, pokukali smo v hlev, se sprehodili po vasi in ličkali koruzo. Zlasti pa smo uţivali v sveţe pečenem domačem kruhu in naravnem mleku. Otroci so nam odigrali igrico Pod medvedovim deţnikom, s pravljico pa smo se zopet preselili v preteklost in spoznali mladeniča. Bil je reven hlapec, ki je vrsto let pridno delal pri gospodarju, potem pa se mu je stoţilo po domu. Tako je gospodarja zaprosil 37 za plačilo za vsa leta trdega dela. In gospodar ga je pošteno plačal. Izročil mu je kar nekaj denarja. In tako se je hlapec odpravil domov. Pa je na poti srečal kmeta, ki je pred seboj gnal konja, in pomislil, da ne bi bilo slabo, če bi domov prijahal. Tako je denar zamenjal za konja, tega čez nekaj časa za kravo, pa za prašička, ovco … In ko je prišel domov, ni imel ničesar več. Mati pa ga je bila zelo vesela in on nje. In tako sta srečno ţivela do konca svojih dni. Medtem pa so starši spregovorili o motivaciji. Predavanja in predstavitve Na predavanje smo povabili v goste dr. Zdenko Zalokar Divjak, strokovnjakinjo s področja psihologije osebnosti in vzgoje, ki nam je govorila o pomenu branja in pripovedovanja pravljic. V okviru rednih prireditev za odrasle, ki jih knjiţnica prireja vsak torek zvečer, smo organizirali predstavitev knjige 1+2=4. V avtobiografskem romanu je avtorica Olga Pega Kunstelj spregovorila o svojem otroštvu, ki ga je preţivela v rejniški druţini. Center je pripravil okroglo mizo »Sem takšen otrok, pa kaj …«. Izhodišča je pripravila Meta Šilc, strokovna delavka na področju rejništva in posvojitev iz Centra za socialno delo Radovljica. Otroci, obravnavani v centru, se praviloma srečujejo z nekim odstopanjem od glavnine populacije – druţinske teţave, nasilje, neurejeni odnosi, rejniška izkušnja, izkušnja posvojitve… So otroci s posebnimi potrebami, izhajajo iz okolja, ki je socialno šibkejše, izhajajo iz drugega etničnega okolja.  Koliko je moţnosti, da vsak v svojem okolju spregovorimo o stereotipih, predsodkih?  Kje imajo otroci moţnost, da se seznanjajo z »drugačnostjo«, o tem spregovorijo, kako se izrazijo, s kom se pogovorijo?  Kje imajo moţnost odrasli – zaposleni, strokovni delavci?  Koliko so naši kolektivi zreli za tovrstne pogovore? Kdaj lahko spregovorimo o drugačnosti? Kdo? Kje?  Kje bi rabili podporo, s kom bi lahko sodelovali?  Kako si lahko pomagamo, da odpremo temo?  Koliko smo zreli govoriti o svojih lastnih stereotipih, predsodkih in koliko moje stališče vpliva na moj odnos do strokovnega dela? Povabili smo svetovalne delavce šol, vrtcev, rejnike, PUM (Projektno učenje mladih) in Ljudsko univerzo Radovljica. Bolj podrobno so spregovorili o dejavnosti centra, zlasti pa o vlogo Kresničke, kriznega centra za mlade. Ana M. Sobočan s Fakultete za socialno delo v Ljubljani nam je spregovorila o etiki pomagajočih poklicev, o drugačnosti brez predsodkov. Mi pa smo predstavili gradivo, ki je lahko v pomoč – tako otrokom kot tudi staršem, pedagogom in drugim - v zvezi s sprejemanjem in tolerantnostjo do drugačnosti (nacionalna pripadnost, odstopanja v vedenju, otroci, ki ne odraščajo znotraj svoje druţine, drugačnost na telesni ravni (nošenje očal, invalidnost, slepota …) in duševni ravni (različne motnje in duševne bolezni), kako otrok sprejema drugačnost odraslega, staršev ipd.). Okrogla miza je bila zelo zanimiva: na enem mestu smo bili vsi, ki se tako ali drugače srečujemo z drugačnimi. In če je vsak od nas košček v mozaiku, nihče ne more manjkati in le vsi skupaj lahko naredimo premik. Priprava gradiva Redna mesečna srečanja izvajalcev rejniške dejavnosti pripravlja center in so pripravljena tematsko (predavanja, izkustvene delavnice). Knjiţnica pripravi gradivo, ki si ga rejniki na obravnavano temo lahko izposodijo. Tudi mi beremo 38 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Vsako leto center pripravi za otroke v rejniških druţinah letovanje na morju, knjiţnica pa jim pripravi knjige in drugo gradivo, ki ga vzamejo s seboj. Rejniki so tudi informirani o prireditvah in drugih dejavnostih v knjiţnici. Zaključek Na koncu se sprašujem, ali smo dovolj naredili za spodbujanje branja - ali bi lahko še več. Pa se spet spomnim na pravljico Kdo je napravil Vidku srajčico, ki nas je ves čas spremljala. Vidku ni pomagal le eden, šele vsi skupaj so dosegli, da je postal srečen. »Preden se je deček dobro zavedel, je bila srajčica narejena. Ves iz sebe od veselja takoj obleče srajčico in ogledujoč se v potoku, veselo zavpije: "Oj, zdaj imam srajčico, lepo novo srajčico!" Komaj čaka, da bi bil ţe doma. Bratci in sestrice so ga debelo gledali in se čudili lepi srajčici. Tako lepo mehke in bele še nobeden izmed njih ni niti videl niti imel.« (Levstik 1999: 18) Priporočena literatura  Armstrong, T. 2000 in 2008. Prebudite genija v svojem otroku. Trţič: Učila.  Braemer, H. (et.al.). 1998. Otrokove ustvarjalne igre. Ljubljana: Tehnična zaloţba Slovenije.  Dolinšek Bubnič, M. 1999. Beri mi in se pogovarjaj z mano! Ljubljana: Epta.  Dolinšek Bubnič, M. (et. al.). 2003. Lahko vzgojim uspešnega otroka. Ljubljana: Epta.  Duckworth, J. 2011. Mala knjiga vrednot. Ljubljana: Karantanija.  Einon, D. 1999. Vodnik za zgodnje učenje. Radovljica: Didakta.  Elschenbroich, D. 2012. Izkustveni svet predšolskega otroka. Ljubljana: Filargo.  Greenspan, S. I. 2008. Izjemni otroci. Trţič: Učila.  Grginič, M. 1999. ABC1. Ko pravljice oţivijo. Trzin: Izolit.  Grginič, M. et al. 2005. Porajajoča se pismenost. Domţale: Izolit.  Grginič, M. 2008. Vsak po svoji poti do pismenosti. Mengeš: Izolit.  Grosman, M. (et. al.). 2003. Beremo skupaj. Ljubljana: Mladinska knjiga.  Grosman, M. 2006. Razseţnosti branja. Ljubljana: Karantanija.  Ibuka, M. 1992. V vrtcu bo morda ţe prepozno. Ljubljana: Tangram.  Ilich, I. 2006. Pota knjige. Ljubljana: Društvo Bralna značka.  Jamnik, T. 1994. Knjiţna vzgoja otrok od predbralnega obdobja do 9. leta. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport.  Jamnik, T. 2002. Kdor bere. Ljubljana: Educy.  Jalovec, V. 1996. Stavnica – z igro do znanja. Ljubljana: Mladinska knjiga.  Juul, J. 2000. Kompetentni otrok. Radovljica: Didakta.  Juul, J. 2008. To sem jaz! Kdo si pa ti? Radovljica: Didakta.  Karp, H. 2012. Najsrečnejši malček daleč naokoli. Ljubljana: P. Baloh.  Kesič Dimic, K. 2000, 2010. Priporčnik o branju. Ljubljana: Alba.  