ppii OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER 60100200 poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppc 3KI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 53 (9661) TRST, sreda, 9. marca 1977 rSSTS Sorenfžribuir^od^f sltPmhrQU PAR^ZANSKI DNEVNIK ;pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ..Doberdoba J ’ ' septembra 1944 d0 l' maja 194J v tlskarru «Slovemja» pod Vojskim pn Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v smnžnjani Evropi. FORMALNO VLOŽENA PRIJAVA PROTI PREDSEDNIKU REPUBLIKE O hudih obtožbah na račun Leoneja bo sklepala preiskovalna komisija diskovno sporočilo Kvirinala izraža željo, da bi bila zadeva razčiščena čimprej - Gre za dogodke tik pred nakupom Lockheedovih letal - Samoobramba bivših ministrov Guia in Tanassija nassija in druge obtožil jejo radi-r*ki, da so se ((združevali v zloein-ij*- namene«, bili podkupljeni, oško-®0vali državno imovino, zbirali vojake tajnosti «z vohunskimi namc-■:* lako dalje. Gre za vrsto iz-?®no hudih obtožb, o katerih bo “'orala preiskovalna komisija skle-?*!' na osnovi nekaterih dnkumen-• v. ki so že v njeni posesti. L”a prijavo, ki jo je posl. Mauro reHini prebral v dvorani parlamen-l*6’ je predsednik republike Leone /eagiral s tiskovnim sporočilom Kvi-buala: «Pred$edstvo republike ■ do-,:ej ni dajalo pojasnil, tudi ko so “j1 izrecno ali z namigovanji napa-iJali. To se je zgodilo zaradi tega, “er se predsednik ni hotel vmeša-"t' v vsebino tekoče preiskave To f®držanje predsednik namerava ganiti tudi v bodoče, vendar spri-P Prijave radikalnih poslancev — je povsem neutcmljen - - izraža Mtatvo republike upanje, da bo Mava strogo obravnavana v predanih oblikah, da se da ustrezna pgotovila državi in zajamči dosto-"tstvo republiških oblasti.* h Na Leonejevo sporočilo je Pannel-\s reagiral dokaj ironično, rekoč, da ““"lIHIMmiMIIIII,Ilinilll,Hill nniMIMIIMIMI,DIM, h RIM, 8. — Predsednik republike Leone, bivši predsednik vlade Unior, bivša ministra Gui in Tanassi in kopica drugih osebnosti so seznamu prijave, ki so jo podpisali poslanci radikalne stranke in Tmto (DP) in jo poslali predsedniku parlamenta Ingrau, slednji pa preiskovalni komisiji. Tako sc bo morala preiskovalna komisija, po »psovanju o specifični usodi Guia in Tanassija. ukvarjati z drugo vr- j“° obtožb. Leoneja, Rumorja, Guia,-——:------------- Mnasslia in Hriiim nhiovnioin rurii. tudi on upa, da bodo prijavo obrav- navali strogo, vendar ne razume, čemu Leone trdi, da je prijava ne utemeljena, «saj je na seznamu več osumljencev in Leone lahko govori samo zase. Če bi pa branil tudi o-stale, bi zares šel preko vseh mer». Kakorkoli že, zadevo ima sedaj preiskovalna . komisija, medtem ko parlament nadaljuje razpravo o primerih Guia in Tanassija. Ta dva sta tokrat govorila v svojo zaščito. Oba trdita, da sta povsem nedolžna in da sta le žrtvi «mahinacije». Gui se je v uvodu skliceval celo na dejstvo, da je prva naročila letal »atlan-tic» sprejel «minjstrski svet pod predsedstvom poslanca Leoneja* Čemu je bivši obrambni minister imenoval predsednika republike v tako delikatnem trenutku? Tanassi je govoril dolgo, nepovezano. V bistvu pa je vztrajal pri trditvi, da je denar družbe. Lockheed očitno šel v žepe «manjših obtožencev*, ni pa pojasnil kako je Lockheed izplačevala podkupnine, ne da bi vedela, v čigav žep gredo. Tudi ni pojasnil, zakaj trdi Američan Covvden, da je osebno izročil Tanassiju kovček s 50 tisčč dolarji. Bolj učinkovit je bil Gui. Na obtožbo komunista Spagnolija, da je v nedeljo, 14. decembra 1009, sprejel y svojem uradu predstavnike Lockheed je Gui odgovoril s protidokazi: «Tistega dne sem bil v Padovi, kot dokazujejo vozovnice in kronika lista «Gazzettino» o neki u-metniški razstavi.* Špagnoli je Guia takoj spomnil, da med zasliševanji preiskovalne komisije ni nikoli zanikal srečanja, ^avilna odločitev buškega sodišča Tržaško sodišče je včeraj na pri-?vnen) procesu proli prof. Samu Tuhorju v zvezi s pravico rabe slo-p*lčinc v odnosu z upravno oblast-”• sprejelo sklep, ki je sicer prišel |Si|j trideset let prepozno, ki pa zelo pomemben in utegne pome-ž11* velik korak naprej v boju za ."•ikopravnost slovenskega jezika J* Pravico državljanov slovenske prednosti, da se ga poslužujejo v flv".iih odnosih z upravno, sodno in r®Shni oblastmi. L ”re namreč za sklep (koi obširno r''ročamo v posebnem članku o iterajšnji razpravi) sodišča, da preji®6 sodni postopek preti obtožene-Prof Pahorju, obenem pa spro-? Pred ustavnim sodiščem republi-u vprašanje nezakonitosti člena zakonika o kazenskem postopku, |j(‘f meni. da niso povsem neuteme-J"®* pomisleki, da je ta člen iz še (Kavnega fašističnega zakonika •'oceni), v nasprotju s členom 3 plitve, ki govori o enakosti vseh MiflvIJanov neglede na njihov je-’ s členom 6 ustave, ki izrecno 'Sotavlja zaščito jezikovnih (na-j “Plh) manjšin, in tudi s člegom .. ^osebnega statuta dežele Furla-■ Julijske krajine. Obenem je iJfPško sedišče sklenilo, da pošlje r*P!s odredbe predsedstvu vlade J Predsednikoma obeh vej parla-Sta. Vp vprašanju zakonitosti rabe slo-L ®skega jezika s strani pripadni-,..v slovenske narodnostne skupno-ij’v deželi Furlaniji - Julijski kra-J1 bo torej sedaj odločalo ustav-v' sodišče kol naivišji sodni organ s državi, ki jc dolžan skrbeti za Jštovanje ustave — najvišjega kavnega zakona, izreči pa se bo h.0®**! tudi zakonodajni organ — jRatnent. lil ozsodba ustavnega sodišča zali 1,6 bo mogla biti drugačna kot. k, razveljavi veljavnost iukri-JPiranega člena iz fašističnega . "onika, kar smo Slovenci in z sjl1)1* demokratična javnost vse do-H * zaman zahtevali. Zato jc da-odločitve tržaškega so-lahko samo pozitivna tudi ti h ber je mogoče v njej zazna-h. drugačnega duha v odnosu do |( r*šanja naših narodnih in držav- .... -.1....1 Ul in Uradoval doslej in katerega je St ova*a nacionalistična nestrpneža osimskih dogovorov, ki Ločujejo polnoveljavno vse do-(tii®6 londonskega memoranduma lt“ le treba tudi ob tem primeru dinj °o poudariti) o maksimalni b,,** zaščiti narodnih manjšin, se M *Pčela s postopkom pred ustav-*ltrl Podiščem glede rabe sloven-t(jr®a jezika praktično izvajati, si-Zaenkrat samo v enem, toda tjd“0 važnem poglavju našega dl °dnostnega boja, ki mu je tu-t|) *Pdn.H občni zbor SKGZ posve-i. .Prvenstveno pozornost obenem Iztečeno solidarnostjo prof. Pa- Ici5*l‘diti bo moralo še marsikaj, lifjj'1 Premik je storjen in s poli-hib 0. Pripravljenostjo demokratič-t| jS** se ne bi smel več listavi-ilh " Popolne globalne zaščite napravic. ki naj hi bilo- «med septembrom in decembrom 1969». ”l Ko je Gui končal se je z demo-krščanskih stolov usul hrupen a-plavz. Hoteli so tako dokazati svojemu bivšemu ministru, da ,so z njim solidarni, naj se zgodi karkoli. Toliko časa so ploskali in mu hodili čestitat, objemat in poljubljat, da je celo predsedujočemu presedlo. Zazvončkljal je in povabil «po-slance, naj nadaljujejo praznovanje na hodniku*. Poleg ministrov so spregovorili tokrat še liberalni tajnik Zanone, Mel-lini, Almirante in demoproletarka Luciana Castellina, ki je zahtevala, naj se stvari naredi č'mprej konec z izročitvijo dveh ministrov ustavnemu sodišču,-nato pa naj se preiskovalna komisija resno loti morebitnih odgovornosti Leoneja in dru- gih. Castellina je nato omenila, da je odvetnik Lefebvre verjetno postal Lockheedov predstavnik v Italiji prav zaradi prijateljstva s tedanjim ‘predsednikom vlade in bodočim predsednikom republike /Leo-nejem. Očitno je pričakovanje za jutrišnjo sejo, ko bosta — po vsej verjetnosti — na vrsti Aldo Moro in Giuseppe Saragat, uradna zagovornika Guia in Tanassija. Medtem pa se stranke že pripravljajo na začetek glasovanj. Jutrišnji «Avanti» objavlja uvodnik ravnatelja posl. Vittorellija, ki «poziva vse socialistične poslance, p a j se udeležijo glasovanj v parlamentu*. Uvodnik kaže določeno zaskrbljenost o zadržanju nekaterih socialističnih poslancev. Prvi znak tega rahljanja odnosov je, na primer, izjava senate ja Viglianesija (PSI), ki je po Tanassijevem govoru dejal, da «je dobro uterrieljil svojo nedolžnost*. Skupine se, vsekakor, pripravljajo na zadnjo fazo glasovanj. Skupini PSI in PRI sta se že dogovorili, da bosta tesno sodelovali v tej fazi in bili v stalnem stiku. Nekateri so menili, da to pomeni uvesti nadzorstvo nad sicer tajnim glasovanjem posameznikov, vendar je Gia-como Mapcini (PSI) odločno zavrnil tako zamisel z izjavo, da «ni dvomov o tem, kako bomo glasovali*. (st.s. - c.c.) SKI.EP TRŽAŠKEGA SODIŠČA NA PROCESU PROTI PROF, SAMU PAHORJU 0 rabi slovenščine na sodiščih bo odločalo ustavno sodišče! Po mnenju sodnega zbora diskriminacijski čl. 137 zakonika o kazenskem postopku ni v skladu s čl. 3 in 6 republiške ustave in čl. 3 Posebnega statuta naše dežele Verjetno tudi v pričakovanju, da pride med govorniki na vrsto, so bivšemu ministru Guiu popustili živci in so se mu ulile solze (Telefoto ANSA) Ustavilo sodišče bo odločalo o zakonitosti člena, 137 zakonika o kazenskem postopku, ki predvideva, da jc treba vse akte kazenskega postopka opraviti v italijanskem jeziku in da se mora vsakdo, ki obvlada italijanščino, med pričevanjem posluževati tega .jezika. Tako je včeraj sklenilo tržaško sodišče (predsednik Serbo, prisednika Pispisa in Cola, tožilec Amodio, zapisnikar Bernazza) in s tem prekinilo sodno razpravo proti prof. Samu Pahorju; razprava se bo končala šele tedaj, ko se bo ustavno sod'šče izreklo o tem pomembnem vprašanju. Včerajšnja razprava se je začela z dolgim poročilom predsednika Ser-ba, ki je naglasil, da je 14. decembra 1974 pretor Trampuš temeljil obsodbo prof. Pahorja na 60.000 lir glob«- na izjavah mestnih redarjev in da je bil mnenja, da je jpndon-ski memorandum v tej razpravi nepomemben. Kot smo že obširno poročali, se je moral prof. Pahor Zagovarjati zaradi dogodka, ki se je pripetil 13.' decembra 1973. Tedaj je mestni redar Marassi zahteval, naj mu Pahor pokaže dokumente, slednji pa je zahteVal prevajalca. Mimo je prišel mestni redar Antonazzo, oblečen v civilno obleko in je, ne da bi se predstavil za redarja, zahteval od prof. Pahorja v zelo slabi slovenščini, naj mu izroči •»knjižico*. Pahor je zahteval pojasnila v' zvezi s »knjižico*, končno pa je redarju vendarle izroči^ prometno knjižico in vozniško dovoljenje. To pa redarju ni zadostovalo in zato je prijavil Pahorja pietorju, češ da mu ni hotel izročiti osebnih dokumentov. Takoj po predsednikovem poročilu je prof. Pahor spregovoril v slovenščini. Prekinil ga je tožilec, ki je dejal, da je to v nasprotju s členom 137 zakonika o kazenskem postopku, vendar je predsednik dovolil p of. Pahorju, da je. spregovoril do konca, njegovo izjavo pa je v italijanščino, prevedla uradna prevajalka Vama Hafner. Samo Pahor je dejal, da oporeka veljavnosti sodnega poziva, ker ga ni pre jel v slovenščini in predložil dvojezični obrazec za sodni poziv, i ka kršnega uporabljajo na koprskem sodišču. Tožilec dr. Amodio je nasprotoval tej zahtevi in dodal, da je treba Pahorju na osnovi čl. 137 nemudo ma soditi, ker obvlada italijanščino. a kljub temu govori v tujem jeziku. O tej zahtevi, ki je bila pre judicialnega značaja, se je moral torej izreči sodni zbor: preden so se sodniki umaknili v posvetovalno dvorano pa je še prisedni sodnik Cola zahteval od tožilca in od za govornika, naj se izrečeta o tem, ali je londonski memorandum, tu di z ozi-om na 8. člen osimskega sporazuma, sestavni del italijanske notranje zakonodaje ali ne. Tožilec dr. Amodio je bil negativnega mne nja, češ da gre pač za mednarod- •iivifiaitiiaiiiiiiaiiii««iiiiitiiiiitniiiiiiiiii«i«tiii»iiiiiiia«iiiiiiiiiiaiiiiifi«a«iiiiiiiifniinaiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiii|l|||f||||^i«it|ll«aililiiiltrtfSif illiiilliif9litiiiliiilliiiillfiliiiili,liaai,i,9lil4ll,ii,ifl,lli,l,iiiii,liMlia,iliflil,,|lill,lvll,l|,ll|||l|ail|ai|l>||illift|t>a|||>||ag||aia9f|9tffttBaavil9|||avvtllt||||||it% HUDE POSLEDICE PETKOVEGA POTRESA V ROMUNIJI Na 4. in 5. strani objavljamo v povzetkih celotno razpravo na nedeljskem občnem zboru Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Število smrtnih žrtev narašča Napori za normalizacijo življenja Predsednik Ceansescu pomaga reševalnim skupinam - Prvi ukrepi za pomoč prizadetim - Pomoč prihaja tudi iz tujine - Velika gospodarska škoda BUKAREŠTA, 8. — Škode, ki jo je povzročil katastrofalni potres v Romuniji, ki je najbolj prizade! Bukarešto, še dolgo časa ne bo mogoče oceniti. Po dosedanjih uradnih 'podatkih so potegnili iz ruševin 1034 mrtvih. Ranjenih pa naj bi bilo do sedaj 6185. Samo v Bukarešti so po zadnjih podatkih našli pod ruševinami 810 mrtvih. To so seveda začasne številke, saj so na delu v vseh prizadetih krajih številne skupine reševalcev. > Romunski predsednik Nicolac Ceau- sescu je danes že zgodaj zjutraj ponovno prišel v prizadeta mestna območja in prevzel vodstvo reševalnih skupin. Z njim so še drugi državniki. Ceausescu strogo nadzoruje potek reševanja, obenem pa sc zanima, kako potekajo dela, da bi ponovno začele obratovati tovarne v industrijskem območju. Sporočajo, da se je pouk na univerzah in v ostalih šolah, ki niso bile hudo poškodovane, ponovno za- čel. Pričakujejo, da bodo v najkrajšem času vse šole usposobili za re den pouk. Veliko ljudi in vojaških oddelkov so poslali y . predmestja, kjer so bila industrijska podjetja močno prizadeta. Mnoge tovarne so danes ponovno začele delno obratovati., Skupine strokovnjakov so popravile e-lektrične daljnovode, vodovode in plinovode. Poročajo, da je tudi v okrožju Dolj potres povzročil veli- (11111*11111111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiMmiiHKiJiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiHiiiii UDI IN FEMINISTKE SO PROSLAVILE 8. MAREC 50 TISOČ ŽENSK NA RIMSKIH ULICAH Pincio v Rimu: zborovanje dijakinj srednjih šol ob 8. marcu RIM, 8. — Nad petdeset tisoč se jih je zbralo za proslavo 8. marca na rimskih ulicah. Gre za sprevod, ki so ga organizirali rimski »ženski kolektivi*, da bi proslavili svoj praznik in še enkrat opozorili nase, na voljo žensk po sreči, življenju, prostosti. Nosile so kričeče pobarvane transparente, plesale v kolu, spremljale za roke otroke in zaključile, proti večeru, na znanem Trgu Ssanta Maria in Trastevere. Že v prvih popoldanskih urah se jih je nekaj desettisočev zbralo na Trgu Navona, na zborovanje UDI. Ločitev dveh manifestacij, UDI in feministk, ne pomeni nasprotovanja, so poudarjale, pač pa samo priznavanje razlike med dvema gibanji-ma, ki vendar skupaj vodita vrsto bojev. V resnici so tudi' njihova gesla bila še precej podobna: proti KD. za uzakonitev splava in znano geslo: «Tresite se, čarovnice se vračajo*, ki je postal že pravi «motto» na ženskih manifestacijah. Mndgo žensk in deklet je »nihalo* od ene- (Telefoto ANSA) ga trga k drugemu in hkrati sledilo obema zborovanjema. Opaziti je bilo, da je gibanje zajelo izredno široke in različne sloje ženskega sveta: šolski kolektivi, vseučiliščnice, predstavnice rimskih tovarn, časnikarke in tisbarke «Rimskega ženskega časnikarskega kolektiva*, u-čiteljice, matere s hčerkami «N:koli nas ni Lilo toliko,* je poudarjala ena izmed govornic, »pa je vendar čas, da se pokažemo, da izmerimo našo moč.* CANDIDA CURZ1 ko škodo na javnih in zasebnih zgradbah in da se tudi tam nadaljujejo dela za odstranitev ruševin in rešitev ljudi. •V Bukarešti so reševalne skupine danes potegnile iz ruševin tri družinske člane, ki so jih našle žive, čeprav hudo ranjene. Gre za očeta, mater in sina, ki bodo po izjavi zdravnikov gotovo preživeli. Samo najmanjši sin je ostal mrtev pod ruševinami. Precej hitro poteka delo za normalizacijo osnovnih življenjskih pogojev, za vzpostavitev dobave vode, električnega toka in plina. Z velikimi napori so usposobili severni kolodvor, tako da so lahko odprli železniški promet, ki ponovno povezuje Romunijo z ostalim delom Evrope. Romunski radio je danes sporočil, da je vlada sprejela ukrepe za pomoč ljudem, ki so ostali brez strehe in ostalega imetja. Kdor je zgubil hišo bo dobil novo stanovanje. kdor pa je zgubil pohištvo in ostalo zasebno imetje pa mu bodo izplačali škodo. Trenutno je vlada določila za vsakega prizadetega državljana tisoč lejev za prvo pomoč, medtem ko bodo ljudje, ki jih je katastrofa tudi duševno, prizadela za nekaj časa oproščeni dela. Sedaj se mora oblast nujno u-kvarjati s porušenimi ali močno poškodovanimi industrijskimi podjetji. Okrog Bukarešte je bila zgrajena najbolj sodobna industrija, čeprav v nekaterih tovarnah so začeli z delnim obratovanjem, potem ko so delavoi. z nevelikimi napori-odstranili ruševine in usposobili nekatere oddelke za delo, je gospodarska škoda ogromna. Medtem je začela prihajati iz vsega sveta pomoč za prizadeto prebivalstvo. Iz Italije je že odletelo veliko vojaško letalo s sanitetnim materialom, ki ga je poslala italijanska vlada. Kmalu bodo odpotovala še druga letala s pomočjo, ki ga je zbralo ministrstvo za zdravstvo in Rdeči križ. Pomoč prihaja iz Izraela, iz socialističnih držav in iz ZDA. Danes so prišle tudi skupine tujih študentov, ki so se takoj vključile v delo pri odstranjevanju ruševin. Da bi prizadetemu prebivalstvu o-lajšali težave, so odprli vse trgovine, Id niso bile hudo prizadete. Tudi bolnišnice delujejo, čeprav je v njih položaj dramatičen, saj so bile mnoge precej' poškodovane. Zdravniki in o-stalo zdravstveno osebje dela že nekaj dni noč in dan brez prestanka. Od petka do danes nihče ni zapustil svojega delovnega mesta. Kot poroča jugoslovanska agencija Tanjug, je bilo tudi v Bolgariji precej smrtnih žrtev zaradi močnega potresa Do sedaj so jih ugotovili 83, od katerih jih je bilo 80 v mestu Svi- štov na Donavi. Nekateri bolgarski časniki danes pišejo, da se bojijo, da bo število mrtvih žrtev naraslo na najmanj 130. Do sedaj so v Bolgariji ugotovili tudi 140 ranjenih. V vsej Bolgariji je bilo pet šol uničenih in 53 poškodovanih. Prav tako je bilo poškodovanih precej otroških vrtcev, upravnih zgradb in kmetijskih gospodarskih poslopij, (sl) BEOGRAD, 8. — Beograjska geofizikalna opazovalnica je nocoj ob 20.20 zabeležila potresni sunek z jakostjo 6,5 stopnje Mercallijeve lestvice. Epicenter potresa je bil v Srbiji, približno 150 km od Beograda. Ob navzočnosti predsednika Carterja Osemnajstega marca dan boja za razvoj luga RIM, 8. — Na sestanku med vodstvom sindikalne federacije in 'vSžH-telji posameznih sindikalnih strok so danes sklenili, da bo v petek, 18. marca, »dan boja*, med katerim bodi vsi industrijski delavci v Italiji stavkali štiri ure, medtem ko bo v deželah na Jugu in v Laciju štiriur-na stavka vseh delavskih strok. Na sestanku so poudarili, da bodo industrijski delavci na severu stavkali v podporo boju za delovna mesta na Jugu. Obenem so sklenili, da bodo sindikalne organizacije sklicale širši sestanek 25. marca, da pregledajo nastali položaj in odločajo o morebitnih, ostrejših pobudah. Z dnevom boja nameravajo sindikati začeti oster boj za takojšnje investicije na Jugu za povečanje števila delovnih mesjt in za korenito spremembo vladnih odlokov o ceni dela. Vodstvo sindikalne federacije pravi, da je sedanja pobuda nova oblika boja, kateri bodo sledile dru ge pobude po posameznih pokrajinah in deželah v okviru velikih delavskih strok za dosego nove gospodarske politike, ki mora pripeljati do premostitve gospodarske krize s politiko, ki bo slonela predvsem na razvoju Juga in večji zaposlitvi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiii ii Hlinili nuli ii m tiiiiiiiiiiiiiini it iiiiiii m ifiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii SEJA PREDSEDSTVA JUGOSLAVIJE Obravnava tekočih gospodarskih vprašanj Sprejeti pobude za okrepitev in raz. širitev ugodnih lanskih rezultatov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Predsedstvo Jugoslavije ja na današnji seji, ki jo je vodil podpredsednik Vidoje Žarko-vic, obravnavalo i.i sprejelo informacijo zveznega izvršnega sveta o najbolj aktualnih vprašanjih tekočih gospodarskih razmer, o čemer je poročal podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Berislav Sefer. Kot pravi sporočilo s seje, je predsedstvo ugotovilo, da je gospodarski položaj v začetku tega leta zapleten. Na to vplivajo nekateri tokovi v domačem gospodarstvu, pa tudi gibanja v mednarodnih odnosih. Vse to terja intenzivne in odločne akcije, da bi se okrepili in razširili ugodni lanski rezultati pri umirjanju inflacije, ugodnejši plačilni bilanci in urejanju finančnih tokov družbene reprodukcije. Predsedstvo SFRJ meni, je tudi rečeno v sporočilu, da je za uresničitev ekonomske politike za letos zelo pomembno, da se pospeši sprejetje dogovoru republik in pokrajin o ukrepih za izvajanje tekoče politike ter drugih dokumentov in zakonov o uresničevanju srednjeročne razvojne politike. Na seji predsedstva so sprejeli tudi poročilo o obisku etiopske delegacije VLADO BARABAŠ 7. in 8. maja konferenca zahodnih industrijskih držav LONDON, 8. — Tukaj so danes uradno sporočili, da bo 7. in 8. maja v Londonu gospodarska konferenca sedmih industrijskih držav zahoda. Na vabilo britanskega predsednika vlade Callaghana bodo na konferenci navzoči predsedniki držav in vlad Kanade, Francije, Zvezne republike Nemčije, Italije, Japonske in ZDA. Sestanek bo v residencl britanskega premiera. To je že tretje srečanje državnikov zahodnih industrijskih držav, na katerem bodo tudi tokrat razpravljali predvsem o gospodarskih odnosih med razritim svetom in svetom v razvoju. V VVashlnatomi so danes u-radno sporočili, da se bo konference v Londonu udeležil predsednik Jimmy Carter. Tudi iz Pariza je prišla vest, da bo navzoč predsednik Giscard. no pogodbo, ki ni bila nikoli ratificirana, medtem ko je bil odv. Bat-tello nasprotnega mnenja in z razsodbo enega prejšnjih procesov proti prof. Pahorju podkrepil trditev, da je tudi londonski merao ar.dum del italijanske zakonodaje. Sodni zbor je po skoraj dveurnem posvetovanju sestavil djgo in utemeljeno odredbo, iz katere povzemamo tukaj nekaj bistvenih točk, medtem ko jo bomo, ko nam bo na razpolago, objav ji v celoti. Sodniki so uvodoma ugotovili, da s,a oba postooka proti Pahorju, torej postopek v zvezi z redarjevo prijavo in postopek, ki ga je zahteval tožilec, ko je oporekal pravici do rabe slovenščine, povezana med seboj. Po tej ugotovitvi je sodni zbor zavrnil Pahorjevo zahtevo po razveljavitvi sodnega pozva, ker ga ni pre,jel tudi v slovenščini. Sodniki so to utemeljili z ugotovitvijo, da je Pahor svojo zahtevo osnoval izključno na londonskem memorandumu. Ta sporazum pa po njihovem mnenju n j; bil nikol' v celoti vključen v italijansko zakonodajo, čeprav se delr.o izvaja (kot primer so sodniki navedli dejstvo, da je že od podpisa Trst pod italijansko upravo). Prav tako pa ni še polnopravno veljaven nit.' osimski sporazum, ker ga predsednik republike še ni podpisal. Kar pa zadeva tožilčevo zahtev* po takojšnji uveljavitvi čl. 137 zakonika o kazenskem postopku, so sodniki mnenja, da je slednji v nasprotju s členom 3 in 6 italijanske ustave ter s čl. 3 ustavnega zakona štev. 1 z dne 31. januarja 1963 (to je posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krujine). TI členi namreč govore, o enakosti vseh državljanov ne glede na njihov jezik. čl. 6 ustave pa izrecno zagotavlja zaščito jezikovnih manjšin. Poleg lega sodniki ugotavHaio neenako ravnanje z nemško in francosko govorečo manjšino, ki razpolagata z ustreznimi zakonskimi zaščitnimi, dolrčdi ter s slovensko govorečimi prebivalci Furlanije - Julijske krajine, ki jim ni dovoljeno, da se v odnosu do sodnih oblasti poslužujejo materinega je-zika. Iz teh razlogov je sodišče sklenilo, da prekine z razpravo in pošlje sodne akte ustavnemu sodišču. Sadniki so namreč mnenja, da niso povsem neutemeljeni pomisleki v zvezi z ustavno .zakonitostjo čl. 137 zakonika o kazenskem postopku z ozirom na člena 3 in 6 ustav« ter na 3. člen posebnega statuta dežele Furlani'e-Julijske krajne. Sodišče je tudi ak’e-nTo, da pošlje prepis odredbe predsedstvu vlade in predsednikoma o-beh vej parlamenta. Sklep, ki ga je snreielo včeraj tržaško kazensko sodišče, ie zelo pomemben, saj gre za odločitev, ki ustreza zahtevam slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji -Julijski krajini. Ne gre sicer za popolno novost, kajti ta odločitev ‘e v skladu s pooblastilnim zakonom za reformo zakonika o kazenskem postopku, ki vsebuje tudi zahtevo po uvedbi pravice do rabe materinega jezika za oripadnike narodnostnih manjšin. Prav tako ni mogoče, zlasti v smislu člena 8 osimskega sporazuma soglašati z »utemeljitvijo* o neveljavnosti londonskega memoranduma, vendar pa ie splošna ocena sklepa vsekakor pozitivna: končno bo po več kot 20 letih zahtev ustavno sodišče sklepalo o tem tako pomembnem vprašanju. Slovenci se že vsa ta leta borimo za pravico do svojega jezika na vseh ravneh in to pravico so nam doslej načelno odrekali, kjer pa so nam jo priznali — in to se je nekajkrat zgodijo tudi v sodni dvorani — pa je to izpadlo izključno kot odraz dobre volje posameznika. V osimskem vzdušju ie treba to vprašanje dokončno razčistiti in tržaško sodstvo je tokrat pokazalo voljo, da se višia sodna oblast, t.j. ustavno sodišče, dokončno izreče o diskriminacijskem členu fašističnega zakonika «Rocco». Nedvomno ne gre za o-samljen sklep, ampak za odločitev, ki se vldjučuie v preobrazbo vse«a sodstva v naši deželi, kar je prišlo do izraza v oprostilnih razsodbah dr. Rafka Dolharja v Trstu, Gradi-mira Gradnika v Krminu in Izidorja Predana v Vidmu. Včerajšnja odredba pa ie pomembna tudi zato. ker je sodišče s sklepom, da pošlje prepis odredbp vladi in parlamentu, tudi jasno nakazalo, kdo je v prvi vrsti dolžan reševati manjšinska vprašanja. BOJAN BREZIGAR RIM, 8. — Po začasnih podatkih je bila trgov nska bilanca v januar, ju letos za 434 milijard lir pasivna. Uvoz je torej znašal 2957 milijard lir, izvoz pa 2523 milijard Ur. Kljub temu, da se je izvoz povečal bolj kot uvoz, ie bil zunanji trgovinski obračun hudo pasiven predvsem zaradi velkega uvoza nafte in živil. Tako visokega primanjkljaja niso pričakovali, saj so mnogi‘strokovnjaki ob začetku leta ugotavlja-U, da bodo ukrepi, ki jih je vlada sprejela za strogo omejitev ljudske porabe zmanjšali popraševanja. TRŽAŠKI DNEVNIK Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA V PORTOROŽU Predlog o razširitvi blagovne menjave po obmejnih sporazumih Zasedanje mešane komisije bo trajalo še danes V Portorožu se je včeraj začelo zasedanje mešane jugoslovansko -italijanske komisije za maloobmejno blagovno izmenjavo ter za sodelovanje med pristanišči severnega Jadrana. Jugoslovansko delegacijo je vodil pomočnik državnega tajnika za zunanjo trgovino Berislav Blaževih, italijansko pa generalni direktor ministrstva za zunanjo trgovino Raffaele Prioli. Oba sta v začetku izrazila željo, da bi zasedanje potekalo v duhu nedavno ratificiranih osimskih sporazumov, ki tudi na področju blagovne iz menjave med obema deželama odpirajo nove perspektive. Jugoslovanska delegacija je v okviru zasedanja predložila razširjeno listo blaga, ki bi ga v prihodnje izmenjavali. Naj pri tem poudarimo, da so stare liste v veljavi že od leta 1969 in da ne ustrezajo več potrebam prebivalstva, niti niso v skladu s sodobnimi blagovnimi tokovi. Razen tega je jugoslovanska delegacija pred-dlagala razširitev kontingentov blaga in da bi listi C in D vnesli tudi v goriški sporazum. ' Popoldne se .je delo nadaljevalo na plenarnem sestanku in v dveh komisijah. Na plenarnem sestanku sta obe delegaciji preučili možnosti za razširitev list v okviru tržaškega in goriškega sporazuma o maloobmejni blagovni izmenjavi ter o razširitvi kontingentov. Jugoslovanska delegacija je predlagala tudi ukinitev oziroma omejitev določenih carinskih in drugih dajatev, vendar je to vprašanje o-stalo še odprto, ker je italijanska delegacija opozorila na svoje obveznosti do Evropske gospodarske skupnosti. V okviru razprav so o-pozorili tudi na nekatera nerešena, vprašanja, kot je na primer oskrbovanje italijanskih ladij v jugoslovanskih lukah, različno plačevanje vozovhic v maloobmejnem po morskem prometu, tečajne razlike, poskusne vožnje novozgrajenih italijanskih ladij in še nekatera. Razgovori so potekali v duhu prijateljstva in vzajemne dobre volje, da bi vsa vprašanja rešili v obojestransko korist. Seveda nekatera vprašanja niso v kompetenci komisije in jih bo treba sprožiti na drugih ravneh. Predvidevajo, da se bo zasedanje nadaljevalo še danes ves dan, zvečer ali jutri zjutraj pa bodo objavili skupno uradno sporočilo. L. OMLADIČ SSk pozitivno ocenjuje sklep sodišča na procesu proti profesorju Samu Pahorju Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je v daljši izjavi, ki jo objavljamo v povzetku, pozitivno ocenilo dejstvo, da je na procesu proti prof. Samu Pahorju (o čemer izčrpno poročamo na prvi strani našega dnevnika) sodni zbor sklenil, da ustavi postopek in sproži vprašanje ustavnosti člena 137 kazenskega postopni-ka Ta člen v zadnjem delu predvideva kazni za tiste, ki se v kazenskem postopku nočejo poslužiti ita- lijanščine. ako jo poznajo. Gre za diskriminacijo manjšin — pravi SSk v svoji izjavi — saj je fašistični režim s tem členom ukinil pravico, ki so jo imeli Slovenci v teh krajih od lete 1867. V izjavi je rečeno, da si SSk sicer pridržuje pravico, da dokončno odeni odredbo, ko dobi na vpogled njeno celotno besedilo, vendar pozitivno ocenjuje dejstvo, da se v njej sodni zbor sklicuje na člen 3 ustave, ki govori o dolžnosti države, da odpravi to, kar ovira dejansko enakopravnost državljanov, na člen 6 ustave, ki govori o zaščiti manjšin, ter na člen 3 posebnega statute naše dežele, ki dobiva v interpretaciji tržaškega sodišča večji pomen, kot mu ga pripisuje dosedanja interpretacija ustavnega sodišča in sil na vladi. SSk pričakuje — je - rečeno v izjavi — da bo ustavno sodišče razveljavilo diskriminacijski del 137. člena kazenskega postopnika, od političnih sil pa pričakuje zakonske ukrepe za celovito zaščito Slovencev. Toda SSk ugotavlja, da mora temu slediti zakonodajna dejavnost, ki je odvisna od politične volje, kajti dosedanji sodni postopki so dokazali pomanjkljivost ali celo protiustavnost obstoječe zakonodaje, kar Velja v prvi vrsti tudi za člen 122 civilnega postopnika, ki tudi prepoveduje rabo neitalijanske-ga jezika v odnosih s sodnimi o-blastmi. Končno SSk ponovno izreka svojo solidarnost prof. Samu Pahorju ob tem boju za rabo slovenskega jezika v javnosti. SINOČI V KULTURNEM DOMU Lep koncert z orkestrom GM in flavtistko Grafenauerjevo Solistka je potrdila, da je pravi virtuoz na glasbilu • Dirigent Oskar Kjuder Sinočnji abonmajski koncert Glasbene matice je nudil žal maloštevilnemu občinstvu izjemno lepo u-metniško doživetje, za kar je poskrbela v prvi vrsti solistka na flavti Irena Grafenauer, ki je nastopila kot gost. Ireno Grafenauerjevo ljubitelji glasbe pri nas že poznajo, saj smo jo že imeli v gosteh pred leti, ko še ni bila na sedanji umetniški ravni, pa je vendar že takrat pokazala. da raste v njej prava virtuo-zinja na tem izredno zahtevnem glasbilu. To se je sinoči v zvrhani meri potrdilo, saj smo lahko poslušali izvajanje, ki vzdrži tudi najstrožjo strokovno kritiko. Človek pravzaprav ne ve, kaj bi bolj občudoval, njeno tehnično popolnost, čistost zvoka ali interpretacijo, ki NA DELOVNIH MESTIH IN PO DOMAČIH DRUŠTVIH V Zenske množično praznovale 8. marec - svoj mednarodni dan Letos večja raznolikost prireditev • Drugi televizijski kanal posvetil večer ženski problematiki n mg m>-J- teži k