Kolar, M. 2005. Mladi bralec. Slovenj Gradec: Cerdonis.  Kordigel, M. 1999. Knjiţevna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.  Krafft, T. von. 2008. Odkrijmo in razvijmo otrokovo nadarjenost. Ljubljana: Mladinska knjiga.  Kropp, P. 2000. Vzgajanje bralca. Trţič: Učila.  Marjanovič Umek, L. 1990. Mišljenje in govor predšolskih otrok. Ljubljana: DZS.  Papalia, D. 2003. Otrokov svet. Ljubljana: Educy. 39  Pečjak, S. 2000 in 2009. Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Zavod RS za šolstvo.  Pečjak, S. 2002. Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.  Pečjak, S. (et. al.). Bralna motivacija v šoli. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.  Rodari, G. 1977. Srečanje z domišljijo. Ljubljana: Mladinska knjiga.  Silberg, J. 2003. Miselni razvoj dojenčka in malčka. Trţič: Učila.  Sunderland, M. 2008. Znanost o vzgoji. Radovljica: Didakta.  Thomson, J. B. 1995. Naravno otroštvo. Radovljica: Didakta.  Youngs, B.B. 2000. Šest temeljnih prvin samopodobe. Ljubljana: EDUCY.  V knjigah je vse. 2001. Ljubljana: Knjiţnica O. Ţupančiča. Literatura Levstik, F. 1999. Kdo je napravil Vidku srajčico. Ljubljana: Mladinska knjiga. Tudi mi beremo 40 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Tatjana Knapp in Saša Fuţir Zavod Risa, Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje, Podgorje pri Slovenj Gradcu Lahko branje v Sloveniji V času poplave novic, podatkov in informacij se tudi spretnemu odraslemu bralcu izmuznejo nekateri podatki, ki so lahko pomembni za njegovo vsakodnevno ţivljenje ali pa človeka kulturno obogatijo. Sem sodijo podatki s področja zakonodaje, sociale, zdravstva, kulture ipd., torej informacije, ki so bistvene za naše zdravje, za naše socialno in kulturno ţivljenje ter jih je dobro ali nujno poznati in razumeti. Posamezniki in skupine, ki so nepismeni oz. slabo pismeni ter posledično neinformirani, so tako zaradi različnih ovir pri dostopu do informacij in vsebin izključeni ali na robu formalnega izobraţevanja, zaposlovanja in ostalih pravic na področju sociale, zdravstva, kulture… Zavod Risa, Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje fleksibilno pristopa k bralnemu gradivu (umetnostna in neumetnostna besedila, ki bralca zabavajo in bogatijo ali pa nosijo neko koristno sporočilo). Ciljnim skupinam, strokovni in drugi zainteresirani javnosti ponuja pozitivno stališče in odnos do branja ter načrt, kako učinkovito pridobiti oziroma ponuditi informacije in kulturno izkušnjo. Na ta način jim je omogočeno razumevanje izbranih vsebin, učenje, sodelovanje ter vključevanje v druţbo. Pravica do informacij jim je namreč zagotovljena tudi zakonsko. Republika Slovenija je z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov lahko berljive informacije dolţna zagotoviti (Ur.l. RS-MP, št. 10/2008). Koncept lahkega branja Ljudem, ki imajo zaradi različnih posebnih potreb teţave pri branju in razumevanju standardnih besedil, omogoča dostop do vsebin, ki so za posameznika bistvene, saj z njimi posameznik:  gradi samozaupanje, pridobi sposobnost branja in razumevanja prebranega,  razširi pogled na svet,  pridobi večjo kontrolo lastnega ţivljenja,  se nauči oblikovati lastne ideje, misli, izkušnje,  osebnostno raste. Vsakodnevno nam svet ponuja veliko podatkov, ogromno besed in veliko vsebin. Nekatere med njimi so zaklad, kar pomeni, da so za nas uporabne in nam zelo koristijo, nekatere pa so odpad, ker nas zavajajo ali pa so za nas neuporabne. Človek se mora ob podatkih nenehno spraševati, katere so prave in koristne, katere pa naj odvrţe. 41 Ljudje lahko s pomočjo branja torej dobimo nekatere informacije, ki so pomembne za naše ţivljenje, vendar je vedno vprašanje, ali jih tudi uporabimo. Informacije pridobimo in uporabimo, če imamo dostop do njih, če so nam torej dane v obliki in na način, da jo lahko razumemo. Pomembno je še, da radi beremo, oz. da smo motivirani za branje ali poslušanje in se tega veselimo, ključno pa je tudi, da informacije, ki smo jih prejeli, oz. so nam na razpolago, moremo razumeti. Pri svojem delu z uporabniki Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem (v nadaljevanju CUDV) smo se vsakodnevno soočali z dejstvom, da za ciljno skupino uporabnikov ni na voljo informacij in literature v ustrezni, razumljivi obliki. Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji zelo majhen nabor tega, kar poimenujemo lahko branje. V Zavodu Risa smo zato oblikovali programe, ki temeljijo na konceptu lahkega branja. Pri oblikovanju programov Centra lahkega branja smo izhajali:  iz temeljnih človekovih pravic,  iz izkušenj z uporabniki,  iz lastnih izkušenj z literaturo,  iz primerov dobre prakse na tujem. Z lahkim branjem ţelimo doseči, da:  se ciljnim skupinam zagotovi dostop do informacij,  med skupinami, ki imajo različno socialno moč, zagotovi pretok informacij,  spoznamo in bolje razumemo potrebe določene ciljne skupine (se jim pribliţamo, jih podpremo, ponudimo moţnost, da so aktivni),  se izraţajo, so vključeni kot del druţbe in ji po svoje nekaj prispevajo,  vzpostavijo povezavo z ljudmi, ki poznajo potrebe ciljnih skupin, in s tistimi, ki imajo informacije, pišejo dobro literaturo ipd.,  vzpostavijo povezavo z ljudmi, ki poznajo potrebe ciljnih skupin, in z ostalo strokovno javnostjo (delujoči v gospodarstvu, vladnih in nevladnih organizacijah, medijih). Ciljne skupine Ciljne skupine lahkega branja so bralci oz. poslušalci, ki se spopadajo z ovirami pri dostopu do informacij zaradi različnih vzrokov. Veliko odraslih prebivalcev ima teţave pri branju ter pri razumevanju običajnih tekstov in vsebin, ki so na razpolago 'povprečnemu' uporabniku. Nekateri ljudje nikoli ne bodo mogli prebrati leposlovne knjige ali časopisa v običajni obliki, še več pa je tistih, ki jim nikoli ne bo dostopno besedilo zakonov in drugih strokovnih besedil. Ciljne skupine lahkega branja so ljudje z motnjo v duševnem razvoju, ljudje po poškodbi glave, ljudje po kapi, ljudje z demenco, ljudje z afazijo, gluhi in naglušni, mladostniki in odrasli s specifičnimi učnimi motnjami (disleksija), brezposelni brez ali z niţjo stopnjo izobrazbe, starostniki (kognitivne teţave), migranti (migranti delavci, študenti), manjšine (slovenske v tujini in tuje v Sloveniji), NVO na lokalni in nacionalni ravni, drţavne