odkrivanju globljega in njegovem prednašanju v izčiščenem in blestečem muzikalnem jeziku. Svoje sposobnosti je gostja razgrnila najprej v Vivaldijevem Koncertu v F-duru op. 5 za flavto in godala, kjer je blestela zlasti v prvem in tretjem stavku, v Bachovem (sin J. Bacha) Koncertu v G-duru za flavto in godalni orkester, pa je prišla zlasti v prvem stavku in v solih do polne veljave njena brezhibna tehnika, s katero suvereno obvladuje tudi najtežje pasaže. Tudi orkestrova soigra je bila pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra v obeh skladbah dovolj zanesljiva, čeravno bi pri Bachu želeli nekaj več natančnosti in ritmične skladnosti s solistom. Pač pa je zato orkester, očitno tokrat dobro pripravljen, zelo discipli nirano zaigral predvsem uvodno Mozartovo Simfonijo št. 29 v A-duru KV 201, v kateri je prišla do polne veljave skladnost glasbil, še zlasti pa tonska čistost in spevnost prvih violin. Za zaključek smo poslušali še Sor-kočevičevo baročno Simfonijo št. 1 v D-duru, ki je bila tudi dostojno izvedena. Sicer pa se bomo h koncertu še povrnili. Občinstvo je orkester, dirigenta, predvsem pa solistko nagradilo z dolgim aplavzom, kateremu se je flavtistka oddolžila s kratkim mojstrsko izvedenim dodatkom. redovanje vedenja, nasprotovanje Malfattijevi reformi in velike zamude pri razpolaganju z novo telovadnico in bazenom. Odbornik Spadaro se je obvezal pospešiti postopek za uporabo športnih naprav in bo zato danes srečanje med ravnateljstvom, plavalno zvezo, pokrajinsko upravo in dijaki glede uporabe plavalnega bazena. OB ZASEDBI ZAVODA *DA VINCI* Posredovanje pokrajinskega odbornika prof. Spadara V zvezi s še trajajočo zasedbo tehničnega zavoda «Da Vinci* sporoča tiskovni urad pokrajine, da je bilo ponedeljkovo predvideno srečanje pooblaščencev uprave s študenti odpovedano zaradi nerazpoložljivosti ravnateljstva šole. Včeraj se je pa prof. Stelio Spadaro, ki bo prevzel pri pokrajinski upravi resor za šolstvo, srečal z dijaškim odborom, ki mu je obrazložil vzroke zasedbe: »Današnji dan ne sme postati edina priložnost, ko se govori o ženskem vprašanju. Veliko več mora biti srečanj, da bodo V^&rtsfce seznanjene s svojimi pravicami, da se bomo lahko skupno potegovale zanje. V nasprotnem primeru si bomo vsak 8. marec ponavljale iste ugotovitve: marsikaj se je spremenilo, toda še več je treba doseči!* Tako so menile delavke in uslužbenke papirnice v Štivanu ob včerajšnji proslavi mednarodnega dneva žensk, ki jo je priredil notranji sindikalni odbor ob sodelovanju enotne sindikalne federacije in Zveze žensk Italije. Po poglobljenem pregledu najpomembnejših dosežkov za žensko enakopravnost in navedbe prihodnjih ciljev, ki ju je podala pokrajinska tajnica ZŽI Ester Pacor, se je razvila živahna razprava o vzrokih zapostavljanja ženske na delovnih mestih in v družbi nasploh. Zakonski predpisi kaj malo pomagajo v boju s prevladujočo moško miselnostjo, Med p roslavo manifestacijo v tovarni Calza Bloch je' Kilo plebiscitarno' ugotovljeno, najučinkovitejše zdravilo je poklicno in lltMUlMMIIIIIIIItlltlllllliHIUHItflHIIIIIIIIMHimillllliallMIIIIIIIItflll ŠELE PRIHODNJI TEPtH SEJE IZVOUEHIH SVETOV Po rešitvi politične krize nastopila nova upravna pavza Deželna nadzorna komisija bo danes proučila priziv proti izvolitvi efektivnih članov levičarskega pokrajinskega odbora V upravnem delovanju v našem mestu beležimo ta teden pavzo, saj niso na sporedu sestanki niti deželnega, niti pokrajinskega ne občinskega sveta. Glede slednjega se bo danes sestala komisija načelnikov skupin, da bi odločala, kdaj naj se občinski svet sestane. Najverjetnejši datum sklicanja je torek, 15. marca. Tudi dnevni red seje — prve po sestavi novega tristranskega odbora KD-PSDI-PRI — še ni bil določen. Danes se bo v Vidmu sestala deželna nadzorna komisija, ki ji predseduje demokristjan Bianchini, da bi med drugim proučila priziv pokrajinskega svetovalca Vinciguerre (KD) proti izvolitvi efektivnih odbornikov novega levičarskega odbora. ki mu predseduje socialist Ghersi. Vinciguerra je svoj priziv utemeljil s trditvijo, da v trenutku glasovanja ni bilo prisotno zadostno število svetovalcev, kar pa je v nasprotju z zapisnikom seje pokrajinskega sveta, iz katerega je razvidno, da je bilo v trenutku glasovanja prisotnih 17 svetovalcev, kar predstavlja absolutno večino, pa čeprav se je glasovanja udeležilo le 13 svetovalcev. V pričakovanju sklepa deželne nadzorne komisije je tudi delovanje novega odbora za sedaj močno o-kmjeno, saj med drugim niso niti še razdelili odborniških resorjev. Če bo priziv zavrnjen, kot bi bilo naravno in logično, bi morali že jutri dokončno odločati o vprašanju po delitve odbomištev. Ije. Na dnevnem redu je razprava o zadrugi »Sottomonte* in o priporočilih, ki jih postavlja organizacija ARCI. • Drevi ob 20. url se bo na sedežu v Ul. S. Errracora sestala rajonska Jconzulto za Rojan, Greto in Barkov- družbeno uVljevaljanje žensk. Vendar pa mora Vsaka ženska poleg subjektivnih težav premagati tudi veliko objektivnih ovir, s katerimi se navadno moški ne spoprimejo. Vsekakor, so delavke na koncu pribile, odsotnost žensk v notranjih sindikalnih odborih, ne more biti izgovor, da se o ženskem vprašanju v tovarnah ne razpravlja. Večje število in bolje urejene socialne storitve, pravičnejši zakonski predpisi, uveljavitev drugačnih idejnih in kulturnih dobrin morajo biti skrb, če ne celotne družbe, vsaj njenega naprednega dela. Drugačno lice je imela proslava-manifestacija v tovarni Bloch, kjer se delavci in delavke že mesece borijo za svoja delovna mesta. Odveč bi bilo mnogo besed o temeljni pravici vseh državljanov do dela in enakega zaslužka ženskam, katerih delavna usoda, velikim naporom navkljub, še sedaj ni znana. Poleg posegov predstavnic sindikalnih organizacij in ZŽI sta nastopili še skupini Ucayali, sestavljajo jo' v glavnem latinskoameriški študentje, in Giorni cantati, ki je predstavila vrsto pesmi o ženskah, Ženski-delavki in njenim pravicam je bila posvečena okrogla miza sindikalne organizacije CGIL. Vprašanja, ki so bila nakazana na malodane vseh proslav 8. marca, so bila znanstveno globlje zastavljena. CeciUa Assanti je orisala razvojne faze zakonskih predpisov v korist delavkam, medtem ko je Liliana Rossetti nakazala vjSliv, ki ga lahko ima, ob smotrnem gospodarskem načrtovanju, zaposlovanje žensk na splošen ekonomski razvoj. Neizkori-ščanje velike večine ženske delovne sile je obenem kratenje ženskam temeljne pravice do dela, na drugi strani pa zapravljanje izrednega bogastva za vso državo. Ob osmem marcu se spomnimo tudi na velike ženske, na borke za sindikalne, človečanske ali specifične ženske pravice. O Giuseppi ni Martinuzzi, voditeljici sindikalnega gibanja, je včeraj ob okro- Pomorski inšpektor, 45-letni Santo Zammitto iz Ul. Romolo Gessi 26, je imel včeraj med svojim pregledom ladje Pomana, ki je last ladjarja Laura, precejšnjo smolo. Na krovu mu je nenadoma spodrsnilo in padel je, kot je bil dolg in širok. Poleg udarcev si je zlomil tudi levi gleženj in so ga zato prepeljali v bolnišnico. Zdravniki menijo, da bo okreval v dvajsetih dneh. ittiiimaHiuiiMiiidiHHiumiMMiiiniiMiiiimiiimHiiMHimMinirtiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiimimiiiHtmMMmiuin POJASNILO DEŽELNEGA UPRAVNEGA SODIŠČA Pri vlaganju prizivov je treba imenovati legalnega zastopnika Novi predsednik sodišča je dr. V. Buscema Glavni tajnik deželnega upravnega sodišča dr. Viozzi je objavil sporočilo, v katerem opozarja občinstvo, da tajništvo sodišča ne more sprejemati prizivov, če prizadeta stranica ne imenuje tudi odvetnika oziroma prokuratorja, ki naj ga zastopa na sodišču. Zlasti v zadnjem času se namreč dogaja — naglaša dr. Viozzi - da vlagajo posamezniki prizive proti raznim aktom upravnih organov, ne da bi hkrati imenovali legalnega zastopnika. Edini priziv, ki ga tajništvo sodišča lahko sprejme, ne da bi bil določen odvetnik ali prokurator, je priziv, ki se na- naša na prestopke oziroma nepravilnosti pri volitvah. V vseh drugih primerih je vlagatelj priziva dolžan imenovati legalnega zastopnika. Deželno upravno sodišče vodi zdaj svetnik Vincenzo Buscema, ki je bil pred kratkim imenovan za predsednika ustanove s posebnim odlokom predsednika republike. Te dni je dr. Buscemo opravil prve vljudnostne obiske v našem mestu ter se sestal z vladnim komisarjem Mo-linarijem, z županom Spaccinijem in s predsednikom prizivnega sodišča dr. Zuminom. gli rriizi spregovoril Teodorb 'Šala, spominu partizanke Alme' Vivode pa se bod^jcJsne^jjb j.7,, poklgnilt Ob koncu še kratek zapis najtra-dicionalnejše oblike proslav pri nas, kot so srečanja po skorajda vseh vaseh in mestni Ji krožkih, ter še nekaj besed o novosti, ki jo predstavljajo celovečerne televizijske oddaje po drugem italijanskem kanalu o mednarodnem dnevu žensk. Tudi najmanjša proslava ima veljavo, saj se ženske srečajo, vendar ne sme biti vsakoletni beg iz trde stvarnosti. Lepo je dobiti šopek mimoz in nageljnov, še lepše pa je uživati vse leto večje spoštovanje. V odločitvi, da se televizijski večer posveti ženski problematiki, lahko po mojem mnenju zasledimo, če ne že polnopravno upoštevanje žensk, vsaj večjo odprtost do «večine italijanskega naroda.* PREDVČERAJŠNJIM V TREH TATV1NSK1H NAD 10 MILIJONOV LIR VREDNOST PLENA STANOVANJSKIH TATOV Med ukradenim blagom krzneni plašči in zlatnina z vdelanimi dragimi kamni NAGRADNO ŽREBANJE PRIMORSKEGA DNEVNIKA bo prihodnjo soboto;* 12.; marca ob 18. uri na sedežu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 v IV. nadstropju. Vabljeni so naročniki in še posebej naši raznašalci. Med vsemi, ki so poravnali celoletno naročnino do konca februarja, bo izžrebanih 40 bogatih nagrad. Udeležite se žrebanja! Morda bo sreča nagradila prav vas, ki ste se žrebanja udeležili. Nagradno žrebanje je odobrilo Ministrstvo za finance z ministrskim odlokom številka 4/180154. Spet vrsta tatvin v stanovanjih: tatovi so izkoristili odsotnost stanovalcev ter odnesli vse, kar se je dragocenega odnesti dalo. Skupna vrednost nagrabljenega blaga v predvčerajšnjih treh tatvinskih podvigih prav gotovo presega deset milijonov lir. Pa začnimo po vrsti. Ko se je 46-letni Luigi Gattone iz Ul. Catullo 7 vrnil okrog 17.45 domov, je že ob vhodnih vratih opazil, da se je bilo v njegovem stanovanju v tretjem nadstropju nekaj pripetilo. Ključavnica glavnih stanovanjskih vrat je ležala na tleh in vrata so bila priprta. Tatovi so z izvijačem očitno enostavno odstranili ključavnico. I-sto delo so opravili tudi pri njegovem sosedu odv. Biagiu Terranu, ki ga prav tako ni bilo doma. Gattone je takoj pomislil, da bi tatovi lahko bili še v sosednjem stanovanju in je šel zato pogledat, a jih ni bilo. Ni mu preostalo drugega, kot da napravi inventar vsega, kar mu je izginilo iz popolnoma razmetanega stanovanja, ter da obvesti policijo in svojega soseda. V Gattonovem stanovanju so u-kradli tri plašče iz dragocenega krzna v vrednosti treh milijonov lir, poleg tega pa so odnesli še vrsto zapestnic, verižic in prstanov z vdelanimi dragimi kamni, katerih vrednost presega tri milijone lir. Skratka. Gattone je utrpel okrog šest milijonov lir škode. Podobne dragocenosti so zamikale tatove tudi v sosednjem stanovanju. Tudi v tem primeru je v dolgem seznamu ukradenih predmetov krzneni plašč v vrednosti poldrugega milijona lir, poleg tega pa dragocena zlata ura, dve zapestnici, dve zlati verižici in podobno. Škoda, ki jo zaenkrat še ni mogoče natančneje preceniti, vsekakor presega tri milijone lir. i Približno ob isti uri so tatovi okradli tudi stanovanje 52-letnega Tullia Bartolija v Ul. Livaditi 2. Njegova 19-letna hčerka se je vrnila domov okrog ,17.30 ter na dvorišču opazila moškega srednjih let, ki je brezskrbno opravljal svojo potrebo. Ko ga je vprašala, kaj počenja na njihovem dvorišču, se je moški zdrznil ter jo bliskovito ucvrl proti Rossetti je vi ulici. Šele ko je odprla stanovanje, se ji je posvetilo, po kaj je bil neznanec prišel. Iz spalnih sob, kjer je1 bil velik nered, je izginila vsa zlatnina. Ko je Bartoli pozneje obvestil agente tržaške kvesture, jim ni znal točno povedati, kaj vse je neznanec u-kradel. Del plena pa so kmalu našli, in sicer na vrtu, kjer je neznanec opravljal svojo potrebo. Turški tovornjak zgrmel ha črpalko plinskega olja Turški tovornjak s težkim tovorom umetnih vlaken se je včeraj popoldne prevrnil na črpalko plinskega olja na postaji Agip ob avtocesti pri Devinu. Ko je voznik, 29-letni Ozolg Senket, zavijal k črpalki, se je vozilo najbrž pod težo tovora nagnilo ter se v naslednjem trenutku prevrnilo. Tako vozilo kot črpalka sta utrpela precejšnjo škodo in sam voznik se je pri nesreči ranil. Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so ga prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer se bo moral zaradi u-dsrcev in odrgnin po glavi ter drugih delih telesa zdraviti približno dvajset dni. Danes štiriurna stavka gradbincev Pokrajinsko sindikalno tajništvo gradbincev je napovedalo za danes štiriumo stavko. Ta odločitev se uokvirja v sklepe druge vsedržavne konference sindikalne zveze gradbincev, ki je bila od 17. do 19. februarja v) Viareggiu in na kateri so ostro obsodili vladne ukrepe za reševanje gospodarske krize ter zahtevali njihovo spremembo. Gradbinci poleg tega zahtevajo odločne u-krepe za ohranitev delovnih m,est ter izvajanje nove stanovanjske politike. V ta namen je s kongresa izšel sklep, da gradbinci izvedejo teden boja v podporo svojih zahtev. Prva širša akcija na tržaški pokrajinski ravni bo torej današnja stavka. • Občinska uprava bo danes poskrbela za temeljito čiščenje nekaterih ulic pri Sv. /Jakobu. Zato sta od 14. do 18. ure prepovedana promet in parkiranje prevoznih sredstev v Ulici S. Marco med Ulico Marco Polo in Trgom sv. Jakoba, v Ulici Ve-nier, v Ulici Vespucci med Ulico Veronese in Ulico Concordia, v Ulici Colombo med Ulico S. Marco in U-lico Concordia ter v slepem delu Ulice Colombo. NA POBUDO ARCI ARCCS Vrsta filmom o Latinski Ameriki • Na pobudo organizacije ARCI-AR CCS bodo v študentskem domu, zgradba A v Ul. Fabio Severo štev. 158 (nova ■ univerza) jutri in naslednji četrtek zavrteli vrsto filmov o Latinski Ameriki. Jutri, 10. marca, bodo zavrteli film Jorge Sanjinesa «Sangue di Condor*: ob 17. uri bo predstava za srednješolce, ob 20. uri ponovitev za vse. V četrtek 17. marca pa bodo zavrteli film Coste Gavrasa «L'Amerikano», prav tako oh 17."(za srednješolce) in ob 20. uri. V vseh primerih je vstop prost. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Danes bo ob 17. uri zadnja seja pred občnim zborom glavnega odbora sindikata (nadzornega odbora in razsodišča). Na dnevnem redu bodo: 'priprava za občni zbor, pregled delovanja odbora, seja nadzornega odbora, seja razsodišča in razno. OBČNI ZBOR SSŠ Jutri, 10. marca, z začetkom ob 9. uri bo v Kulturnem domu v Trstu občni zbor Sindikata slovenske šole. Na dnevnem redu bo izvolitev delovnega predsedstva, poročila taj. nika* načelnikov odsekov ter nadzornega odbora. Sledila bo razrešni-ca odboru in nato volitve, sklepi in razno. Včeraj-danes Danes, SREDA, 9. marca FRANČIŠKA Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 18.02 — Dolžina dneva 11.33 — Luna vzide ob 22.51 in zatone ob 8.21. Jutri, ČETRTEK, 10. marca 40 mučenikov Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14.3 stopinje, najnižja 9, ob 19. uri 12,6 stopinje, zračni tlak 1034,4 mb rahlo narašča, nebo jasno, brezvetrje, vlaga 61-odstotna, morje mimo, temperatura- morja 10,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 8. marca 1977 se je v Trstu | rodilo 10 otrok, umrlo pa je 24 oseb. UMRLI SO: 66-letni Albert Wil-liam Said, 70-letni Antonio Maver, 41-letna Anna Maria Ursella, 60-letni Emilio Auersperg, 73-letna Antonia Ruzzier vd. Bontempo, 85-letna Maria Repic por. Sturman, 58-letni Silvano Schnautz, 69-letni Bruno Penso, 88-letna Francesca Krebelj vd. Bonazza, 69-letni Vladislav Cunja, 96-letna Ida Podrecca vd. Zolia, 90-letna Antonia Vosilla, 86-letna Stefania Meneghelli vd. Obad, 87-letna Nerina Osvaldella vd. Urzi, 71-letni Antonio Skerk, 66-letna Re-denta Palman vd. Gotti, 57-letni Mario Sarazin, 61-letni Remigio Bontempo, 81-letna Stefania Carmeli vd. Pierazizi, 88-letna Cristina Jerkič vd. Valič, 86-letni Giovanni Fonta-not, 83-letna Vittoria Tomasich vd. Bisiani, 76-letni Bruno Costantini, 62-letni Guerrino Degrassi. Gledališča ROSSETTI Ob 20.30 »Roulette* Pavla Kohouta. Režija Roberto Guicciardini. IV. predstava v abonmaju. Rezervacije ža predstave do 12. marca pri Osrednji blagajni Pasaže Protti 2. VERDI Drevi ob 20. uri tretja ponovitev Puccinijeve »Deklice z Divjega zahoda*. V glavnih vlogah nastopajo Radmila Bakočevič, Gianfranco Cec-chele in Aldo Protti. Režija Lamber-to Puggelli. Red B in E. AVDITORIJ 13. in 14. marca Dramma italiano z Reke: »La calzolaia fantastica* F. Garcie Lorce. Režija Giuseppe Maf-fioli. Rezervacije pri Osrednji 'blagajni. Veljajo odrezki Avditorij. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom THORNTON WILDER ZAENKRAT SMO SE IZMAZALI (The Skin of our Teeth) igra v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod France Jamnik Scena Klavdij Palčič Kostumi Marija Vidau Glasba Pavle Merku Režija FRANCE JAMNIK V petek, 11. marca, ob 20.30 — abonma red A — premierski. V soboto, 12. marca ob 20.30 — abonma red B — prva sobota po premieri. SPDT prireja v petek, 11. marca v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predavanje znanega slovenskega planinca Svetozarja Gučeka na temo: Po smučiščih Komna in Matterhorna Predavanje bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni! Šolske vesti Drevi ob 20. uri bo na osnovni šoli v Rojanu predstavitev ekipe zdravstveno psihopedagoške službe, ki deluje letos na šoli, v vrtcu ter pomenek s člani ekipe o problemih pri vzgoji otrok. Vabljeni vsi starši. šola Glasbene matice v Trstu vabi ljubitelje glasbe na nastop najmlajših gojencev »Iz ljudske zakladnice* v šolski dvorani Gallus jutri, 10. marca. ob 18. uri v Ul. R. Manna 29. Vstop prost. m „ BANCA Dl C R B DI TO. Dl TRIESTE tržaška,kreditna banka Š. P, A. TRST - ULICA F. PlLZHO - ‘S?? 61-446 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 7. 3.1977 Ameriški dolar: debeli 885,10 drobni 850,— Funt šterling 1520.— Švicarski frank 345,80 Francoski frank 176,90 Belgijski frank 23,92 Nemška marka 369.— Avstrijski šiling 51,95 Kanadski dolar 830.— Holandski florint 353,50 Danska krona 147,- švedska krona 205,- Norveška krona 164,— Drahma: debeli 22.- drobni 22.- Dinar: debeli 44,50 drobni 44,50 MENJALNICA vseh tujih valut KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLITIČNE VEDE »PINKO TOMAŽIČ* V TRSTU DANES, 9. MARCA 1977, ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, v UL Petronio 4 večer z naslovom: LUŽIŠKI SRBI najmanjši slovanski narod Predaval bo publicist TONE GLAVAN avtor knjige »Lužiški Stbi* Razstavljene bodo slike iz pr®" teklosti in sodobnosti tega naroda ter zadnje številke dnevnik* «Nowa doba*. VLJUDNO VABIMO K UDELEŽBI Odbor Kino La Cappella Underground 19.00—21-30 »La morte daliocchio di cristall®,j Boris. Karloff. Znanstvenofantastih film. Movie Club 77. Danes v Domu študenta A (Ul. Fabio Severo 158, t®' 53223). Samo ob 16.00 Lattuad«* »Anna* s Silvano Mangano. Ariston Zaprto. Mignon 15.30 «La scarpetta el**®’ sa». Barvni film. Nazionale 16.00 »Nuda dietro la pe». Silvia Kristel. Prepovedan ud® dini pod 18. letom. Barvni film. Grattacielo 16.30 »Conoscenza car** le*. Jack Nicholson, Candice Beri® in Ann Margret. Prepovedan t® dini pod 18. letom. Barvni filr*1- , Fenice 15.30 «La battaglia di M* way». Barvni film. Charlton ***’ ston, Henry Fonda in še mnogo d®’ gih znanih igralcev. . Excelsior 16.00 «Cielo di, piombo isP*. tore Callaghan*. Clint East«'00"' Prepovedan mladini pod 18 letorn-Eden 16.30 «Anima persa. Vittof Gassman in Catherine Deneuv Barvni film. ' 1 Ritz 16.30 «Italia a mano arn1®^ Maurizio Merli'. Barvni film. ‘r povedan mladini pod 14. letom-Aurora 16.00 «Quelle strane occaSjj, ni*. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. j Capitol 15.00 »King Kong», Bar®1 film. Cristallo 16.30 «L'evaso». Alain Del0"’ Barvni film. Moderno 15,00 »King Kong*. film. Filodrammatico 16.00 »Emanuelle * fedele*. Barvni film. Prepoved mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 »L'urlo di Chen ter® rizza anche 1'Occidente*. Bruce L®' Barvni film. ^ Inipero 16.00 Roberta Altmana wille». Barvni glasbeni film. j, Vittorlo Veneto 16.00 «Assassinio ** l’Eiger», Clint Eastwood. Radio 16.00 «Operazione Costabra®" Roger Moore in Tony Curtis. ., Abbazia 16.00 »Ardenne 44: un Lj1 .. no*. Burt Lancaster, P. 0'Neal J,P. A umorit. Barvni film. Astra 16.30 «Faccia a faccia*. ® j Maria Volonte in Tomas Md* Barvni film. t Volta (Milje) 16.00 «Yoghi, Cin® Bubu*. Barvni risani film. Bar v«* LEKARNE V OKOLIC) ^ Boljunec: tel. 228-124: Bazovica! , 226 165. Opčine: tel. 211-001: Pr°se tel. 225-141; tel. 211-001: Božje polje, Zgonik: 225-596: ’ Nabrežina: tel. 200-121: sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 21’ Milje: tel. 271-124. V spomin na Angela Ražma d*1’ Edvin Švab 10.000 lir za godbo Breg Pevski zbor Vasilij Mirk družini sožalje ob smrti A* škerka, dolgoletnega člana zbor*- Ob nenadni smrti svojega člBJ>*f tona škerka Izreka Cvetličarsko-®?m ska zadruga svojcem iskreno s0® DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, P. Giotti (S. Fran-cesco) 1, Ul. Bonomea 93, Ul. Zo-rutti 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24. /.ORAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure; telef št. 732-627. Po kratki bolezni nas je zapustil naš dragi ANTON ŠKERK Pogreb bo danes ob 15.30 iz hiše žalosti, Kontovel št. 235. Žalostno vest sporočajo žena Marij*’ hčerka Dora z možem Renzom, sr stre, brat, nečaki ter drugo sorodstvo Kontovel, 9. marca 1977 Pogrebno podjetje Zimolo • tel. 38004 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi bral in stric JULIJ LUXA Pogreb bo jutri, 10. tm., ob 15.30 iz župne cerkve na Proseku- Žalujoči: brat Vladimir z druži*®’ nečaki ln drugo sorodstvo, Prosek, 9. marca 1977. Po kratki bolezni je preminil MARJO SARAZIN Pogreb bo danes. 9. t.m„ ob 13.30 iz mrtvašnice glavne ^ nišnice v Križ. žalostno vest sporočajo žena, brali®’ svakinje, nečaki ter drugi sorodni10' Križ, 9. marca 1977 Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3 PO ODSTOPU KOMUNISTA IMLLERJA BORDONA Na skupščini konzorcija za prevoze danes izvolitev novega predsednika KPI predlaga kandidaturo Vincenza Campagne ■ Skupščina se za sedaj ne bo ukvarjala z vprašanjem tarif Danes popoldne se bo v občinski Palači sestala skupščina medobčinskega konzorcija, za prevoze — ACT, da bi izvolila novega predsednika skupščine po odstopu komunista Wil-•er.ia Bordona. Kot je znano, je bil ’ slednji pred kratkim . izvoljen za ftiiljskega župana namesto Gastone-3a Mila. zaradi česar je sklenil izstopiti iz skupščine konzorcija. Za novega predsednika konzorcija komunisti predlagajo Vincena Cam-Pagno. ki ima bogate izkušnje na Področju prevozov, saj je predsedo-val miljskemu občinskemu podjetju ACNA, ki so ga razpustili ob ustanovitvi medobčinskega konzorcija. Campagna je trenutno tajnik miljske sekcije KPI ter član deželnega komiteja in pokrajinskega vodstva partije ter je bil na zadnjih parlamentarnih volitvah kandidat za poslanca. Poleg potrditve odstopa Bordona jn izvolitve novega predsednika se "0 morala skupščina ukvarjati s številnimi drugimi spremembami v sestavi same skupščine in komisij, j-anenjave so posledice ne samo “ordonovega odstopa, ampak tudi nastopa predstavnika SSk Brezigar-(ki se je odrekel svetovalskemu ntestu v Nabrežini in torej ne mo-fe zastopati te občine v konzorciju; 111 zaradi razkola v vrstah MSI. Pač pa ne bo prišlo na dnevni fod današnje skupščine kočljivo ''hrašanje tarif javnih prevozov, “tališča posameznih strank, zastopa-PHi v konzorciju, so glede tgga vprašaja dokaj deljena, zaradi česar so Jjjenili, da se o njem izreče skupina, ne pa upravna komisija. Po 4tlakovanjih bi morala prevladati ;pZa demokristjanov, republikancev '1 liberalcev, po kateri naj bi tari-'p zvišali od sedanjih 50 na 150 lir, ^'dražitev pa nai bi stopila v velja-y° 1. januarja: do tega datuma naj P1 odpravili avtomate za izdajanje 's,kov ter uvedli nov sistem pro- I isnia paketov listkov v trafikah J11 trgovinah. Po mnenju komunistov II socialistov naj bi tarife takoj P°dražili na 100 lir, za socialc(emo-Š^tc pa naj bi s 1. julijem uvedli .a'ifo 100 lir, s 1. januariem prihodnjega leta pa 150 lir. Vsekakor * jasno, da je vprašanje tarif po- vezano s problemom globalne preos-nove prevozne službe na načelih funkcionalnosti in največjega možnega omejevanja stroškov. Prizadevanja za izboljšanje sladkovodnega ribojjojslva Deželni odbor je na zadnji seji nakazal vsoto 10 milijonov lir za preučevanje ribogojstva v sladkih vodah Furlanije - Julijske krajine. Namen raziskav je, da bi strokovnjaki ugotovili mošnost razširitve ribogojstva na deželnem območju, zlasti kar zadeva gojenje postrvi, ki je na nekaterih krajih postalo že kar pomembna gospodarska dejavnost. Raziskovalna dela bodo o-pravilj strokovnjaki inštituta za zo-oprofilakso, ki deluje v okviru pa- dovske univerze. Preiskali bodo vode, ob katerih se lahko razvijajo nove pobude ribogojstva, pri tem pa bodo obravnavali tudi vprašanje bolezni v ribogojnicah. Na tem področju povzročajo precejšnje skrbi zlasti razne kužne bolezni, ki so lahko pogubne v gojiščih, kjer je na razmeroma omejenem prostoru zbranih mnogo rib. V primeru žlahtnih vrst, tako denimo pri postrvih, pojav kužne bolezni lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. Jutri bo dopotovala v Trst sku pina ameriških časnikarjev ■> vzhodne obale ZDA, ki se mudijo na o-bisku v naši deželi, kjer si { ed-vsem ogledujejo zimskošportna središča. Včeraj so obiskali tudi vilo Manin v Passarianu, kjer so se sestali z deželnim odbornikom za turizem Bertolijem, mimim mm mn m n m im 11ImniIim Mni||MI||||||MII|,|111|II||Ill(|1||||||I11|((1(1|(|I|1||(|11((|M1J||11(M|i(jiiiM PLODEN SESTANEK V NAŠEM MESTU Sodelovanje med sosedi na področju urbanistike Predstavniki Slovenije, Hrvaške, Koroške in ,Furlanije Julijske krajine so se dogovorili o vrsti skupnih |>olmd V prejšnjih dneh se je v našem mestu sestala delovna skupina za ozemeljsko, načrtovanje št Tih sosednih dežel — Slovenije, Hrvaške, Koroške in Furlanije . Julijske kra jine — ki so jo ustanovili pred nekaj meseci na sestanku koordinacijskega odbora sosednih dežel na Bledu. Namen tega odbora je po globiti poznavanje skupnih problemov in iskati primerne reš tve. še posebno na področjih urbanistike in turizma. Sestanka delovne skupine so se udeležili dr. Glanzer in Pichler -Steiner za Koroško, inž. Wenzler in Kušan za Hrvaško, dr. Jeršič za Slovenijo ter arh. Spagna, dr. De Rosa in georn. Pausa za našo KMEČKA ZVEZA vabi na 5 OBCNI-ZJJOH^ ■ ■( kakšni elemen lami nesreči. Zaradi tega naj ob čina vnaprej bolj poskrbi z.a to kar spada v njeno pristojnost, je dejal odv. Sanzin. iti dal tudi ne kaj konkretnih predlogov. V svojem posegu je tudi omenil precej; Snje delo, ki ga opravljajo v tej palači in. ki ni samo strogo sod nega značaja. Poleg liberalca Fornasirja, mi sovca Romolija, komunistke P,rel love. ki je govorila predvsem o zdravstvenih vprašanjih, je spregovoril še komunist Coceani, ki je kritično ocenil dokument sredinskih strank. Polemično je dejal', da manjka v njem vsaka kontrapozi; cija deželnim organoma, ker so tu kajšni demokristjani prev«; navezani na svoje deželne prvake in jih nočejo in ne morejo kritizirati. Dejal je tudi, da ni v tem dokumentu nekaj zelo važnih vprašanj in da nočejo demokristjani o njih sploh diskutirati. Kot smo že uvodoma 'napisali, bo ponovna seja občinskega sveta danes ob 18.30. Najprej bodo na vrsti odgovori župana in posameznih odbornikov, zatem bodo sle dile glasovalne Izjave posameznih skupin. Glasovanje bo predvidoma v poznih večernih urah. Priprave za simpozij o vlogi pokrajin Včeraj se je (sestalo v Vidmu predsedstvo deželne zveze vsedržavnega združenja pokrajin, ki je razpravljalo' o več vprašanjih, pred vsem pa je poglobilo razpravo o pripravi simpozija z.a opredelitev nove vloge pokrajin ali novih upravnih teles, ki naj bi jih nadomestile, v okviru reforme krajevnih uprav. Po seji je predsedstvo obiska lo pristojnega deželnega odbonvka Bianchinlja, da ga seznani s'to pobudo in ga zaprosi za sodelovanje in podporo. Simpozij bi se moral od vijati, po zamisli prirediteljev, 7. in 8. maja v prostorih novega deželnega avditorija v Gorici in bi moral biti vsedižavnega značaja, s sode lovanjem strokovnjakov in političnih predstavnikov. Deželni odbornik je pozitivno ocen:l pobudo in izrazil pripravljenost sodelovati na simpoziju. opozoril pa je, da bi mogel’ sovpadati s tednom solidarnosti s Furlanijo-Julijsko krajino. V TRŽIŠKI LADJEDELNICI V gradnji nova ladja za družbo Sidemar V tržiški ladjedelnici Italcantieri so začeli včeraj graditi 81-tonsko tovorno ladjo za družbo Sidemar. Gre za drugo ladjo v seriji štirih enakih plovil. ki jih je omenjena družba naročila za prevažanje olja in drugih vrst blaga. tMIIIHIIIimillllMHIIHIIHIIIIIIIItlllllimiimillfllllHIIIIIIIUHillMailllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllltl STATISTIČNI PODATKI MEJNE POLICIJE Februarja skoraj 60.000 prehodov več kakor mesec prej Spet se je povečalo število potnikov s potnimi listi - Prevladujejo italijanski državljani Tudi v februarju se je promet ob meji na Goriškem ugodno razvijal. čeprav je februar kar za tri dni krajši od januarja, so na vseh mejnih prehodih v r.aši pokrajini našteli kar 1.178.831 prehodov meje, ali približno 60.000 tisoč več kakor mesec prej. Zanimiva je ugotovitev, da se je februarju spet dvignilo število prehodov s potnimi listi, ki je nekoliko upadlo v zadnjih mesecih lani, še bolj pa prav januarja Tako so na mednarodnem mejnem prehodu pri Rdeči hiši, ki je za enkrat edini prehod usposobljen za mednarodni promet v naši pokraji-iT, našteli 342.323 potnikov s potnimi listi (januarja samo 313.337). Italijanskih državljanov je bilo 202 tisoč 668, tujih državljanov, med katerimi prevladujejo Jugoslovani, pa 139.655. številke se nanašajo na prehode v obeh smereh. Precej višje so številke, ki se nanašajo na promet s prepustnica mi v okviru videmskega sporazuma. V pokrajni so našteli kar 835 tisoč 508 prehodov, ali skoraj 30 tisoč več kakor mesec prej (805 tisoč 767). Tudi tu prevladujejo italijanski državljani, ki so preko račili mejo kar 439.143-krat. Torej dovolj zgovorni podatki.' ki samo potrjujejo, da je izbrana pot najširšega sodelovanja in odprtosti ob meji, pravdna. Študnilovsko gibanje Študentovska akcija na Goriškem v zvezi z reformo višjega srednjega šolstva je včeraj zavzela novo obliko boja. Študentje so .se po šo lah sestajali in se na sestank'h po govarjali o teh vprašanjih. Študent je slovenskih višjih srednjih šol so se včeraj dopoldne zbrali v prosto rih gimnazije, liceja in učiteljišča. Pridružila se je tudi delegacija di jakov slovenskega trgovskega zavo da. Dijakj, izvoljeni v šolska telesa, so na sestanku razlagali svoje zahteve, ki jih imajo v zvezi z Mal fattijevo reformo. Poročali so tudi o pripravljalnem sestanku, ki so se ga prejšnji dan udeležili v prostorih univerzitetnega krožka in kjer so se dogovorili o oblikah boja za uveljavitev svojih pravic. študentje italijanskega zavoda «Fermi» so v zvezi z včerajšnjim stavkovnim gibanjem izdali posebno tiskovno poročilo. Scsfanck esperantistov iz treh držav V nedeljo so se na sedežu Pro Loco sestali zastopniki esj)erai'ti stičnih krožkov Slovenije, Koroške in naše dežele. Srečanje je bilo ob priliki tretje obletnice dblova nja goriškgga esperantističnega krožka. Na srečanju so se zastopniki teh društev (Slovenijo sta zastopala Tone Logar in Peter Zlat nar) domenili, da priredijo v sep tembru v Gorici »trilandio*, t.j. srečanje esperantistov treh sosednih držav. Upajo, da bodo na to sre Čanje prišli zastopniki številnih e-sperantističnih društev* ki deluje jo v treh sosednh državah Goriško društvo esperantistov ob vešča, da se bo drevi, ob 20. uri, na sedežu Pro Loco na grajskem griču, pričel tečaj esperanta prve stopnje. Jutri, ob 17. uri, pa bo v istih prostorih začetek tečaja esperanta druge stopnje. Jutri zvečer, ob 20.30. pa bodo v istem prostoru predvajali film o I slandiji. Komentar bodo podali v esperantu, če bo kdo želel pa bode besedilo prevajali v italijanščino. V KATOLIŠKEM DOMU V GOBICI Uspel koncert Akademskega baročnega kvarteta Na sporedu delu znanih mojstrov iz 17. in lil. sloldja Odprlje slikarske razstave V. Klanjščka in II. Jnsse V dvorani Katoliškega doma v Gorici je bil v nedeljo, S. marca, zanimiv in uspel koncert mladih in obetajočih koncertistov iz Ljubija ne. Nastopil je Akademski baročni kvartet, ki ga sestavljajo Alenka šček (klavir), Jelka Grafenauer {čelo), Drago Arka (violina), in Kiemen Ramovš (kljunasta flavta). Umetniški vodja ansambla je priznani slovenski violinist prof. Tomaž Lorenz. Koncert je priredilo SKFD v Gorici. Program koncerta mladih ljubljanskih glasbenikov je obsegal dela velikih baročnih skladateljev kot so Corelli, Telemann. Haendel. Sam martini, Naudot in Williams. V glavnem so bile to sonate pa trii, kjer so v posameznih glasbenih stavkih lepo izstopali barvni in dinamični izseki pa tudi stilna doživetja. Mladi slovenski poustvarjalci so v dognani igri in mestoma zelo delikatnih pasažah izvajanih skladb, zelo tn cizivna je bila tudi flavta «piccolo» v svoji nežni barvitosti, skušali po- OB MEDNARODNEM PRAZNIKU ŽENA V' Standreške pevke obiskale starčke v domu «A. Culot» Uspele prireditve v številnih krajih - Konec tedna so na vrsti Gorica, Pevma, Doberdob in Sovodnje Naše žene proslavljajo v teh dneh mednarodni praznik žbha 8. marec. Med številnimi prireditvami, ki so že bile in ki še bodo ta teden, velja omeniti najprej za nas neobičajno prireditev katere protagoniške so bi le standreške pevkč ženskega zbora «Oton Župančič*. V ponedeljek popoldne so obiskale starčkg in še po sebej starke, ki bivajo v občinskem domu počitka «A. Culot* v Ločniku in jim priredile koncert. Prijetni ljudje, ki bivajo v tem domu. so bili zelo zadovoljni s tem obiskom in so naše pevkp za njihovo izvajanje nagradili z aplavzi. : V soboto so se na razne prireditve že se.šle naše žene in dekleta v nekaterih krajih. Prostori doma »Andrej Budal* v Štandrežu so bilj prepolni, kajti ->v njih se je zbraio zelo veliko domačih žena in deklet, ki so v ■ prijetnem in prijateljskem vzdušju preživele večer. Ni manjkalo kulturnega dela prireditve, čeprav je bila teža na prijetni, zabavi. V gostilni Pri Tildi na Oslavju pa so se zbrale . pgjgprgke žepe, Bilo jih je osemdeset/, imele- se večer jo, na njej so nabrale 81.000 lir. ki so jih namenile v sklad za pomoč slo venskim ženam v Benečiji, v krajih ki so bili prizadeti od potresa. Akcijo za nabiranje denarja za Be nečijo bodo imeli tudi v drugih kra jih in upajo, da bo nanjo precej od živa. V soboto so se na domačem sedežu zbrale, na pobudo prosvetnega društva Vipava, tudi žene s Peči in iz Rupe. Tudi tu je bilo vzdušje prijateljsko. Skupina doberdob-skih žena pa se je zbrala v domači gostilni Pri Viktoriji na večerji, za tem pa so imele prosto zabavo v domači prosvetni dvorani, i Nekaj priložnostnih besed je ob tej priliki spregovorila občinska svetovalka A-namarija Pieri por. Gergolet. Sinoči so se zbrale žene s Poljan, v soboto pa so na vrsti podobne pri reditve v Gorici, v Pevmi, v Doberdobu, v nedeljo pa pridejo na vrsto še žene v Sovodnjah. ci domačega ijevskega zbora pod vodstvom Pavlipe Komelove, dela raznih slovenskih pesnikov pa so recitirali šolski otroci iz Dola in s Poljan. V svojem priložnostnem govoru je Milan Pahor (joudaril važnost, k', jo Slovenci pripisujemo kulturno - prosvetni ustvarjal nosti in pomen, ki ga ima vsa ta ustvarjalnost za naš narodni raz voj. Govornik je tudi dejal, da ne smemo praznoval)' Prešernovega dne zgolj kot kulturni praznik, marveč da moramo ob tej priliki poudarja ti vse naše probleme. Učitelji na tečaju telesne vzgoje V ponedeljek popoldne se je v šolskem pdslopju v Ul. Alviano pričel tečaj telesnovzgojnega pouka za osnovnošolske učitelje. Vodita ga prof. Maja Leban _ Morinj in prof. Aldo Rupel, udeležuje pa se ga 54 učiteljev in Očiteljic slovenskih šol na Goriškem. Tečaj bo trajal mesec in pol dni. Na otvoritveni svečanosti so bili poleg tečajnikov pri šotni še šolski skrbnik dr. Imbria-ni, didaktični ravnatelj dr. Milovan Brešan, šolski nadzornik dr. Lebani, prof. Mari, ki je kooidinator za telesno vzgojo pri šolskem skrbništvu, in kot gostiteljica ravnateljica nižje srednje šole prof. Simčič-Loj-kova. Podobne tečaje začenjajo v teh dneh v vsej goriški pokrajini. Na nekatere otvoritve je prišel tudi de želni odbornik za šport Bertoli. Na teh tečajih bo sodelovalo približno 500 učiteljic in učiteljev, vodilo jih bo šolsko skrbništvo. Učiteljem bo dp strokovnjaki pokazali kje in ka ko naj se vrši telovadba za šolske otroke, tudi v primerih, ko nimajo na razpolago ustreznih telovadnic in drugih, športnih objektov. Gre za širšo akcijo v deželnem merilu, ki jo je sprožila deželna uprava Furlanije - Julijske krajine in ki teži k temu, da bi se v vse osnovne šole uvedla telovadba kot nekaj obveznega. V Dolu uspela Prešernova proslava Tudi prosvetno društvo «Kras* iz Dola in s Poljan je priredilo ob priliki Prešernovega dne praznik slovenske kulture. Prireditev so meli skupno z najmla.jšim.1 iz tega kraja v poslopju domače šole v Dolu. V programu so nastopili pev- GLASBENA MATICA Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete priredijo ' ob 20.30 abonmaja petek, 11. marca, Palači Attems v KLAVIRSKI RECITAL Janeza Lovšeta ( Vabljeni! dati pravo muzikalno atmosfero 17. oziroma IS. stoletja. Marsikdaj bi seveda' prijetneje zazvenel oster in plemenit zvok klavičembala, kar pa v naših razmerah ni bilo mogoče. Sam koncert bi verjetno tudi piišel vse bolj do izraza v manjši in intimnejši dvorani, npr. Attemsove palače. Vseeno pa smo- lahko prisluhnili prijetni in dostojno interpretirani glasbi, ki jn sicer ne slišimo tako pogosto. Morda bi bilo umestno, da bi v programu imeli še kako stOiio varianta (morda kaj neoklasičnega), kar bi nekoliko popestrilo sicer zelo zaokrožen glasbeni spored. Lep nastop mladih ljubljanskih glasbenikov je sovpadal še z odprtjem umetniške razstave dveh mladih umetnikov. Vladimirja Klanjščka in Hijacinta Jusse. Tako sta si slika in glasba tu vzajemno podali roko in lepo porezali v enoto kulturna prizadevanja našega mlajšega rodu. Prav gotovo se nedeljski koncert primerno' uvršča v niz številnih glasbenih prireditev v našem mestu, ki jih imamo zadnje čase kar precej. Znamenje, da je slovenska kultura tudi na umetniškem ustvarjalnem in poustvarjalnem nivoju žira in plodna. SLOVENSKA PROSV ETNA ZVEZA in ODBOR ŽENA ZA PROSLAVO *. MARCA priredita v soboto, 12. marca, ob 20. uri v PROSVETNI DVORANI v GORICI PROSLAVO ŽENSKEGA DNE Na sporedu so priložnostni govor. kulturni im zabavni program. VABLJENE! VABLJENI! Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Marži m, Korzo Itatia 89. tel. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Dapes ves dan in ponoči je v Trži ču dežurna lekarna Rismondo, Ul Toti, tel. 72701. Gorica VERDI 16.30 22.00 sKiller comman-do — Per un |>ugno di diamanti*. T. Savalas in P. Fonda. Prejjovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.00- 22.00 »Suspiria*. J. Har-per in S. Casini. Barvni film. Pie-tmedan mladini pod 14. letom MODERNISS1MO 17.30 -22.00 »L imma-gme allo sjiecchio*. L. UUman n E Josephson. Barvni film. Picjio-vedan mladini pod 14. letom. CENTftALF. 17.00 21.30 -La scaijietl* e ta rosa* H. Chamberlein m G. Craven Barvni t;lm VITTORIA 17.00 22 00 »Sessualmen-te vostro*. I. Brian, V. Boisgel. Barvni film. Prepovedan nnadmi jjod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «11 eolpaceio* PRINCIPE 17.30—22.00 »Cattivi pen-. sien*. Barvni film. Nova Gorica in oholi ca SOČA »Kobra*, jajjonski film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Razjezil se bom*, francoski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Osvajalci zlatega rudnika*, ameriški film ob 19.30 TRŽIŠK0 PREBIVALSTVO POD VTISOM CNUSNEGA ZLOČINA Včeraj so v bolnišnici sprejeli domnevnega morilca Truplo 40-letne Sare Bozzo odkrili na samotni stezi blizu trdnjave Francesco Corso naj bi že bil obsojen zaradi poskusa umora v ZRN Tržiško prebivalstvo je še zmeraj i je osumljen namernega umora, pod vtisom gnusnega zločina, ki naj bi ga nad 40-letno Saro Bozzo zagrešil 57-letni Francesco Corso. vdovec, oče štirih otrok, po rodu iz Trapani ja na Siciliji, bivajoč v Tržiču v U-lici Marzio Moro 4. Truplo nesrečne Sare Bozzo, bolničarke v tržiški bolnišnici, matere 15-letnega sina Lorisa, so po naklju čju odkrili v ponedeljek proti veče ru. Mestnim Redarjem, ki so hoteli preveriti resničnost obvestila nekega mladeniča, da leži na samotni stezi blizu tržiške trdnjave žensko truplo, se je nudil strahovit prizor. Na tleh je res ležalo okrvavljeno truplo ženske srednjih let. Kasneje, ko so na kraj zločina prihiteli še re sevalci, so ugotovili, da gre za 40-letno Saro Bozzo. Že na prvi pogled je bilo jasno, da je podlegla številnim ranam po vsem telesu. Preiskovalci so takoj po ugotovitvi istovetnosti zbrali dovolj informacij, da so lahko osumili 57detnega Sicilijanca Francesca, Corso. kj je nekaj časa živel z Bozzovo. Med njima je prihajalo pogosto do prerekanja in tudi do fizičnega obračunavanja. Pred kratkim je Corso imel zaradi tega tudi opravka s sodiščem. Preiskava je sicer za kratek čgs obstala, kajti glavni ’ osumljenec je izginil nezpano kam. Vendar je že včeraj zjutraj prišlo do razpleta, ko so ugotovili, da se je zatekel v tržiško bolnišnico zaradi ran. ki si jih je zadal na oprsju pri poskusu samomora. Seveda se je za Corsa takoj pozanimala sodna oblast, ki ga je za-stražila. Ker rane niso prebude, so ga tudi že zaslišali. Sinoči pa so odredili njegovo premestitev v goriški zapor. Po nekaterih vesteh naj bi Corso. ki je za svojega zagovornika imenoval odvetnika Ginal dija, dejanje priznal. Vsekakor se bo o dogodku oviralo na podlagi preiskave odločiti sodišče. Zaenkrat Medtem se je izvedlo, da je bil Corso zaradi poskusa umora že obsojen in to v Zvezni republiki Nemčiji. Vzrok naj bi bil tudi takrat — maščevanje iz ljubosumnosti. Za prevoz blajja na goriški železnici Poslanec Dino Marocco je poslal predsedniku goriških špediterjev Ginu Pozzattiju telegram, s katerim ga obvešča, da so na ministrstvu za prevoze pričeli preučevati možnost, da bi lahko po železnici Gorica - Nova Gorica od-premljali v države onkraj Jugoslavije blago, ki .je sicer proizvedeno v drugih zahodnih državah, kupili pa so ga in »nacionalizirali* trgovci v Italiji. Omenjeno blago so že pošiljali v Jugoslavijo in še dalje po goriški progi do letošnjega 31. januarja, takrat pa je italijanska železniška direkcija prepovedala prevoz takega blaga po tej progi. Rako urediti -trg pred stolnieo Na županstvu v Gorici bo julri ob 17. uri srečanje med predstavniki občine in arhitektom Piom Montesijem. Govor bo o načrtu za ureditev trga pred škofijo. Občinska uprava je pred časom dala omenjenemu arhitektu nalog za izdelavo načrta, združenje I-talia nostra pa je dalo protipred-log. Po našem mnenju je treba ta trg urediti tako, da bo valoriziral stare hiše, ki so v neposredni bližini. Povzetki iz razprave na 11. rednem občnem zboru SKGZ Po poročilih predsednika Borisa Raceta in tajnika Darija Cupina (njegovo poročilo je bilo delegatom razdeljeno) na nedeljskem občnem zboru Slovenske kulturno - gospodarske zveze, se je razvila izčrpna in zavzeta razprava. Vanjo je. poseglo 32 delegatov in odposlancev v SKGZ včlanjenih organizacij, kar že samo po sebi govori o velikem zanimanju za vsa vprašanja, s katerimi se srečuje Zveza in vsa naša narodnostna skupnost na celotnem področju dežele Furlanije - Julijske krajine, kjer živi. Razprava je osvetlila prenekatere aspekte narodnostnega, političnega in gospodarskega boja Slovencev na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini, v mnogih primerih pa tudi problematiko in dejavnost posameznih, v SKGZ vključenih, organizacij. Skoraj vsi diskusijski posegi so izhajali iz nalog, ki jih pred vso našo narodnostno skupnost in SKGZ še posebej, postavlja izvajanje osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Vse posege v razpravo objavljamo v skrajšanih, vendar bistvenih, povzetkih. Bistvene točke iz razprave je povzel predsednik Boris Race, razprava pa bo služila tudi za izdelavo sklepov občnega zbora, ki bodo prišli v sklepno resolucijo. ACE MERMOLJA Mladina - žrtev družbene krize • Ace Mermolja je spregovoril v i-menu komisije za mladino in šport pri SKGZ. Najprej se je dotaknil splošne družbene krize, ki bremeni še prav posebno mladino in ji nevarno manjša možnost zaposlitve in ogroža bodočnost nasploh. Tudi kriza vrednot šibi prisotnost in delo mladih. Splošna kriza ima negativne posledice tudi v vrstah slovenske mladine in veča možnost asimilacije. «Ekonomska kriza načenja našo narodnostno skupnost najhuje v Beneški Sloveniji, potres je situacijo še poslabšal. Kriza vrednot, nevarnost skrajnega individualizma in kvalunkvizma, razširjeno nezaupanje v inštitucije, pa najsi bodo tudi napredne, vse to ima lahko negativce posledice za narodno zavest med mladimi,* je dejal Mermolja, dodal pa je, da je slovenska mladina kljub temu močno aktivna. Mladi delujejo v mladinskih, športnih, prosvetnih in drugih organizacijah. V Beneški Sloveniji so bistveno pripomogli k vse večjemu narodnemu preporodu. / Glede vključevanja mladine v razne organe SKGZ je Mermolja dejal, da je treba mladim ljudem •omogočati, da o naši skupnosti tudi soodločajo in to na vseh ravneh*. Takšna zavest se v naših organizacijah vedno bolj utrjuje, čeprav ponekod počasneje. Mermolja se je nato dotaknil še dveh vprašanj, to je slovenske šole in osimskega sporazuma. Glede šole ie poudaril, da se morajo mladi vključiti 1 v prizadevanja za samostojni šolski okraj, saj ta pomeni «stopnjo k osamosvojitvi slovenske šole* in «začetek boja- za drugačne, primernejše vsebine naše šole*. O osimskem sporazumu je Mermolja izrazil misel, da je dobro predvsem to, da se tako normalizirajo odnosi med obema državama podpisnicama. Za mlade je važen tudi ekonomski del sporazuma, saj mora pomeniti možnost zaposlitve. IZIDOR PREDAN Vloga «Novega Matajurja» in Beneškega gledališča Izidor Predan je spregovoril o u-spehih in težavah Novega Matajurja ter o Beneškem gledališču. Novi Matajur, ki izhaja nekaj nad tri leta, igra, kot je zatrdil, pomembno vlogo med beneškimi Slovenci, ker je vedno bolj ljudski in daje pomemben prispevek pri osveščanju beneških Slovencev. Vrhu tega pridobiva tednik vedno večji pomen tudi pri političnih in kulturnih krogih ter občinskih upravah in ustanovah, saj tem ustanovam in upravam ni vseeno, kaj Novi Matajur piše. To se pravi, da se je za tednik začela nova faza. Časopis se je tudi močno razširil, saj je v začetku tega meseca štel nad 1900 naročnikov. Predan je nato spregovoril