institucije in telesa na lokalni in nacionalni. Lahko branje je dobro pravzaprav za vse ljudi. Tudi mi beremo 42 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Ciljne skupine pri lahkem branju delimo tudi glede na to, koliko časa potrebujejo lahko berljive informacije:  na tiste, ki lahko berljive in razumljive informacije potrebujejo za vedno (ljudje z neozdravljivo motnjo v duševnem razvoju, starejša populacija, ki doţivlja s staranjem povezane teţave, ljudje po poškodbi glave, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, ipd.)  na tiste, ki take informacije potrebujejo le v določenem obdobju oziroma določen čas (priseljenci, manjšinsko prebivalstvo, ljudje, ki se učijo jezika, tudi otroci in mladostniki ipd.) Ciljne skupine, ki morda potrebujejo lahko berljivo literaturo, lahko razdelimo tudi glede na to, na katerem področju je prisotna posebna potreba:  telesne in duševne potrebe (gluhost, slepota, različne stopnje motenj v duševnem razvoju…),  posebne potrebe, ki se kaţejo kot teţave pri učenju,  ovire, ki so rezultat socialno ekonomskih, kulturnih ali jezikovnih deprivilegijev. Značilnosti lahkega branja S terminom lahko branje označujemo tista besedila, ki jih laţje beremo in razumemo. Lahko berljiva besedila imajo svoje smernice in svoja pravila. Vsebine so lahko razumljive, vendar smiselne, jasne in tekoče. Bralec je nagovorjen z vsebino in jezikom, ki sta primerna njegovi starosti in sposobnostim. Taka besedila npr. sestavljajo znane besede, enostaven jezik, črke so praviloma večje, črne in na beli podlagi, besedilo je opremljeno s slikami ipd. Pri lahkem branju je pomembno tudi to, da so vsebine primerne starosti ciljnih bralcev. Način priprave lahko berljivih informacij ni univerzalen, ampak je odvisen od ciljne skupine. Zato vsako besedilo potrebuje testno skupino bralcev iz ciljne skupine, s katero se v procesu nastajanja besedila preveri, ali so vsebine jasne in razumljive, katere so nemara teţke besede, ali so stavki predolgi in podobno. Lahko berljive in razumljive informacije lahko podajamo na različnih stopnjah, pri tem izhajamo iz posameznika in njegovih potreb oz. iz ciljne skupine bralcev. Kako od slikovnih oznak postopoma preidemo do besedila, lahko ponazorimo s petimi stopnjami (navedene stopnje ne predstavljajo obveznega sistema in sluţijo zgolj kot ilustracija razpona podajanja informacij znotraj koncepta lahkega branja). 1. STOPNJA: Piktogrami/slikovne oznake (prostora, predmeta, osebe …) in kombinacije piktogramov v sistem (urnik, navodila …). Slika 1 ( Fotografija T. Knapp) 43 2. STOPNJA: Veliko slik, malo besedila (knjige za ljudi z demenco, teţjo motnjo v duševnem razvoju …). Slika 2 (Vir: http://www.picturestoshare.co.uk) 3. STOPNJA: Slika in besedilo se dopolnjujeta. 4. STOPNJA: Enostavno besedilo z nekaj slikami. 5. STOPNJA: Delno poenostavljeno besedilo. Lahko berljiv časopis Časopis 20 MINUT je eden najprepoznavnejših projektov Zavoda Risa. Je prvi slovenski lahko berljiv časopis in je brezplačen. Ciljna populacija so odrasli, mladostniki in tudi otroci, ki imajo zaradi različnih vzrokov trajne ali začasne teţave pri branju in razumevanju prebranega (ljudje z motnjo v duševnem razvoju, starejša populacija, ki doţivlja s staranjem povezane teţave, ljudje po poškodbi moţganov ali kapi, nevešči bralci brez ali z nizko stopnjo izobrazbe, priseljenci, ljudje, ki se učijo slovenskega jezika …), ljudje, ki delajo z in za navedene ciljne skupine in drugi. Časopis je prvič izšel septembra 2011, da bi prezrtim bralcem ponudil zanimive podatke, ki so pomembni za ţivljenje v druţbi in to na lahek, razumljiv način. Leta 2011 je časopis izšel v štirih pilotnih številkah , ki so jih bralci dobro sprejeli, redno so pošiljali prispevke in komentarje, zato smo se odločili, da bo časopis izhajal še naprej. Sedaj časopis danes izhaja enkrat na dva meseca in obsega 12 strani. Tiskanega in v elektronski (pdf) obliki razpošiljamo vladnim in nevladnim organizacijam ter posameznikom na Koroškem in po Sloveniji. Časopis sledi 'pravilom' lahkega branja: besedila so krajša od običajnih, v njih so osnovni podatki brez odvečnih besed in simboličnih pomenov. Besedilo je napisano v kratkih povedih, stavki pa imajo manj podredij in metaforike. Besedilo je napisano preprosto, primerno je za odrasle bralce in opremljeno s slikovnim gradivom. Pri zasnovi časopisa smo izhajali iz potreb in sposobnosti ciljne skupine (kaj jih zanima, kaj je dobro zanje …). Glede na to, da so najpogostejši bralci našega časopisa osebe z motnjo v duševnem razvoju in starejše osebe z raznimi teţavami pri branju, smo izhajali iz njihovih potreb, sposobnosti in interesov. Preden gre časopis v tisk oziroma na splet, besedilo in vsebino preverimo pri naših bralcih, uporabnikih CUDV. Preverimo, ali so vsebine za uporabnike smiselne, ali je velikost Tudi mi beremo 44 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. črk ustrezna, katere so teţke in nerazumljive besede, kako poteka razumevanje zgodbe, ali so kje kakšni nerazumljivi pomeni ipd. Poleg posredovanja uporabnih informacij in zanimivih tem je cilj časopisa 20 MINUT, da k sodelovanju spodbudi posameznike in skupine ciljne populacije, saj nam stik z uporabniki še bolj pribliţa njihove dejanske potrebe, zanimanja in zmoţnosti. Časopis 20 MINUT dokazuje, da lahko vsak človek po svoje prispeva svoj del in da znajo tisti, ki jim je časopis namenjen in jim lahko branje koristi, najbolje svetovati nam. Oni vedo, kaj je dobro zanje, in naša prva naloga je, da jim prisluhnemo ter pri delu z njimi iz tega izhajamo. Odlomek iz časopisa2 Primer besedila opremljenega s sliko, Lahko berljiv časopis 20 MINUT, januar – februar, leto 2, številka 1. N AS V E T Če s mo ut rujeni, pijmo zeleni čaj. Čaj je bolj zdrav kot kava. Če se kavi ne moremo odpovedati, j o p i j m o s a m o z j u t r a j . P r e d k a v o p i j m o v e l i k o v o d e . P r e d k a v o l a h k o p o p i j e m o t u d i n a r a v n o l i m o n a d o ali pojemo pomarančo. K a v e n e p i j m o t a k o j p o k o s i l u , k e r v h r a n i u n i č i v i t a m i n e . Kavo pijmo umirjeno in v dobri druţbi. 