o vprašanju naročnine in naročnikov, kjer se opažajo hude težave, toda v primeru Novega Matajurja se dogaja, da ga beneški Slovenci, ki so bili in so brez šol, naročajo in plačujejo, torej prispevajo milijone lir za slovensko tiskano besedo, pa čeprav jih oblasti kot slovensko manjšino zanikajo. Izidor Predan je nato govoril o Beneškem gledališču, to se pravi o dramski skupini, ki jo sestavljajo mladinci, ki ne delujejo, razen nekaterih, v nobenem kulturnem društvu in ki bi potemtakem ostali izven naših dogajanj, če bi ne sodelovali v tej kulturni ustanovi. Predan se je v zvezi s tem zahvalil tržaškemu Stalpemu slovenskemu gledališču za moralno in strokovno podporo, pa tudi za prvo finančno pomoč, hkrati pa podčrtal finančne težave, v katerih je Beneško gledališče, kateremu so javne oblasti odklonile podporo, ker da še ne deluje eno leto. Predan je zatp apeliral na ustanove, naj bi priskočile gledališču na pomoč, ker je nuja velika. Na koncu se je Predan zahvalil goriškim in tržaškim Slovencem in tudi matični Sjoveniji za takojšnjo in veliko pomoč ob potrešu, ki je prizadel Beneško Slovenijo, ko so prav zaradi tega »mnogi od tistih, ki so bili zaspani, se prebudili in spregledali, ter uvideli, kje so naši pravi bratje*. DINO DEL MEDICO Hvala za pomoč porušeni Benečiji Potresni sunki v maju in septembru lanskega leta so v zahodni Benečiji, Kanalski dolini in v Reziji porušili okrog 1500 hiš, močno poškodovali nadaljnjih 1500 in laže prizadeli okrog 4000 zgradb. Že drugi dan po fnajskem potresu so kulturna društva in Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije ustanovili koordinacijski odbor za pomoč žrtvani potresa, skoraj ob istem časif pa je bil pri SKGZ ustanovljen solidarr nostni odbor za odpravo‘ikisledie^te naravne katastrofe, Primorski dnevnik pa je dal pobudo za nabiralno akcijo. Pomoč je prišla tudi iz matične domovine, pa tudi naši emigranti v tujini so se odzvali našemu pozivu. Ustanovljen je bil tehnični urad, ki je do danes v sodelovanju z Zavodom za raziskavo materialov iz Ljubljane pripravil nad 220 načrtov za sanacijo hiš s protipotresno tehnologijo. Hiše, ki so bile po majskem potresu popravljene na podlagi omenjene tehnologije, so dobro prestale septembrske sunke, tako jda je deželna uprava to tehnologijo v celoti sprejela. Sanacija in rekonstrukcija podrtih objektov se pospešeno nadaljuje, tako da se bodo dela lahko kmalu zaključila. . Našemu koordinacijskemu odboru — je nadaljeval Del Medico — so, se, kakor rečeno1, odzvali tudi izseljenci v tujini in razne občine v Švici in Belgiji. Novembra lani je župan občine Yverdon obiskal potresna področja Beneške Slovenije, maja letos pa bo zbor «Rečan» iz Ljes odpotoval v to švicarsko občino, ki namerava v bližnji prihodnosti organizirati poseben teden Beneške Slovenije. Kljub hudemu udarcu, ki ga je zadal potres, so naša društva v zadnjem času še pospešila svoje delovanje. Na letošnji Dan emigranta v Čedadu je nad 1000 rojakov spet prišlo izrazit svojo pripadnost slovenskemu občestvu. V Kanalski dolini prof. Venosi letos nemoteno uči nad 40 učencev domače slovenske besede in prav te dni je tu nastalo novo slovensko društvo. Na tem mestu gre nam beneškim Slovencem predvsem za to, da se toplo zahvalimo vsem plemenitim ljudem, ki so nam v teh težkih časih stali ob str'ani in nam pomagali. Hkrati s tem pa moramo poudariti, da brez gospodarskega razvoja bodo tudi obnovljene^ hiše ostale prazne in da -se bo tudi izseljevanje po vsej verjetnosti nadaljevalo, je zaključil Del Medico. VOJKO KOCMAN Vei skrbi za kadre v športu Vojko Kocman je govoril v imenu Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. V svojem poročilu je najprej dejal, da »ZSŠDI stremi za tem, da najde skupni jezik z vsemi zamejskimi športnimi društvi glede razvoja slovenskega športa*. Kocman je nato potrdil, da je zveza na pravi poti, saj pristopa k njej vedno večje število društev. Zveza pa ni pretrgala stikov z nevčlanjenimi društvi in si želi, da bi le ta stopila v združenje. Kocman je svoj poseg nadaljeval z besedami: »Prepričani smo in zavedamo se pomembnosti športnega udejstvovanja naše mladine, seveda se mora športno delo vršiti v pravem narodnoobrambnem duhu, tako na igriščih, kot izven njih * Kocman je nato omenil vedno večjo skrb zveze za nove kadre. V sklop teh prizadevanj spadajo tudi seminarji za odbornike, kjer je odziv mladih visok. Športni delavci in mladi športniki delajo požrtvovalno in skrbijo za dviganje ugleda slovenskega športa v Italiji. Govornik je nato poudaril, da je treba stremeti po čimširšem sodelovanju med slovenskimi športniki in športniki večinskega naroda. V tem smislu je bila velika pridobitev priznanje s strani deželnih oblasti, ki so združenju omogočile, da je z e-nim članom prisotno v deželni komisiji za šport. Truditi se je treba, da bodo člani združenja prisotni na vseh ravneh, kjer je govor o športu, prisotnost je potrebna v občinskih in pokrajinskih komisijah. Nazadnje se je Kocman dotaknil vprašanja gradnje slovenskega športnega centra in športnih objektov sploh, ki predvsem v samem mestu Trst, ne zadostujejo številnim potrebam. JOSIP TAVČAR Status SSC še ni urejen Prof. Josip Tavčar je spregovoril o trnovi poti Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Pri tem je podčrtal, da so bili v preteklem letu v obeh zbornicah ital. parlamenta predloženi trije zakonski osnutki, ki se med seboj bistveno ne razlikujejo in ki zahtevajo med drugim, da naj bi država prevzela nase glavno breme pri finansiranju SSG. Podčrtal (je tudi dejstvo, da so KD, PSI in KPI večkrat javno izjavile svojo pripravljenost omogočiti SSG ne le obstoj, pač pa tudi nemoten in uspešen razvbj, vendar se doslej obljube še .niso spremenile v dejstvo; da bi ’ sprožile zapleten in zamuden parlamentarni iter, ki ga mo-ČW^hp$t; :/&lrfpti osnutki, če hočejo postati državni zakon. Zavlačevanje je bilo brez dvoma v Zvezi z ratifikacijo osimskih sporazumov, toda s tem so minili tedni in meseci in «bližamo se koncu letošnje gledališke sezone, SSG pa razpolaga s finančnimi sredstvi, ki komaj zadoščajo najnujnejšim obveznostim do zapadlosti pogodbe z umetniškim in tehničnim osebjem, to je 26. maja.* Prof, Tavčar je svoja izvajanja takole nadaljeval: «V zgolj finančnem pogledu so torej perspektive za prihodnjo gledališko sezono dokaj črne. Vendar hočemo verjeti in verjamemo v dobro voljo vseh treh strank — podpisnic zakonskih osnutkov in v že večkrat izkazano podporo vseh ostalih strank ustavnega loka, ki jih je še posebno v teh zadnjih desetih letih visoka kvaliteta naše gledališke hiše prepričala, da ji brezpogojno kaže MIRKO KAPELJ Del odškodnine za razlastitve za gradnjo kulturnih domov Miro Kapelj ni govoril o neposredni dejavnosti Slovenske prosvetne zveze, pač pa je nanizal nekaj misli in predlogov. Podčrtal je, da nas dejavnost PD na podeželju lahko zadovoljuje, zaskrbljuje pa dejstvo, da v predmestjih in v samem središču mesta, koder živi največ Slovencev, nimamo prosvetnih društev. Zato se pred nas postavlja zahteva, da se temu vprašanju posveti večja pozornost posebno zaradi dejstva, ker-je mesto tisto, ki najbolj odraža našega človeka v smislu asimilacije. Nato je govoril o prav tako zaskrbljujočem vprašanju spreminjanja narodnostnega sestava na podeželju, seveda na škodo naše nacionalne skupnosti. Tega procesa ne moremo zaustaviti, zato so pa tudi prosvetna društva dolžna svojo dejavnost prilagoditi stvarnosti. Posebno bo to veljalo v tistih krajih, ki bodo neposredno ob predvideni prosti coni na Krasu. V zvezi s tem je bila na srečanju z društvi — članicami SPZ sprožena zamisel, naj bi del odškodnine ali najemnine za zemljo, ki bo služila prosti coni, namenili gradnji ustreznih domov, ki ne bodo le sedež za kulturno jn prosvetno ter športno dejavnost, pač pa za vse dejavnosti, ki jih lahko zaobsežejo naloge prosvetnih društev. Nato je omenil tudi, kako naj PD ne ostajajo več pri starem, rekli bi čitalniškem načinu udejstvovanja, ampak naj bi ubrala nove poti, kot so na primer Prešernovo proslavo letos vse drugače kot sicer slavili v Križu in na Opčinah. Omenil je, končno, vprašanje pomanjkanja prostorov. Končno je govoril še o dobrih stikih in odnosih naših prosvetnih društev s podobnimi društvi v matični Sloveniji in z napredno italijansko kulturno - rekreativno organizacijo ARCI . UISP, kjer pa bi bilo treba čimprej priti od sikov h konkretnejšim oblikam sodelovanja. PETER SANZIN Več ofenzivnosti s pravnimi argumenti V svojem posegu se je govornik dotaknil politike, ki naj jo naša manjšina vodi do določenih organov večine in do oblasti. Slovenska manjšina v Italiji se je v preteklosti ob- za upati dragoceno kulturno . politično vlogo v odnosih med slovenskim in italijanskim narodom.* Prof. Tavčar pa je pri tem podčrtal, da »nočemo slepo j verjeti* vendar verjamemo «v polni zavesti pravic, ki smo si jih pridobili v dolgih letih trdega in požrtvovalnega boja za enakopravnost slovenskega življa z italijanskim na teh tleh. Z mirno vestjo torej odločno zahtevamo, da se končno uresničijo vse obljube in da se v prehodni fazi do uzakonitve državnih finančnih sredstev najde za naše gledališče primerna rešitev v krajevnem merilu. Ne sme se ponoviti kriza, ki je lani ob koncu sezone stresla našo gledališko hišo do temeljev. Podobne krize so namreč porazne za življenje tako delikatne ustanove, kakršna je naša. Kjer ima iracionalnost u-metniškega snovanja glavno besedo, je duševni trenutek poglavitnega pomena in lahko v. nekaj dneh zruši kar je razum s pomočjo prizadevnosti, pridnosti in poklicne sposobnosti zgradil v dolgih letih napornega dela, Zato menim, da bi naše gledališče ne moglo prenesti še ene take krize, ne da bi se za velik odstotek zmanjšala njegova učinkovitost.* našala preveč pasivno in v mnogih primerih omejevala svojo dejavnost na to, da se je upirala raznim krivicam, ne da bi sama stopala v ospredje z novimi upravičenimi zahtevami. Le v zadnjem času in v deloma spremenjenem ozračju je naša manjšina ubrala bolj dinamično pot in začela postavljati zahteve po večjem upoštevanju na vseh ravneh. To dinamičnost je treba zdaj še pospešiti in preiti k večji ofenzivnosti, hkrati s tem pa je treba uvesti v našo politiko več fantazije kot doslej. O-kolje, v katerem živimo in delamo, se polagoma spreminja: pri sodržavljanih italijanske narodnosti se začenja čutiti potreba po učenju slovenskega jezika, novi odnosi se ponekod porajajo tudi v krogih (na primer' v sodstvu), ki so bili doslej izrazito konservativni in nazadnjaški. Novo vzdušje, ki se pojavlja med tu živečima narodoma, nas torej lahko navdaja z določenim optimizmom, to pa nikakor ne sme zavirati naših prizadevanj za dosego vseh naših pravic. Tako je treba pospešiti zlasti napore, da bo parlament čim prej izglasoval zakon o globalni zaščiti naše narodnostne. skupnosti. Pri tem pa si ne smemo delati iluzij, da bo samo izglasovanje zakona odpravilo vse naše probleme. Sama zakonska norma ostane namreč lahko le mrtva črka, če za njeno izvajanje ni ustrezne volje in ustreznega vzdušja. Prav zato mora slovenska narodnostna skupnost na tem področju senzibilizirati javno mnenje in se v svoji politiki posluževati vseh pravnih in upravnih sredstev, ki so ji na razpolago. ADRIJAN SEMEN Prizadevanja za publicizacijo CM V svojem posegu se je zadržal ob p/oblemih Glasbene matice. Iz šole te naše ustanove, ki nudi danes na področju od Gorice in Sovodenj preko Devina, Nabrežine, Proseka, Bazovice, Trsta, Skednja do Doline individualni glasbeni pouk nad 400 gojencem, je v povojni dobi izšla priznana skupina glasbenikov, ki se danes profesionalno ukvarjajo z glasbo. O umetniški ravni naše šole govori tudi dejstvo, da gojenci Gostje na nedeljskem občnem zboru SKGZ GM uspešno opravljajo kot privati-sti izpite na konservatoriju Tartini. Poslanstvo šole Glasbene matice pa ni samo -v formiranju profesionalnih glasbenikov; šola ima še drugo, po- membnejšo vlogo na kulturno - prosvetnem področju, kjer s svojo dejavnostjo prispeva k utajevanju narodne zavesti med mladino. Zaradi stalnega naraščanja števila gojencev pa se »ggdsti^ai^^ne matice srečuje leto z« letom s čedalje težjimi problemi >4*lw*a«ljanje kvalificiranih učnih čedalje .težje, bodisi zaradi velikega finančnega bremena, bodisi zaradi dejanskega pomanjkanja usposobljenih glasbenih pedagogov .na našem Rodročju. Skrb vzbuja tudi delovanje, šole GM'v Gorici, kjer so prostori na razpolago popolnoma neustrezni za reden pouk. To močno ovipa tudi prizadevanja, da bi čim prej začeli z 'rednim glasbenim poukom tudi v Beneški 'Sloveniji. Odbor Glasbene matice ši že leta prizadeva, da bi bila šola GM pubb-cizirana.. šola ima za to vse potreb he rekvizite in sami funkcionarji na pristojnem ministrstvu v Rimu so to priznali ter izrecno izjavili, da bi ureditev, kakršno predlagamo za podržavljeno slovensko glasbeno šolo, mogla služiti za zgled pri reformi italijanskih konservatorijev, ki že davno ne Ustrezajo več sodobnim pedagoškim načelom. Kljub vsemu temu pa se vprašanje publiciza-cije naše glasbene šole doslej ni premaknilo z mrtve točke, češ da država za to nima denarja. Mi se seveda ne moremo sprijazniti z dejstvom, da se usoda naše glasbene šole skuša povezati z usodo reforme italijanskega glasbenega šolstva, še manj pa z dejstvom (ali s pretvezo), da se podržavljenje naše šole (ki s svojo ureditvijo celo anticipira bodočo ureditev italijanskega glasbenega šolstva) odlaga zaradi »pomanjkanja ustreznih skladov*. ALFONZ GUŠTIN Predstavništvo kmetov v komisijah EZIT Predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin je najprej' podčrtal zgrešeno gospodarsko politiko, ki je privedla do hude krize in še posebej prizadela kmetijstvo, kar se danes hudo maščuje in hkrati daje prav Kmečki zvezi; ki je na to opozarjala. Nato je navedel vrsto razlastitev, ki so pri nas najbolj prizadele našo nac:onalno skupnost. Sedanji osimski sporazumi končno odpravljajo ovire za globlje prijateljstvo med sosednima državama, hkrati pa dajejo možnost za gospodarski raz- voj in dokončno ureditev problemov slovenske manjšine. Novi zgodovinski moment pa ne spreminja le vloge Trsta in okolici, pač pa vse dežele in nudi tudi naši nacionalni skupnosti možne./, gospodarskega uveljavljanja. Sporazumi predvidevajo na Krasu prosto cono. Kmečka zveza je stalno sledila zadevi in problemom, ki iz nje izhajajo. O tem je Guštin dobesedno rekel: «Vedno in povsod smo se izrazili za koordinirano akcijo in za enoten nastop vseh organizacij, združenj in odborov, saj menimo, da je to problem celotne manjšine, ne pa posameznih organizacij ali vasi. V prvi vrsti je treba zaščititi interese tistih, ki bodo direktno prizadeti, s tem da se u-stvari inštrument, ki bo omogočal aktivno sodelovanje vseh komponent, ki delujejo na tem delu Krasa, predvsem pa tistih, ki jim je naloga ščititi socialni in gospodarski napredek vse naše narodne skupnosti.* Govornik je nato nadaljeval: »Doseči je treba predstavništvo v komisijah ustanove EZIT, ki naj bi po določilih realizirala prosto industrijsko cono na Krasu ter v deželnih organih, ki bodo izdelali študijo o možnostih uresničitve.