2 Iz 20 minut Časopis za lahko branje. Dostopen na http://www.risa.si/20-minut/ 45 Podoba časopisa3 Lahko berljivo leposlovje Marca 2012 sta izšli dve leposlovni knjigi, prirejeni za lahko branje: W. Shakespeare, Romeo in Julija, ter I. Tavčar, Visoška kronika. Gre za priredbo klasičnih del za lahko branje, kar je prvi tovrsten projekt v slovenskem jeziku. Priredbe so namenjene bralcem in tudi poslušalcem, ki standardnih besedil ne zmorejo prebrati ali jih ne razumejo dobro. Med ciljne skupine prištevamo tudi osebe z motnjo v duševnem razvoju, ki so najbolj ranljiva skupina pri zagotavljanju in uresničevanju pravic. Priredbi klasičnih del za lahko branje sta dejansko prvi knjigi v slovenskem jeziku, napisani tako, da jih laţje berejo in razumejo ljudje, ki imajo, kot ţe rečeno, teţave pri branju in razumevanju klasičnih besedil. Lahko branje pomaga vsem, ki teţje berejo in razumejo prebrano in je potreba in pravica različnih ciljnih skupin, ne le oseb z motnjo v duševnem razvoju. Priredbe klasikov za lahko branje imajo zgodovino, vendar ne pri nas. Z več kot 60 letno zgodovino se lahko pohvalijo na primer na Švedskem, kjer je tak Center lahkega branja ustanovila drţava Švedska in ga tudi financira. Letno izdajo 30 knjig, prirejenih za lahko branje, med njimi so tudi avtorska dela. Podobne centre imajo tudi drugod po drţavah članicah Evropske unije. S knjigama ţelimo delček temeljne knjiţevnosti za odrasle pribliţati 'prezrtim bralcem', ki teh zgodb zaradi raznih omejitev ne morejo brati v originalni obliki. Zaloţnik knjig je Zavod 3 Naslovnici 20 MINUT (DECEMBER 2011, JANUAR-FEBRUAR 2013) Tudi mi beremo 46 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Risa, nastale pa so v sodelovanju s CUDV in Evropsko prestolnico kulture 2012 (Maribor in partnersko mesto Slovenj Gradec). Pri nastajanju knjig so sodelovali uporabniki CUDV. Poleg lahko berljivega jezika je posebnost obeh prirejenih besedil tudi njun nastanek. Nastajali sta po principih dodajanja in odvzemanja. Prvi pristop je zanimiv, ker izhaja iz okostja besedila: najprej se je z besedo zastavila osnovna zgodba, ki ji je avtorica v sodelovanju z uporabniki dodajala tekst do te mere, da je bil uporabnikom še razumljiv in da je bila zgodba za njih še logična. Druga avtorica je do poenostavljenega in razumljivega besedila prišla po poti odvzemanja. Besedilo je prevedla v lahko berljivo obliko in ga s pomočjo testnih bralcev skrčila glede na njihove dejanske bralne zmoţnosti ter sposobnosti razumevanja vsebine. Dodano vrednost dajo besedilu tudi ilustracije znanega slovenskega striparja in ilustratorja Cirila Horjaka. Marca 2013 je izšla tretja knjiga, knjiga, ki vsebuje priredbe zgodb slovenskih pisateljev. Izbrali smo take, v katerih avtorji opisujejo ti. posebneţe. V knjigi je sedem prirejenih zgodb, ki jih dopolnjuje preko 30 akvarelov slikarja Leandra Fuţirja. Knjigo je v sodelovanju z Zavodom Risa in Centrom za izobraţevanje odraslih MOCIS izdal CUDV. Odlomka iz literarnih besedil W I L L I A M S H A K E S P E A R E , R O M E O I N J U L I J A 4 »V Italiji sta v mestu Verona ţiveli 2 druţini, k i s t a b i l i s k r e g a n i . Ena druţina se je pisala Capulet. I meli so hč i Julijo. Druga druţ ina se je pisala Monteg. I m e l i s o s i n a R o m e a .« 4 Shakespeare, W. 2012. Romeo in Julija. Lahko branje. Prevedla in priredila T. Knapp. Slovenj Gradec: Zavod Risa, Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. 47 IVAN TAVČAR, TRŽAČANI 5 »MATEVŢ SI JE ŢELEL O TROKA. R E K E L J E : S AM S I B O M N AR E D I L O T R O K A. N A R A M E S I J E D A L K O Š ZA PRAŠIČKE. ŠEL JE V MESTO TRST. TAM SO VČASIH PRODAJ ALI OTROKE. D O M O V J E P R I N E S E L F A N T K A . F A N T E K J E B I L M A J H E N I N S L A B O T E N . HITRO J E ZAČEL RASTI . I M E L J E Z E L O L E P E M O D R E O Č I I N R U M E N E L A S E . MATEVŢ JE ZANJ ZELO LEPO SKRBEL. I ME MU JE DAL TOMAŢE K. H V A L I L S E J E Z N J I M . VES ČAS JE GOVORIL: M OJ TOM AŽEK. M OJ TOM AŽEK . L J U D J E S O G O V O R I L I , DA BO MATEVŢ FANTKA ENKRAT UBIL. « 5 Naše zgodbe. 2013. Slovenj Gradec, Črna na Koroškem: Zavod Risa, Center za izobraţevanje odraslih MOCIS, CUDV Črna na Koroškem. Tudi mi beremo 48 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Zaključek Informiranost je nujna za socialno vključevanje posameznikov in skupin, saj omogoča, da nadzirajo svoje lastno ţivljenje. Vsi imamo pravico do informacij, prirejenim našim sposobnostim. Vsi imamo pravico do izkušnje doseţkov s področja kulturne in do aktivnega sodelovanja v kulturnem toku in razvoju druţbe. Konvencija o pravicah invalidov pravi, da ima vsak človek pravico do izbire, da nihče ne sme biti diskriminiran, da imajo invalidi enako pravico biti vključeni v druţbo kot vsi drugi, da invalide spoštujemo enako kot vse druge in da mora imeti vsak človek enake moţnosti. Drţave pristopnice, med katerimi je tudi Republika Slovenija, morajo med drugim zagotoviti dostopnost informacij o zadevah, ki so invalidom v pomoč. Zato je pomembno, da prepoznamo koncept lahkega branja kot pomemben člen v razvoju druţbe, ki njenim izključenim članom ali skupinam ter odrinjenim na rob omogoča dostop do ključnih podatkov in izkušenj, ki so neobhodno potrebne in pomembne za ţivljenje slehernega posameznika. Lahko branje je predstavlja osnovo za to, da lahko osebe z motnjo v duševnem razvoju in druge ciljne skupine informacijo preberejo in razumejo. Lahko branje je zato učinkovito orodje pri dostopu do znanja, saj z pravimi informacijami in podatki pridemo do izboljšanja vsakodnevnega ţivljenja in izboljšamo socialno in druţbeno vključenost. Ta brez dostopa do informacij ni mogoča. Zato je lahko branje nepogrešljiva veščina v boju proti nepismenosti, pomanjkljivi funkcionalni pismenosti in neinformiranosti. Človek z dobro informacijo se lahko odloča po lastni volji in postane aktiven član skupnosti. Zavod Risa se trudi, da bi na različne načine zagotovila lahko branje odraslim ljudem, ki ga potrebujejo. Med drugim je izjemnega pomena osveščanje uporabniških organizacij, ustanov, društev, ministrstev … Mnoge organizacije se na pozive k sodelovanju dejavno odzivajo in upamo lahko, da bo lahko branje v prihodnjih letih postala stalnica v slovenskem prostoru. Ker je pravica in seveda tudi potreba bralcev, ki ga potrebujejo. Lahko branje po svetu (spletni viri)  Švedski center za lahko branje: http://www.lattlast.se/start/english  Švedski časopis za lahko branje: http://www.8sidor.se/  Lahko branje na Norveškem: http://www.lesersokerbok.no/  Velika Britanija, knjige za ljudi z demenco: http://www.picturestoshare.co.uk/  Velika Britanija, »Easyhealth«: http://www.easyhealth.org.uk/  Zavod Risa: http://www.risa.si/  Zveza Soţitje: http://www.zveza-sozitje.si/teksti-lahko-branje.html 49 Literatura Bešter, M. 1994. Funkcionalna (ne)pismenost v Sloveniji. V Jezik in slovstvo, letn. 40, št. 1/2 (dec. 1994/95), str. 5-24. Dostopno na http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/jis/lat2/040/12c02.htm (oktober, 2012) Brezigar, M. 2011. Pomen branja in spodbujanje bralne motivacije. Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru. Erickson, K. 2005. Literacy and persons with developmental disabilities: why and how?, EFA Global Monitoring Report 2006, Literacy for Life. ---. Eurydice. Poučevanje branja v Evropi: okoliščine, politika in praksa. Dostopno na http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/thematic_reports/130SI_HI.pdf (oktober, 2012) Hrţenjak, M. 2004. Kulturna vzgoja – evalvacijska študija, Ljubljana: Mirovni inštitut. Kofol, A. 2002. Priročnik za pripravo laţje berljivih dokumentov. Prirejeno po ILSMH European Association (1998); Make it simple, European Guidelines for the Production of Easy to Read Information for people with Intellectual disability. Ljubljana: Zveza Soţitje. Nacionalna strategija za razvoj pismenosti. 2006. Nacionalna komisija za razvoj pismenosti. Ljubljana: Andragoški center republike Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport, Evropski socialni sklad. Naše zgodbe. 2013. Slovenj Gradec, Črna na Koroškem: Zavod Risa, Center za izobraţevanje odraslih MOCIS, CUDV Črna na Koroškem. Pečjak, S. 1999. Osnove psihologije branja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani. Pečjak, S., Košir, K. 2002. Poglavja iz pedagoške psihologije. Izbrane teme. Ljubljana: Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete. Shakespeare, W. 2012. Romeo in Julija. Lahko branje. Prevedla in priredila T. Knapp. Slovenj Gradec: Zavod Risa, Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje. Sundin, M. 2008. Present situation of easy-to-read organisations. Barcelona: Facultat de Biblioteconomia i Documentació Universitat de Barcelona. Tudi mi beremo 50 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Mag. Tilka Jamnik podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS O simpoziju Bralne značke: Branje otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju, branje otrok z različnimi posebnimi potrebami Bralna značka - v šolskem letu 2012/2013 je potekala ţe 53. bralna sezona - ţe skorajda od vsega začetka spodbuja k branju tudi otroke z različnimi posebnimi potrebami. Zadnjih deset let se posebej posveča tudi slepim in slabovidnim, otrokom z disleksijo in drugimi posebnimi potrebami. Prav zaradi bralnih programov, ki jih namenja ranljivim skupinam mladih nebralcev, je Slovenska sekcija IBBY kandidirala Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS za IBBY Asahi Reading Promotion Award (2012). Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS je 12. oktobra 2012 pripravilo simpozij Branje otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju, branje otrok z različnimi posebnimi potrebami, ki je bil namenjen mentorjem bralne značke v vrtcih, šolah, zavodih in knjiţnicah, vzgojiteljem v vrtcih, učiteljem niţjih razredov OŠ, specialnim pedagogom, šolskim knjiţničarjem, (mladinskim) knjiţničarjem splošnih knjiţnic in drugim. Vsebinska zasnova simpozija je nastala na podlagi spoznanj, da so vsem otrokom, ki vstopajo v proces branja, skupne nekatere značilnosti. Cilji simpozija so bili spoznavanje posebnosti otrok naštetih skupin (da bi jih bolje poznali, predstavili drugim otrokom, sprejeli z razumevanjem itd.); motivacija za branje teh otrok (oblike motiviranja, načini dela); spoznavanje knjig za otroke teh skupin; opozarjanje na vlogo staršev pri razvoju branja teh otrok in na to, da imajo tudi njihovi starši pogosto podobne teţave; zavedanje, da ima vsak otrok pravico, da razvija svojo bralno pismenost po svojih zmoţnostih, da branje vsem otrokom ugodno vpliva na njihov razvoj in tudi to, da branje vedno poglablja čustvene vezi med bralci. Trinajst referentov je obravnavalo različne podteme: dr. Sonja Pečjak je spregovorila o psiholoških pogledih na pot od porajajoče se k začetni pismenosti v prvih razredih osnovne šole, dr. Simona Kranjc je predstavila vlogo odraslih pri razvijanju jezikovne zmoţnosti otroka, dr. Dragica Haramija je razmišljala o tem, kako izbrati kakovostno knjigo, dr. Tomaţ Zupančič pa o likovno kakovostni ilustraciji. Slednji je vzbudil toliko pozornosti, da smo se v Društvu Bralna značka Slovenije – ZPMS odločili, da se bomo v letu 2013 temi Kakovostna slikanica še posebej posvetili. O tem, kako lahko pomaga druţina pri teţavah pri branju in različnih dejavnikih tveganja za razvoj specifičnih učnih teţav, je predavala mag. Alenka Zupančič Danko. Pri usvajanju branja lahko pride do teţav na več nivojih: lahko gre za obseţne in izrazite teţave, ki so del širših specifičnih učnih teţav ali celo primanjkljajev na posameznih področjih učenja; lahko pa gre za laţje oblike teţav, ki potrebujejo le več vaje, za katero niti ni potrebno poznati 51 specialnih metod. Pregled dejavnikov tveganja za razvoj specifičnih učnih teţav strokovnjakom lahko sluţi kot instrument za identifikacijo otrok, pri katerih učenje branja ne poteka brez teţav. Predavateljica je poudarila, da pravočasna, dobro organizirana in sistematična pomoč lahko reši marsikatero teţavo pri branju. Dr. Milena Košak Babuder je pripravila referat z naslovom Branje in bralno razumevanje otrok iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine. Ko imajo učenci dostop do knjig, ki so zanje zanimive, se omogoča razvoj pismenosti, s tem pa se uravnava učinek revščine. Učitelji, mentorji bralne značke in šolski knjiţničarji lahko z ustreznim pristopom in s spodbujanjem branja pri učencih iz manj spodbudnega okolja izboljšajo njihovo branje in bralno razumevanje ter s tem prispevajo k povečanju njihove pismenosti in socialne vključenosti, posledično pa pretrgajo začarani krog revščine. Dr. Aksinja Kermauner je v referatu z naslovom Kako motivirati