* Alfonz Guštin je nato podčrtal, da se je Kmečka zveza za vse to že zavzemala, da pa »..pristojnih krogih vse zavlačujejo, kot bi se jim zdelo, da ni potrebno, da bi se ;v delo komisije vključili predstavniki rjajbolj prizadetih ljudi. Gor vomik je nato omenjal področni kmetijski načrt, nujnost javnih naložb za potrebe infrastruktur in neprestani strah pred vedno novimi razlastitvami ter končno birokratska zavlačevanja, ki so prinesla že toliko škode našim ljudem, kot na primer glede Kraškega zadružnega hleva v Praprotu, Kraške zadružne mlekarne na Repentabru, kar je vse že tako hudo škodovalo kraški živinoreji, da ne govorimo še o »Dolgi kroni* v dolinski občini. »Nenaklonjenost in pomanjkanje dobre politične volje — je nadaljeval — se kaže tudi v dpjstvu, da deželna uprava noče upoštevati u-pravičenih zahtev domačih kmetov in postaviti na čelo pokrajinskega kmetijskega nadzorništva in gozdarskega nadzorništva strokovnjakov, ki bi obvladali jezik ogromne večine kmetov tržaške pokrajine. Zahteve, ki so bile izražene v peticiji, ki jo je podpisalo 1095 kmetov in ki jo je delegacija naše organizacije izročila deželnemu odborniku za kmetijstvo skupno z bivšim predsednikom pokrajinskega združenja 'neposrednih obdelovalcev in ki so jih podprle vse občine naše pokrajine, pokrajinska uprava in sindikalne organizacije, niso naletele na nikakršen odziv. Nasprotno, danes na obeh nadzorništvih ni človeka, ki bi obvladal slovenščino.* »V današnjem trenutku, klo upravičeno pričakujem i pri vseh javnih ustanovah večjo odprtost do naših problemov, ne smemo odnehati, ampak moramo še odločneje zahtevati, da se omenjena vprašanja rešijo na način, ki bo ustrezal potrebam naših kmetov.* BOGO SAMSA Sindikati in Slovenci vloga informacij Bogo Samsa je podčrtal pravilnost usmeritve reševanj problemov v okviru splošnega demokratičnega razvoja italijanske družbe, ki prihaja do izraza ne samo z volilnimi premiki, temveč tudi v globokih socialnih in gospodarskih spremembah. V tem okviru pa je še zlasti važno sindikalno gibanje, vključevanje Slo. vencev v vodstvene organe sindikatov in politika sindikatov za zaščito vseh zatiranih ter torej tudi manjšin, še zlasti slovenske manjšine/ V sedanjih pogojih izvajanja osimskega sporazuma bo odigralo odločilno vlogo razširjanje osnov oblasti, kot je to prišlo do izraza v tržaški pokrajini z novo levo upravo in kar — pričakujemo — mora priti do izraza tudi na dežeji s koncem centrističnega upravljanja. V tem procesu pa igrajo sredstva množičnega obveščanja zelo važno vlogo in je odločilno, da smo Sloven-ci tudi pri obveščanju javnosti protagonisti. Slovenci v Italiji smo s pomočjo agencije Alpe Adria ob aktivnem sodelovanju italijanske manjšine v Jugoslaviji stopili na področje modernih TV in drugih medijev. Vse do sedaj smo lahko govorili o »našem* samo, kadar je šlo za »Primorski dnevnik*, za katerega nesporno velja načelo, da poroča izključno v interesu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Sedaj pa ta kriterij velja širše, tudi za nove medije. Prav v tej zvezi pa je bistveno vprašanje reforme RAI, objektivnosti in pluralizma poročanja, na kar se lahko gleda izključno iz zornega kota interesov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji kot celote z vso njeno razvejanostjo. Končno je Bogo Samsa podčrtal interese vseh Slovencev za dosledno izvajanje osimskih sporazumov tudi glede gospodarskega dela in proste cone na Krasu, kar so prebivalci zainteresiranega področja dobro razumeli. Zavedajo se, da gre za stvarno možnost eriako-pravnega uveljavljanja na gospodarskem področju. To pa zahteva, da se odstranijo nekateri kričeči primeri diskriminacije, kot se dogajajo v tržaški trgovinski zbornici, kjer celo odbor za kmetijstvo ne zastopa predstavnik slovenske strokovne organizacije. LUCIANO FELETIG Preprečiti emigracijo beneških Slovencev m sm O raznarodovalnem procesu v Beneški Sloveniji je spregovoril predsednik Zveze slovehskih emigrantov Luciano Feletig. Najprej je navedel žalostno dejstvo, da se je število prebivalcev od leta 1921, ko je v Beneški. Sloveniji živelo 40.000 Slp-vencev, zmanjšalo na približno polovico. To je »tembolj zaskrbljujoče, ker tvorijo večino prebivalstva starejši ljudje, medtem ko je mladine, ki je porok za obstoj in nadaljnji razvoj, zelo malo. Vzrok za tako stanje gre iskati predvsem v vladni gospodarski politiki, ki je načrtno težila za razselitvijo slovenske narodne skupnosti- in jo skušala absorbirati v večinski narod. Ti naklepi so v preteklosti uspevali, ker beneški Slovenci niso imele dovolj možnosti in moralne siie, da bi se temu uprli. Zato je danes, je poudaril Feletig, naloga nas vseh, da preprečimo nadaljevanje po poti, ki bi, pripeljala do genocida, če ne fizičnega, pa vsaj narodnostnega in kulturnega. Vsekakor pa trenutno stanje ni brez možnih rešitev, kajti marsikaj je že bilo storjenega in beneški Slovenci čedalje odločneje postavljajo zahtevo po svojih pravicah. Tako osveščanje je rezultat spontanega nastajanja skupin, društev in združenj, ki pa brez ugodne rešitve gospodarskih vprašanj ne morejo zagotoviti obstoja slovenske narodne skupnosti v Benečiji. Zaustaviti je treba odtok mladine, zato pa je potrebno ustvariti delovna mesta v domačih krajih ip sicer v poljedelstvu, obrtništvu in tistih industrijah, ki bi ustrezale amb entalnim zah-tevam. Z Najnujnejše pa je osveščanje Slovencev, da se bodo borili za svoje pravice. Predsednik zveze emigrantov je še navedel nekaj pobud organizacije v letošnjem letu, med katerimi bo tudi 3. kongres, kjer bodo razpravljali o desetletnem delovanju zveze. Ob koncu se je zahvalil SKČZ za razumevanje. VANDA OKROGLIC Prosveta v Podgori Vanda Okroglič je govorila v imenu prosvetnega društva «Andrej Pa-glavec* iz .Podgore pri Gorici. De- /f H jala je, da so v Podgori obnovili orosvetno delovanje po skoraj dva.r setletnetn mrtvilu. Pogoji za ob-navijanje prosvetnega dela pa so ze' lo težki, saj povsem manjkajo p®' memi prostori. Med uspehi društva je brez dvoma ustanovitev pevskega zbora in postavitev spomenik3 padlim za svobodo v Podgori. Društvo je sodelovalo pri gradnji SP°' menika s SPZ iz Gorice in s krajevno sekcijo VZPI . ANPI. S pr°' stovoljnim delom in raznimi pP| spevki je vaščanom uspelo zgradi® spomenik ob priliki 30. obletnice-0, svoboditve. Vanda Okroglič je nato omenil3 potrebo, da so mladi prisotni tud1 v gospodarskih dejavnikih, saj # gospodarstvo bistvene važnosti 33 našo skupnost. SALVATORE VENOSI Kanalski Slovenci kličejo k solidarnosti Velika oddaljenost Kanalske doli' ne od vseh slovenskih kulturni® središč je, po mnenju prof. Veno*1" ja, glavni vzrok za občutek osa®1" ljenosti tam živečih Slovencev. Tod* pouk slovenščine v Ukvah, (ki P vodi on sam), in zavzetost ran/ jasno izpričujeta ljubezen do laS*‘ nega jezika kanalskih Slovencev, k* tudi občutijo potrebo po vključev3' nu v splošen razvoj slovenske k®1' tuče. Nujna pa je pomoč vseh k*' mejskih Slovencev, da bi se ureS' ničil prerod na skrajnem zaho®' nem robu slovenskega kulturna!!3 prostora in narodnostnega ozenuJ* slovenske skupnosti v Italiji. STANISLAV RENKO Narodni dom pri Sv. Ivami vrniti Slovencem Stanislav Renko je spregovoril 0 Narodnem domu pri Sv. Ivanu in J" v zvezi s tem navedel člen 7 osi®1 ske pogodbe, kjer je rečeno, ® z uveljavitvijo te pogodbe preneb. veljavnost londonskega sporazum3 Ena izmed prilog londonskega spor3 zuma pa je bilo tudi pismo ital1)3" ske vlade jugoslovanski vladi f de kulturnih domov v Trstu in i katerem je rimska vlada obveši®. jugoslovansko, da bo tudi Nar°/<, dom pri Sv. Ivanu dan na razpol®»f za uporabo kot dom kulture. .*■ člen 8 osimske pogodbe zagotari)3’ da bo «ta pogodba ratificirana mm prej mogoče in bo stopila v veljaj Z dnem izmenjave ratifikacijskih stin je Stanislav Renko mnenja, bi tisti, ki bi morda hoteli P® U, četku veljave osimske pogodbe 01 1,»),.9 razlagati restriktivno,,, tegnili zanikati slovenskemu prt®3 valstva Trsta pravico do svefolvjL skega Ldoma, češ da je zadevna P*1 loga prenehala veljati. ..-ji, Trenutno je na svetoivanskem hto rodnem domu napis ENAL in s'3 za skladiščenje kulis občinskega dališča Verdi. Zato je Renko Pr®“ lagal «naj izvršni odbor SKGZ v kakor že pred začetkom veljave^ simskega sporazuma zastavi vse ^ le in poskrbi za potrebne korake ukrepe, da se obljuba italija®3 vlade, izražena v prilogi london®3 ga memoranduma glede svetoiv*^ skega Narodnega doma, po tqh*J, letih končno uresniči že pred f-ac kom veljave osimske pogodbe*. IGOR KOMEL Mladina v Gorici premalo prisotna Nov zagon mladinskega deloV3^ na Goriškem, zagon, ki je še z‘3,a, opazen v samem mestu, je v n ju Igorja. Komela zavzemal .P gi in najvažnejše mesto. Najvid®,^. uspeh je v tem ustanovitev M*31*0 skega centra, ki ni tradicio®3 va®i> mladinsko društvo, temveč z, ,|(e-nje, ki zajema več oblik mladi® ^ ga delovanja, saj vključuje šZ taborniško organizacijo RMV. 1-st dinski krožek in Domsko sku® n> gojencev dijaškega doma. Tud' ^ goriškem podeželju je v mladi®s udejstvovanju opaziti napredek ^ sebno tam, kjer delujejo odseki, bodisi v sklopu prosvet^f ali športnega društva, kot na P13 v štandrežu. ^ Vendar pa Komel meni, da ®3bjv» riškem mladina le počasi zad0^3 svojo podobo, kljub sklepom P°Sjj|i3 o mladini in posveta za ^°rveli-vprašanja. Predlogov je bil® ceJ ko, storjenega pa je bilo PV^i-manj ali zaradi premajhne i®1 -ad> ranosti članic SKGZ ali pa z.3 P njihove premajhne zavzetost® ^ prepotrebno informiranost i° zaznavanje splošne mladinske P1" „>• matike, predvsem pa za skup®3 črtovanje smernic, bi bila ®(jv,>-potrebna občasna posvetovanj3- rjj krat ali trikrat na leto. Še se prvenstveno postavlja vp®aL\fj-kadrovanja, ker je pravilno nje le-tega jamstvo za razvoj °jjii-nizacije same in za smotrno v čevanie mladih. jjjti Prisotnost mladih bi moral®, jjji občutena tudi v vseh odborih, ^ predvidevajo načrtovane sprf? pfi-he, na katere mladina načelo®?8 JJjp staja. Treba pa je še najt' ^jti-mulo za uresničitev te težnjo- U mladina v okviru SKGZ nim® oreanizaciie. Zaključni del posega jo posvetil specifičnemu P°rifu 0° vprašanju, točneje področnem11.^ boru za Goriško. Odbor SKG^t veliko dela, še posebno se <| litičnemu dogajanju na °b® , »jt® pokrajinski ravni. Svojim na1 bf(' pa bo kos, če bo prišlo med ^ škimi članicami do enotne* stopanja. Povzetki iz razprave na 11. rednem občnem zboru SKGZ VIDEM ČERNO Socialno in narodnostno Porspektivo Benečiji ^. Viljem Černo je govoril o pere-J-jh problemih Beneške Slovenije. Dejal je, da je Beneška Slovenija t*>dročje gospodarske zaostalosti in Množičnega odseljevanja, Benečija le obubožana zemlja, potres pa je *Mhje izredno poslabšal. Benečija ■Jima večje proizvajalne dejavnosti, "lavni dohodki so pokojnine in de-Jjar izseljencev, kar pa ni perspektivno za razvoj. Tudi kmetijstvo in ‘ivinoreja propadata. Černo je dejal, da se je temu 'reba zoperstaviti in izdelati nove Jiačrte in smernice za obrambo interesov ljudi iz Beneške Slovenije. Zahteve niso dovolj, treba je iz-riščiti realističen program za dinamični in perspektivni razvoj slovenskega življa v Benečiji. Slovencem Š treba zagotoviti šole in doseči ■Štihove pravice v občinah in drugih ^Pravnih organih, treba je pospeševati ekonomski razvoj in kulturne rast prebivalstva. , Černo je nato dejal: «Beneška Slo-Venija se ne zadovoljuje več s potopnim in prepočasnim reševanjem Problemov, temveč se bori za najširšo možno zaščito beneških Slovencev v Mihu italijanske ustave in osimskih ®Porazumov. Pričakujemo nove perspektive v razvoju in preporodu naših krajev. Upoštevati je treba naše specifične potrebe, da bomo teko živeli enakopravno, da bodo naši kraji razviti kot ostali kraji v deteti in da se bomo izvlekli iz zaostajati, represije in depopulacije.* Černo je nato še enkrat podčrtal jUnost slovenske šole v Beneški Sloveniji, ki »mora zagotoviti občutek narodne pripadnosti in ki se bo morala povezati z jezikom in tradi-«iJo slovenskih ljudi*. Černo je svoj poseg zaključil z ugotovitvijo, da ?*neški Slovenci pričakujejo obdobje konkretne in realne demokraCrje'na **onomskem, šolskem in političnem Področju. Branko jazbec Mladinski krožek M mladi v družbi 9Cena dveletnega obdoja med ob-"Ma zboroma SKGZ je pozitivna, * se je pričela temeljitejša obrav-lva mladinske problematike — je Uvodu ugotovil Branko Jazbec. Osebno pomemben je bil posvet o Mdini, ki pa še zdaleč ni izčrpal eh argumentov in postavil vseh °šnih smernic delovanja na mla-Oskem področju. Precejšnja za-*|dft v obravnavi tega vprašanja Pa njegova velika dinamika ne 'Puščata več odlašanja. “uda gospodarska kriza je mla-Usko vprašanje v državnem merilu 1 Naostrila saj je obseg mladinske, jpsposelnosti močno zaskrbljujoč in kujoče vpliva na krizo vrednot. 3 ,se odraža tuji pri slovenski za-J|ski mladini, ki je še vedno predana, da je prepuščena sama se-kljub začetnim korakom SKGZ, P hi vključila mladino v soodloča-0 manjšinskih vprašanjih, splošnejšem pregledu je Jazbec , al delovanje tržaškega Mladinca krožka, ki je'v zadnjem obdobju fu® Predvsem k zbližanju z organiza-30 slovenske katoliške mladine in ,Sensibilizaciji italijanske demokra-|,Pe mladine. Na obeh področjih so I* doseženi vidni uspehi, kar po-novost v mladinskem politič-M življenju, novost, ki ji gre vsa (‘Urnost SKGZ. Dopolnilno izobra-j^Mije mladih je od nastanka MK ■8°va prvenstvena skrb pri kate-I Mu nudi dragoceno pomoč SLORI, l jP°dbuja mlade k raziskovalni in Uuijski dejavnosti. [BRLO PRIMOŽIČ '9r!ška konzulta )omemben dejavnik ^'možič je posvetil svoj poseg j^vsem dvema vprašanjema, in er vprašanju goriške občinske konzulte za vprašanja slovenske manjšine in vprašanju priprav i na izvajanje osimskih sporazumov na Goriškem. Občinska konzulta za slovenska vprašanja je važen organ, ki nima precedensa v tukajšnji pravni ureditvi. Čeprav deluje le nekaj mesecev, so njena prizadevanja rodila že določene uspehe, kar je treba pripisati tudi enotnosti gledišč, ki se v njenem okviru izoblikujejo v zvezi s posameznimi vprašanji. Konzulta se je med drugim zavzela za premestitev tovornega postajališča, vendar je v tem primeru nastopila z določeno zamudo, tako da ji kljub vsem prizadevanjem ni uspelo, da bi dosegla svoj namen. Vse kaže, da bo več uspeha imela akcija, s katero se je konzulta lotila vprašanja lokacije slovenske šole v okviru novega regulacijskega načrta za goriško občino. Konzulta deluje na povsem strokovni podlagi, pri tem pa ji je nujno potrebna moralna podpora, ki ji jo lahko nudi Slovenska kulturno - gospodarska zveza. Zato si konzulta mnogo obeta od novega teritorialnega odbora zveze za Goriško. Glede priprav na izvajanje osimskih sporazumov je govornik poudaril pomen trdne gospodarske podlage za vsestranski razvoj slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Žal je danes na Goriškem opaziti, da o pripravah na poosimske naloge skoraj ni mogoče govoriti, medtem ko bi bilo treba nasprotno pravočasno preučiti vse možnosti, ki jiji sporazumi nudijo na raznih področjih, predvsem pa v gospodarstvu. Tudi na tem področju, kakor na vseh drugih resorjih manjšinskega udejstvovanja, bo treba brez vsakega odlašanja pospešiti delo in prizadevanja ter preiti na večjo in bolj razvejano iniciativnost. SAMO PAHOR Premalo odločnosti Prof. Samo Pahor je očital SKGZ, predvsem njenemu vodstvu, premajhno učinkovitost za~adi premajhne odločnosti in zgrešenega načina dela, Ljudje so za odločnejši nastop, posebno je treba glede tega omeniti mladino, ki je brez strahu in pomislekov, ki jih imajo starejši ljudje. Toda glavni odbor SKGZ je — po njegovem — le prikimoval, kar da je hromilo zagon. Od tod capljanje za dogodki, od tod zapoznel nastop v javnosti po Osimu z neprepričljivimi argumenti. Samo Pahor je v zvezi s tem o-čital tudi našemu dnevniku, da ni prinašal protiargumentov na kampanjo proti Osimu, z izgovorom češ da ne smetna.ijudem jeraaii poguma. Slovenski prosvetni zvezi je o-čiUI, .da ne »»skrbi dovolj za po-Ht;čW#Wbrazbb< in da bi morala smotrneje izkoristiti možnost uporabe predavateljev. Končno je izrazil mnenje, da bi se ::e smeli kampanjsko zaganjati in postavljati abstraktnih zahtev, pač pa načrtno in konkretno delovati za dosego posameznih ciljev. «S primernim nastopom — je rekel Samo Pahor — lahko dosežemo svoje p-avice tudi brez preambul in platonskih mednarodnih dogovorov.