otroke za branje s tipnimi slikanicami potrdila, da je za branje mlajših slepih in slabovidnih otrok prav gotovo najbolj primerna slikanica, ki pa mora biti prilagojena njihovi tipni zaznavi. Ţal je v Sloveniji za zdaj še premalo kakovostnih tipnih slikanic, včasih celo pravimo, da so slepi »ţrtve svoje maloštevilnosti«. Ana Koritnik, zaposlena na OŠ Miklavţ na Dravskem polju, je spregovorila o metodah recepcijske didaktike in razvijanju komunikacijske kompetence ter funkcionalne pismenosti pri populaciji otrok z motnjami v duševnem razvoju. Kritično je razmišljala o poenostavitvah literarnih besedil in poudarila, naj bi bralna značka za otroke z motnjami v duševnem razvoju temeljila na metodi recepcije slikanice in na metodi dolgega branja. Otroku pripovedujemo ali beremo daljše umetnostno besedilo v časovno določenih razmikih, ob tem pa spodbujamo otrokovo literarno-estetsko dojemljivost. Srečanje z besedilom naj bo prijetna, pozitivna izkušnja. Andreja Duhovnik Antoni je v referatu z naslovom Jezik(i) v izobraţevanju – poti do branja predstavila posebne okoliščine slovenskih in dvojezičnih (slovensko-italijanskih) šol v Furlaniji - Julijski krajini, Marijanca Ajša Viţintin pa je v referatu Bralna značka v vseh maternih jezikih poudarila, kako pomembno je, da se otroci priseljencev naučijo jezika novega okolja, obenem pa tudi sistematično ohranjajo in nadgrajujejo svoj materni jezik. Tatjana Vučajnk, ki je v Gradcu poučevala slovenščino učence slovenske narodnosti (t. i. Muttersprachlicher Unterricht), je v referatu Pomen branja literarnih besedil pri učenju jezika in razvijanju bralnih veščin predstavila načrtno vključevanje samostojnega branja literarnih besedil pri učencih/mladostnikih in pri študentih slovenščine kot drugega/tujega jezika. Kristina Picco, bibliotekarka v MKL, Pionirski – centru za mladinsko knjiţevnost in knjiţničarstvo, in mag. Tilka Jamnik, strokovnjakinja na področju mladinske knjiţevnosti in branja, sta v prispevku Knjige za otroke v predšolskem in zgodnjem bralnem obdobju ter za otroke z različnimi posebnimi potrebami predstavili, kako jih izbrati v Priročnikih za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki jih za vsako leto posebej pripravlja MKL, Pionirska – center za mladinsko knjiţevnost in knjiţničarstvo. Izbor je pomemben, saj je v zadnjih letih za te skupine otrok na slovenskem knjiţnem trgu precej knjig, tako slovenskih kot prevedenih, ţal pa niso vse kakovostne. Priročniki so dostopni na domači strani Mestne knjiţnice Ljubljana: http://www.mklj.si/index.php/prirocnik/item/451. Tudi mi beremo 52 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. H gradivu simpozija je bil dodan Seznam laţe berljivih knjig za otroke v predšolskem in zgodnjem bralnem obdobju z različnimi posebnimi potrebami in seznam Strokovna literatura (Oklevajoči bralci, otroci z disleksijo in drugimi specifičnimi učnimi teţavami). Gradivo omenjenega simpozija je dostopno na domači spletni strani Bralne značke: http://www.bralnaznacka.si/index.php?Stran=19 Vabljeni k ogledu! 53 Tereza Ţerdin specialna pedagoginja v pokoju Nekateri ne marajo brati ali Zgodbe o Nesrečku Z branjem se verjetno ne bi ukvarjali toliko kot se, če dobro branje ne bi bilo pogoj za učenje in pridobivanje informacij. Tako pa ne kaţe drugega, kot da se trudimo vsak po svojih močeh, da bi branje slabih bralcev izboljšali, jih za branje navdušili in jim s tako omogočili vstopiti v skrivnostni svet zgodb in spoznavati svet. Naloga učiteljev začetnih razredov osnovne šole je, da otroka naučijo, kako se bere. Naloga staršev je, da otroka spodbujajo, da bo branje vadil, dokler ne bo bral tudi z razumevanjem. Brez vaje branje ne bo tekoče. Za urjenje branja v šoli ni dovolj časa, saj učitelj tedensko lahko vadi s posameznim učencem le tri do štiri minute. To pa je premalo celo za en dan. Iz specialnopedagoške prakse Več kot desetletje je bilo moje delovno mesto v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Večina otrok, ki so bili napoteni k specialnemu pedagogu, je prišla zaradi učnih teţav, mnogi med njimi zaradi teţav z branjem in pisanjem. Skupaj s starši smo iskali načine za izboljšanje branja ali pisanja, teţišče dela pa je bilo vselej na motivaciji. Nekateri se v letu dni šole niso naučili več kot pet črk, drugi so le zamenjevali podobne črke, tretji niso vedeli, kako spajati glasove v besede. Vsak otrok je bil drugačen in za vsakega je bilo treba iskati njegovo lastno pot. Tudi starši so bili različni. Mnoge sem občudovala zaradi njihove vztrajnosti in prizadevnosti, drugi so rekli, da so poskusili ţe vse, niso pa še poskusili sedeti pri otroku, četudi le za kratek čas. Torej v resnici še niso poskusili ničesar. Za okroglo mizo sedita poleg mene deklica in njena mama. Deklica obiskuje drugi razred. Pozna črke, a povezovati jih še ne zna. Če prebere črke drugo za drugo, iz njih ne zna sestaviti besede. Torej jo je najprej treba naučiti spajati po dve in dve črki, po dva in dva glasova. Po običajni poti ne gre, črke ostajajo nepovezane, nočejo se zliti v besede. Zgodba, ki naj bi jo deklica prebrala, je kratka, napisana z velikimi tiskanimi črkami. Pod štirimi vrsticami besedila je ilustracija za laţje razumevanje: babica, ki nosi vodo v preluknjanem vedru. Iz Cicibana izrezan list z zgodbo pred deklico obrnem »na glavo«, to se pravi, da je naslov spodaj, besedilo pa je treba brati od desne proti levi in od spodaj navzgor. Katja postavi prst pod prvo besedo in začne: BA BI CA JE ŠŠLA PO VO DO. Soglasnike povezuje s samoglasniki. Nadaljuje. Prebere prvo, drugo, tretjo in četrto vrstico. Ve, o čem je Tudi mi beremo 54 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. brala. Presenečena sem, vzhičena, navdušena, saj je vendar brala, in radovedna sem, ali bo brala tudi na »noge« postavljeno besedilo. Torej list obrnem tako, da je »glava« zgoraj. »Zdaj pa še enkrat, malo drugače,« rečem Katji. Tudi zdaj gre. Ve, kako je treba. Katja je otrok, ki malo govori. Na vprašanja sicer odgovarja, a sama od sebe ne reče ničesar. Ko pa se z mamo peljeta domov proti Škofljici, sredi poti vendarle spregovori sama od sebe: »Mami, a tako se bere? Jaz pa nisem vedela, da se bere tako!« Torej je najprej treba vedeti, kako se bere. Katji sem morala postaviti besedilo na glavo, da je sledila črkam od desne proti levi. V nasprotni smeri kot večina otrok. In Katja ni bila edini otrok, pri katerem sem ugotavljala, da učenje branja ne gre vselej po običajni poti. Včasih je teţko najti način, da bi otrok vendarle razumel, kako se bere. Še teţje pa ga je pripraviti, da bi branje vadil, če ima z njim teţave in ga starši silijo, on pa bi raje počel karkoli drugega, le bral ne bi. O zgodbah za otroke, ki ne marajo brati Dolgo sem premišljevala, kako pomagati otrokom, ki ne marajo brati. Sestavljala sem zgodbe, jih preizkušala, popravljala. Zgodbe naj bi bile kratke, da bi jih otrok lahko hitro prebral. Lahke, da bi jih razumel. Napisane s preprostimi besedami, ki jih ni teţko prebrati. Z vsebino iz znanega okolja. In malo bi morale pihati na dušo tega nesrečnega otroka, ki ga vsi samo silijo k branju, nihče pa si ne vzame časa, da bi se usedel poleg njega in mu pomagal prek teţkih besed. Pa še malo humorja naj bi bilo v zgodbah. Ţelela sem napisati take zgodbe, da bi jih otroci kljub odporu do branja le prebrali. In take, da bi z njimi prepričala starše, da brez njihovega sodelovanja ne bo šlo. Eno zgodbo za en dan. Za vsak dan eno. Koliko sem se pribliţala zastavljenim ciljem, bom čez čas morda lahko tudi ovrednotila. Tako je nastajal Nesrečko, zgodbe za otroke, ki ne marajo brati. Pisec zgodb je deček Srečko. A ker je nesrečen, samega sebe imenuje Nesrečko. Od tod tudi naslov knjiţici zgodb in nalog. Knjiţica ima šestindevetdeset strani. Na začetku razloţim, kako so zgodbe napisane in zakaj tako, komu so namenjene, zraven pa so še navodila za starše, učitelje in bralce. Sledi štiriinštirideset zgodb z vajami ali nalogami. Zgodbe so napisane v lahko berljivi pisavi (črke so nekoliko večje in najbolj preprostih oblik) in v lahko razumljivem jeziku. Vrste ne segajo od roba do roba kot običajno. Končajo se nekje na sredini in imajo v povprečju le osem besed. Vrstica se konča s piko, če je poved enostavčna, ali z vejico oziroma veznikom, če je poved dvostavčna. Kratke vrste dajo otroku občutek, da bere hitro, v vrsti končana misel pa pripomore k laţjemu razumevanju. Zgodbe imajo od šestnajst do dvajset vrstic. Tudi slab bralec zgodbo prebere dokaj hitro. Začetne zgodbe so sestavljene iz lahko berljivih besed. Besede v drugi polovici knjige so teţje, v njih je več soglasniških sklopov, na katere je bralec posebej opozorjen. V vseh zgodbah se določene besede ponavljajo, zato da bi si jih otrok vtisnil v vidni spomin. 55 Vsebina zgodb naj bi bila za bralce optimistična. Spodbuja jih, da iščejo svoje dobre lastnosti. Srečko se tako spozna na nogomet, dobro plava, sodeluje pri domačih opravilih, pri delu je spreten, vidi smešne stvari, rad ima ptice in skrbi zanje, je ekološko ozaveščen in se kljub teţavam trudi, da bi branje izboljšal. Tudi ustvarjalen je. Preko zgodb seznanja odrasle s svojimi občutki in jim sporoča, kaj delajo narobe. Ob naslovu na levi je koledarček z navodilom, kateri dan naj otrok zgodbo prebere (Beri samo v ponedeljek! Beri samo v torek! …). Skriti namen tega navodila je pripraviti otroka, da bi bral vsak dan, hkrati pa njemu in staršem ponuditi mero za enodnevno bralno vajo. Mnogi učitelji ali starši namreč še vedno zahtevajo, da otrok bere pol ure ali eno celo uro. Čas ni primerna enota za dolţino bralne vaje, ker je nejasen. Ena ura igre je kratka. Ena ura branja pa lahko zelo dolga. Pri neprijetni nalogi se čas vleče. Ura branja je za slabega bralca hudo pretiravanje. Pod takim pritiskom bo branje zagotovo še bolj zasovraţil. Pri vnaprej znani količini branja (npr. pet, deset ali dvajset vrst) otrok vidi, kako se oddaljuje od začetka in pribliţuje koncu. Pod koledarčkom je pravokotnik, v katerega otrok naredi kljukico, ko je zgodbo prebral in naredil pripadajoče vaje ali naloge. Kljukica naj bi mu nudila zadoščenje za opravljeno delo. Tudi odrasli smo veseli, ko kaj lahko »odkljukamo«. Ob zgodbi so na desni tri ali štiri kratke naloge, ki so povezane z besedilom zgodbe (npr.: otrok mora označiti besedo, ki se ponavlja, prešteti črke najdaljše besede, v daljši besedi mora najti kratko besedo ter prešteti vrste, pike, klicaje, vprašaje …). V navodilu nikoli ne piše, naj otrok zgodbo prebere še enkrat, čeprav bi bilo dobro, da bi jo prebral dvakrat. Kadar pa navodilo od otroka zahteva, da v besedilu označi določeno besedo, mora zgodbo prebrati še enkrat, da besedo najde. Morda bi se uprl, če bi mu rekli, naj jo prebere dvakrat. Ker pa le išče besedo, je to neke vrste igra, skrivalnica, in branje je skrito v igri. Sestavni del zgodb so tudi vaje, ki od otroka zahtevajo različne grafične rešitve. Te strani so bogato ilustrirane, da bi bile za otroka privlačnejše in razumljivejše. Čeprav je knjiga tiskana zgolj v dveh barvah, je oblikovalka s kombinacijo modre in oranţne barve ter odtenki ustvarila vtis bogate barvitosti. Stran se začenja s kratkim in jasnim navodilom. (Npr.: Besede poveţi s pripadajočimi slikami. Pike poveţi s črto. Izjave poveţi z osebami. Besede dopolni z manjkajočo črko. Obkroţi, kaj dela tvoja mama.) Tudi te vaje so namenjene branju, čeprav se na prvi pogled zdi drugače. Pri povezovanju pik mora otrok namreč slediti pikam tako, kot mora slediti nizu črk v besedi. Ko s svinčnikom vleče po črti, ne sme gledati stran. Tudi pri branju mora pogled slediti črkam, besedam, vrstam. Vaja s povezovanjem črk po abecednem redu dela nekaterim otrokom precej preglavic. Za otroke z jezikovnim primanjkljajem (med slabimi bralci jih je kar precej) je namreč značilno, da slabo obvladajo zaporedja, med katera spada tudi abeceda ali npr. meseci, kar je tudi ena od nalog (Iz danih delov besed sestaviti imena mesecev in ugotoviti, kateri mesec manjka). Knjigo je oblikovala in ilustrirala Irena Gubanc. Oblikovala jo je domiselno in se v vsebino zgodb in Srečkovih teţav zelo poglobila ter se trudila, da bi bile ilustracije privlačne in sporočilne. Njena je bila tudi zamisel, da se knjiga konča s čestitko bralcem, ki so knjigo v celoti prebrali. Tudi mi beremo 56 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. O starosti bralcev Zgodbe lahko berejo otroci, ki ţe poznajo male tiskane črke. Starost navzgor ni omejena, saj je primernost vsebine in zahtevnost besedila odvisna od otrokovih splošnih intelektualnih sposobnosti, še bolj pa od specifičnih sposobnosti za branje oziroma od teţe bralnih motenj. Otroci, ki nimajo teţav z branjem, zgodbe lahko berejo ţe v drugem razredu, otroci z bralnimi motnjami pa od tretjega razreda naprej. Starši in učitelji Branje je spretnost, ki se pridobiva z vajo. Kot pri vsaki spretnosti je tudi pri branju tako, da nekateri potrebujejo le malo vaje in spretnost postane samodejna. Posamezniki pa kljub trudu ne bodo nikoli brali povsem tekoče. Tako se nekoliko starejši šolarji bojijo glasnega branja pred razredom, ker jih postaja sram. Enako kot tekoče branje (obvladanje tehnike branja) je pomembno tudi razumevanje prebranega. Na vsebino bo otrok lahko pozoren, ko s tehniko branja ne bo imel več hujših teţav. Starši mlajših šolarjev naj spremljajo otrokov bralni napredek. V primeru teţav naj se pogovorijo z učiteljico ali učiteljem. Predvsem pa naj si vzamejo nekaj časa, da posedijo ob otroku, mu pomagajo pri branju teţjih besed, kaţejo besedilo s prstom, razloţijo neznano besedo in otroka spodbujajo s pohvalo. Slab bralec potrebuje pri vajah nadzor, pomoč in spodbudo. Starši, ne pošiljajte otroka od sebe proč in ne računajte na to, da bo branje, ki ga odklanja, vadil sam. Učitelji, ne izpostavljajte slabega bralca posmehu sošolcev. Kaţite mu besedilo, pomagajte prek teţkih besed. Vključite ga v skupinsko branje. Omogočite mu, da besedilo najprej prebere tiho. Glasno naj bere takrat, ko ga je ţe slišal od drugih bralcev. Gotovo poznate njegove druţinske razmere. Če menite, da mu starši ne morejo pomagati , da bi napredoval, mu vi posvetite nekaj več pozornosti pri individualnem branju. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti. Branje je zapletena moţganska dejavnost in je odvisno tudi od dozorevanja. Nekateri prehitevajo in začno brati ţe pred vstopom v šolo, čeprav jih ni nihče posebej spodbujal ali učil. Drugi za branje dozorijo šele okrog desetega leta. Torej rahlega zaostajanja ni treba dramatizirati, povsem zanašati se na to, da bo prišel napredek sam od sebe, pa tudi ne. 57 Vir: Ţerdin, T. (2012). Nesrečko! Zgodbe za otroke, ki ne marajo brati. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Tudi mi beremo 58 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Preberite tudi: TUDI MI BEREMO Različni bralci z različnimi potrebami Zbornik Bralnega društva Slovenije ob 10. strokovnem posvetovanju 9. septembra 2013 v Ljubljani Iz vsebine: Martina Ozbič s sodelavci PISMENOST IN PREDPISMENOST: Katere veščine potrebuje otrok, da se lahko spusti v svet črk? Milena Košak Babuder LAŢJA BERLJIVOST GRADIV KOT KLJUČNI DEJAVNIK SPODBUJANJA BRANJA OTROK IN MLADOSTNIKOV Z DISLEKSIJO Alenka Zupančič Danko OPISMENJEVANJE IN OTROCI Z GOVORNO- JEZIKOVNIMI TEŢAVAMI Aksinja Kermauner TIPNE SLIKANICE ZA SLEPE KOT UNIVERZALNI PRIPOMOČEK RAZVIJANJA BRALNE PISMENOSTI Nina Schmidt ILUSTRACIJA ZA SLEPE Tatjana Murn VLOGA BRAJICE V PROCESU RAZVOJA BRALNE PRIMENOSTI SLEPIH Marija Repe Kocman in Nina Schmidt PRILAGAJANJE BESEDIL V BRAJICI IN POVEČANEM TISKU 59 Anja Štrekelj USPEŠNOST RAZVIJANJA PISMENOSTI PRI UČENCIH Z GOVORNO-JEZIKOVNIMI MOTNJAMI Suzana Vasić in Tjaša Burja SLAB BRALEC – DOBER UČENEC Nika Vizjak SPLET KOT ORODJE ZA RAZVOJ BRALNE PISMENOSTI PRI UČENCIH Z GOVORNO-JEZIKOVNIMI MOTNJAMI Veronika Ciglar, Meta Štampek, Nina Berloţnik, Nina Janţekovič in Nataša Kordiš UPORABA SLIKANICE V SLOVENSKIM ZNAKOVNIM JEZIKOM KOT DIDAKTIČNEGA PRIPOMOČKA V ZAVODU ZA GLUHE IN NAGLUŠNE LUBLJANA Irena Dornik BRALNA PISMENOST PRI GLUHIH MLADOSTNIKIH Tanja Bratina Grmek in Maja Ţivec MAGAJNOVA BRALNA ZNAČKA V KOSOVELOVI KNJIŢNICI SEŢANA Tilka Jamnik in sodelavci iz MKL SEZNAM MLADINSKIH KNJIG, KI OBRAVNAVAJO RAZLIČNE POSEBNE POTREBE IN KNJIG, KI SO NAMENJENE OTROKOM S POSEBNIMI POTREBAMI Tudi mi beremo 60 Različni bralci z različnimi potrebami. Drugi del. Strokovni posvet Bralnega društva Slovenije 2013 so podprli tudi: http://www.didakta.si/ http://www.zalozbamis.com/ 61 m.cobiss.si Virtualna knjiţnica Slovenije na mobilnih napravah Poiščite in rezervirajte knjigo, revijo, časopis, DVD. Podaljšajte rok izposoje. Poglejte, kaj berejo drugi. Izdelajte si seznam priljubljenih knjig in ga delite z drugimi. Poglejte lokacijo knjižnice na zemljevidu in navodila za pot do knjižnice. Mobilna aplikacija mCOBISS izkorišča prednosti sodobnih telefonov in tablic, kar daje COBISS/OPAC-u povsem nove dimenzije! že SuhadolnikJo afija: ogrFot. njigee k e so last Mladinsk avic e pr orskvt terialne a Vse ma njigaa k © Mladinsk Cankarjeva založba in Mladinska knjiga posvečata jubileju svojega cenjenega avtorja monografski album TAKO SEM ŽIVEL Pahorjeva izpoved, njegova avtobiografska proza in študija Tatjane Rojc skupaj s slikovnim gradivom osvetljujejo bogato pisateljevo življenje. Pričevanje dopolnjuje faksimile knjižice Edvard Kocbek – pričevalec našega časa, ki je leta 1975 spremenila pogled na zgodovino. Najhitreje do knjige: v knjigarnah www.emka.si 080 12 05 Strokovne monografije, ki jih PriPoroča znanStvena založba filozofSke fakultete Cirila Peklaj učenCi z učnimi težavami v šoli in kaj lahko Stori učitelj 123 str., 32 eUr Koristen pripomoček učiteljem, ki želijo dobiti vpogled v naravo in nastajanje različnih težav pri učenju. Sonja Pečjak PSihološki vidiki bralne PiSmenoSti Od teOrije k praksi 200 str., 25 eUr Poznavanje in razumevanje bralne pismenosti je nujno za učinkovitejše načrtovanje pouka, za boljše razumevanje učencev in za učinkovitejšo pomoč učencem, ki imajo s pismenostjo težave. barica marentič Požarnik, andreja lavrič Predavanja kot komunikaCija kakO mOtivirati in aktivirati štUdente 143 str., 28 eUr Veliko idej in spodbud, kako na osnovi predavanj izboljšati študijski proces, kako v večji meri zagotoviti misleno aktivnost študentov in kako pripraviti predavanja na spletu. drago žagar drugačni učenCi 184 str., 18 eUr Knjiga, ki bo v veliko pomoč vsem, ki se ukvarjajo z učenci s posebnimi potrebami! Knjige Znanstvene založbe FF prodaja Knjigarna FF. Tel: 01 241 1119, https://knjigarna.ff.uni-lj.si/ Vso ponudbo knjig, ki so izšle pri založbi Zavoda RS za šolstvo, si lahko ogledate na spletni strani http://www.zrss.si. Vabljeni k ogledu! Kaj dela Bralno društvo Slovenije, si lahko ogledate na spletni strani http://www.bralno-drustvo.si/ . Pridružite se nam!