* STOJAN SPETIČ la širše osnove SKGZ Slovenci se moramo temeljito pripraviti na obdobje uresničevanja o-simskih sporazumov in globoke družbene ter gospodarske spremembe, ki jih prinašajo. Še posebej pa se moramo usposobiti za delikatno obdobje odločilnega političnega boja za okvirno in globalno zakonsko zaščito manjšine in njenih temeljnih razvojnih interesov. Ne gre tu samo za občasne enotne nastope, pač pa za nujnost splošne mobilizacije vseh razpoložljivih sil, da bomo bitko dobTi z najboljšimi dosegljivimi rezultati. To je namreč obdobje stalnega in ustvarjalnega pritiska, v katerem naj se manjšina takoj uveljavlja kot osebek pri krojenju lastne usode, torej intenzivnega dialoga z zakonodajnimi telesi in političnimi silami, preko katerih, -.e izražajo. SKGZ taka, kot je (se pravi zveza organizacij s prvenstveno usmerjevalno vlogo, nekakšen »mnenjski vodnik*) nikakor ne zadostuje. Postavlja se politični prpblem spreminjanja zveze v organizacijo, ki naj bo sposobna organiz:rati čimvečje števil ■ Slovencev v množično gibanje za njihove pravice, iz katerega naj organizirane politične silnice črpajo moč in predloge. Pogoj za to pa je najširša angažiranost vseh zavestnih in naprednih dejavnikov, o-benem pa tesnejša povezava zveze s politično, družbeno in kulturno stvarnostjo v naši deželi, tudi upoštevajoč javne in upravne razčlembe, v kateri se odraža naša prisotnost. Zveza se ne sme ozirati samo v nekakšen »manjšinski geto*, niti zapirati v organizacijske in psihološke oklepe, značilne za protislovne in negativne zgodovinske okoliščine, v katerih je nastala in delala. Zveza pa ne bo nikoli premostila danes ozke vloge mnenjskega sodnika, če ne bo na drznejši način načela vprašanja lastne strukture in notranje dialektike, oziroma pluralizmu stališč, ki se oblikujejo v naši sredi in prihajajo do Veljave. Razmisliti in sklepati mora o večji odprtosti svoje vsakdanje prakse, kakor tudi sistema oblikovanja svoje politike ter izražanja svojih vodilnih organcv. Težko je spremeniti preizkušene metode, vendar bi kazalo razmisliti, na primer, o spremembi pravil tako, da bi »kongresna faza* b la širša, bolj odprta soudeležbi. Tako bi morali časovno uskladiti občne zbore članic in celičnih struktur le-teh pred občnim zborom Zveze, da bi ta bil zgolj sinteza širše razprave. V tej »kongresni fazi* bi članstvo lahko vzporedno vodilo vodstva svojih organizacij in odposlance na občni zbor Zveze. Predlog navdihuje skrb za večjo širino in angažiranost Zveze, kateri pridajamo v tej odločilni fazi boja za naše narodne pravice veliko težo in tej teži ustrezno pozornost. VITO SVETINA Soustvarjalci novih gospodarskih odnosov Letošnji občni zbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze se odvija v novem položaju, ki je nastal po ratifikaciji osimskih sporazumov. Ta novi moment nalaga med drugim naši manjšini nalogo, da napne vse sile, da se bo tudi na gospodarskem področju uveljavila kot subjekt in kot e-nakopraven partner pri soodločanju o vsem, kar zadeva priprave na izvajanje osimskih dogovorov. Naša manjšina si mora zagotoviti udeležbo in prisotnost v vseh organih, ki se bodo ukvarjali s to problematiko in v Vseh ustreznih dejavnostih. Za to pa potrebuje naša narodnostna skupnost ustrezne strukture, ki naj hkrati predstavljajo tudi o- za zmago potrebna čim enotnejša osnova. Naslednje vprašanje se nanaša na ugotovitev naših zaveznikov in prijateljev. Na to vprašanje bi lahko odgovorili, da so naši prijatelji vsi, ki z načelnimi stališči ih tudi konkretno razumejo zahteve po enakopravnosti Slovencev kot posameznikov in kot narodne skupnosti. In prav na te prijatelje ali zaveznike se moramo opirati v našem nadaljnjem boju za dosego svojih pravic. To nam skratka-narekuje, da se pri svojih prizadevanjih naslonimo in sodelujemo z vsemi naprednimi silami v državi. Pa še vprašanje o tradicionalnosti naših struktur. Spričo dinamičnosti našega časa bi lahko rekli, da so naše slovenske strukture na splošno še preveč utesnjene še iz časov, ko smo bili zaprti in nas razen redkih izjem nihče ni priznaval ,in upošteval. In, končno, vprašanje o prisotnosti Slovencev v javnem življenju. V glavnem velja, da smo Slovenci bolj prisotni v javnem življenju kot italijanski sodržavljani. To prisotnost pa moramo še okrepiti, in sicer povsod, kjer je potrebno uveljavljati demokracijo in s tem skrajšati pot do enakopravnosti. Zato se moramo Slovenci usposabljati in pripravljati za sprejemanje odgovornih funkcij povsod, kjer se nam nudi priložnost in kjer je to neob-hodno potrebno. Konkurirati in potegovati se moramo za vsa tista mesta, ki smo jih sposobni opravljati. VLADIMIR VREMEC Prenesti v prakso dognanja raziskav Dr. Vladimir Vremec je govoril o slovenskem raziskovalnem inštitutu (SLORI), ki je nastal iz potrebe, da se Slovenci čedalje bolj strokovno in enakopravno vključimo v dogajanja v prostoru, kjer živimo in zato SLORI veliko prispeva v boju slovenske skupnosti, da postane subjekt v tukajšnji stvarnosti. SLORI je zd-užil okoli sebe skoraj ves intelektualni potencial naše manjšine, kar je pomemben korak v razvoju naše skupnosti, ■ ki naj v doglednem času premosti zaostanek zlasti na ravni sooblikovanja in soodločanja na najrazličnej- STANISLAV BOLE Odpiranja možnosti gospodarskega sodelovanja in po skupnem pristopu k reševanju skupnih problemov. Združevanje sil ugodno vpliva na kvalitetno rast našega športa. Kakovost je danes važna, saj je logična posledica množičnosti. Nove oblike organiziranja športa zahtevajo tudi boljše pogoje dela. Reprezentančne ekipe, to je selekcije najboljših športnikov v raznih disciplinah so pokazale važnost združevanje sil. V tej smeri bo treba še nadalje delati. Pojavila se je potreba po športni organizaciji, ki bi bila odraz vseh naših športnih društev, to bi zagotavljalo uspešnost našega športa, naše združene ekipe bi lahko uspešneje tekmovale z italijanskimi. Bole je nato omenil še vprašanje trene-jev, ki naj bi bili strokovno in družbeno - politično usposobljeni. Za kakovostno rast našega športa so važni tudi primem-: objekti, Bole je omenil izgradnjo slovenskega šcortnega centra. Svoj poseg je zaključil z željo, da bi bile športne organizacije in društva tesneje povezana z vsemi ustanovami, ki delujejo na manjšinskem področju. Predsednik Slovenskega gospodar-! E RANČ ŠKERLJ skega združenja je .posvetil dober I j t, del svoiih izvaiani osimskemu soo-! JfelrHiS.iB SOH* in šolska reforma del svojih izvajanj osimskemu sporazumu. Ta sporazum — je dejal — načelno odpira zelo široke možnosti za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Sporazum podpirajo vsi napredni poslovni krogi v Italiji, še toliko bolj pa v naši deželi, ki se razprostira ob meji s sosedno republiko. Glede bistvenih točk, ki jih vsebuje sporazum, pa je uspeh njihovega izvajana odvisen v veliki meri ne le od tega, kako se jih bo lotila večina, ampak tudi od tega, kako se bo znala v poosimske dejavnosti vključiti in integrirati naša narodnostna skupnost. Glede polemik v zvezi z nameščanjem delovne sile v bodeči industrijski coni na Krasu, je Bole opozoril, da je pomanjkanje delovne sile na našem področju le navidezno, saj lahko potencialno računamo na povratek velikega števila izseljencev iz naših krajev, če bodo tukaj na razpolago delovna mesta. V nadaljevanju svojega posega je Predstavniki manjšin na občnem zboru FELIKS VVIESER - tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem: V Formalna enakopravnost ne zadostuje, potrebna je tudi gospodarska enakopravnost manjšine... FILIP WARASCH - tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev: Enotnost koroških Slovencev je bila odločilna za uspešen bojkot genocidnega preštevanja manjšine ... LUIGI FERRI — predsednik .Unije Italijanov za Istro in Reko: Malo more narediti manjšina, če večinski narod zavzeto ne sodeluje pri njenih težnjah, problemih in skrbeh ... snovo za naše pojavljanje navzven. Pri tem stopa v ospredje zlasti problem vzgoje mladih kadrov, pa tudi prizadevanja za okrepitev delovanja naših gospodarskih organizacij, kot sta zlasti Kmečka zveza in Slovensko gospodarsko združenje, ter za zagotovitev nove vsebine njihovemu delu. Pri tem je treba upoštevati zlasti nujnost integracije naših gospodarskih struktur in vzpostavitve tesnejšega in vsestranskega sodelovanja z drugimi gospodarskimi strukturami v deželi Furlaniji - Julijski krajini in v matični domovini. S tem namenom se pripravlja tudi reorganizacija Slovenske kulturno -gospodarske zveze, ki na ob sodelovanju SGZ, KZ in drugih organizacij z gospodarskega področja o-mogoči naši manjšini, da bo dejansko postala dejavnik v prvi osebi. Sama reorganizacija pa še ne zadostuje: izdelati je treba tudi program za nadaljnje delovanje v nakazane smeri, se pravi izdelati je treba novo »strategijo po Osimu*. EDVIN ŠVAB Baza SKGZ Edvin Švab je svoj poseg razčlenil na niz vprašanj, katerim je skušal dati ustrezen odgovor in hkrati preveriti njegovo pravilnost v luči razprave, ki je sledila predsednikovemu poročilu. Prvo vprašanje, na katero naj bi razprava dala odgovor, se nanaša na bazo SKGZ. Bazo naše krovne organizacije predstavljajo vse tiste sile, ki so pripravljene sprejeti poziv na akcijo v obrambo in za uveljavljenje enakopravnosti Slovencev kot posameznikov in narodne skupnosti kot celote. Na nekem določenem območju pa se lahko prepletajo številne baze: v dolinski občini na primer se prepletajo baze KPI, PSI, SKGZ in SSk. Pri tem je za nas Slovence lahko naravno, da se prav na podlagi teh različnih baz zapremo v nekakšne hermetične separeje, v katerih nepovezano rešujemo vsi iste ali skoraj iste probleme in jih rešujemo vsak posebej z iskanjem lastne formule in na koncu ugotovimo, da je ših področjih družbenega življenja, posebno na urbanističnem in gospodarskem. Nadalje je treba podčrtati napor, da si slovenska skupnost izoblikuje potrebne strokovne kad-e, ki pa jim je treba nuditi priložnost, da se uveljavijo. To pa pomeni delati na daljši časovni rok. SLORI — je podčrtal dr. Vremec — nima za vse naše odprte probleme rešitve v predalu, kajti smo v zaostanku na področju raziskovalnega dela, velike težave pa povzročajo tudi pomanjkljive gmotne razmere in pomanjkanje celodnevno zaposlenih profesionalnih strokovnih kadrov. Deželna uprava, na katero je bila naslovljena ustrezna prošnja za pomoč, te še ni vzela v poštev. Nato je dr. Vremec govoril o diskusijah o usmerjanju raziskovalnega dela in o dejavnosti inštituta nasploh. In je pri tem prišel do ugotovitve, da SLORI ne more svojega časa posvečati zgolj raziskovalnim dejavnostim, ker ima inštitut v zamejstvu drugačne funkcije kot drugod. Upravičena pa je zahteva, da skuša inštitut sprožati diskusijo o čim številnejših zamejskih odprtih vprašanjih, da jih vsaj načne in po možnosti nakaže pot za njihovo rešitev. V nasjednjem je dr. Vremec navedel, kaj vse je SLORI v preteklih treh letih napravil, posebej je omenil urbanistične predloge ea devinsko - nabrežihsko občino, sodelovanje pri oblikovanju predlogov za urbanistično ured:tev kraškega področja tržaške občine, nadalje posvet o šolstvu in nedavni simpozij o socialno - gospodarski in prostorski problematiki Slovencev v zamejstvu. Svoja izvajanja je dr. Vremec nadaljeval takole: »Današnji občni zbor nudi priložnost, da se vprašamo, kako zbrani material in spoznanja prenesti v prakso.* Končno je podčrtal, da je nedavni simpozij jasno pokazal, kako malo razveseljivo je splošno družbeno stanje v vaseh tržaške' okolice, kamor bo t-eba usmeriti akcije organjzacij, ki se ukvarjajo s socialnimi in gospodarskimi vprašanji. Bole opozoril na dejstvo, da se je manjšina doslej ukvarjala pretežno s političnimi vprašanji, zanemarjala p: je druga, prav tako važna vprašanja, kakršno je na primer vprašanje gospodarske enakopravnosti našega življa v Italiji. Prav zato je treba vztrajati pri zahtevi, naj nam bo priznana odškodnina za škodo, ki nam jo je na gospodarskem področju prizadejal fašizem. V okviru novih perspektiv, ki jih odpira osimski sporazum, se bo v bližnji prihodnosti močno povečalo povpraševanje po strokovnih kadrih. Temu vprašanju moramo posvečati še posebno pozornost in s tem v zvezi moramo zahtevati izpopolnitev naših šolskih struktur, predvsem z ustanovitvijo industrijskega tehničnega zavoda in z organizacijo tečajev za vajence v slovenščini. Doseči moramo tudi, da, bodo predstavniki naših organizacij, SKGZ, SGZ in drugih, konkretno sodelovali pri pripravah na jzvajšnje osimskih dogovorov, in sicer na vseh ravneh in od vsega začetka. Za vse to pa je potrebno, da se v prihodnje okrepijo tako krovna organizacija kakor tudi njene članice, zlasti tiste, ki se ukvarjajo z gospodarskimi problemi, ter da še bolj razvijejo vzajemno delovanje, upoštevajoč pri tem samostojnost posameznih organizacij. Stanko Bole je tudi zavrnil trditve Sama Pahorja o nereagiranju na protiosimsko kampanjo tako Zveze kot Primorskega dnevnika in dejal, da je naše zadržanje narekovala skrb, da ne bi šli na tisto linijo, ki so jo nasprotniki osimskega sporazuma v njegovi celoti hoteli izsiliti za svoje namene, ki so proti interesom Trsta in predvsem proti interesom Slovencev. EMIL BOLE Važnost združevanja sil v športu Emil Bole se je dotaknil problematike ZSŠDI. Dejal je, da se je v zadnjem času pri večini slovenskih športnih delavcih utrdila želja po sodelovanju med raznimi društvi V svojem posegu v razpravo se je dr. Franc Škerlj lotil sicer dveh vprašanj, vendar je prvenstveno o-sčal pri vprašanju šole. V zvezi s tem je podčrtal zelo aktualen in važen problem, problem šolskega okraja, za katerega je rekel, da je to za našo šolo nujnost, hkrati, da so se zanj izrekli praktično vsi Slovenci. Nato je prešel na vprašanje reševanja vseh tistih problemov, ki pridejo v poštev v zvezi z novim stanjem na našem področju, vrhu tega se bliža tudi šolska reforma, kjer imamo mi veliko reči. Ker vemo, kako so italijanske oblasti ravnale z nami doslej, se bo treba po-mujati, da uveljavimo svoje zahteve pri reševanju zelo perečih problemov, ki so povezani s šolstvom. Gre ža dejstvi, da bomo prav v izvezi z novonastalim položajem potrebovali veliko strokovnjakov, zato potrebujemo in hočemo strokovne šole vseh tistih strok in smeri, kot jih ima večinski narod, kajti naš mladenič, naše dekle, ki nima možnosti, da se izšola za poklic v svoji šoli, mora v italijansko in s tem je za nas že izgubljen. Končno je treba poudariti tudi dejstvo, da ima. mo mi določeno prednost pred dru-gorodnim prebivalstvom, ker imamo dvojno kulturo. Vse to je treba v novonastalem položaju uveljaviti. Na koncu je ,dr. §keplj pozvaj občni zbor, naf bi SKGZ izrazila solidarnost s prof. Samom Pahorjem, ki bo moral v torek (torej že včeraj) ponovno pred sodnik? zaradi tega, ker skuša uveljaviti uporabo materinščine. JOŽE KOREN Novinarski kadri organska povezava PDSKGZ Sklicujoč se na predsedniško in tajniško poročilo in na posvet SKGZ o Primorskem dnevniku je Jože Koren pritrdil, da vsi sklepi posveta še niso bili uresničeni, kar pa je treba v veliki meri pripisati tudi objektivnim pogojem, ki so sicer tudi tehnološki in finančni (glede na pomanjkanje vsake podpore dnevniku iz javnih sredstev), so pa v prvi vrsti kadrovski. Uredništvo je v prehodni fazi, ko starejši novinarji odhajajo, novi pa prihajajo v premajhnem številu. Ne gre tudi le za vprašanje šolanih kadrov, marveč celo za ljudi splob, ki bi se posvetili novinarskemu poklicu. Problem je še toliko resnejši/ ker ne gre samo za Primorski dnevnik, marveč za vsa sredstva obveščanja, s katerimi razpolaga manjšina danes, pač pa tudi za tista, s katerimi bo razpolagala verjetno v bližnji prihodnosti. Uredništvo samo vlaga precejšnje napore za vzgojo novih kadrov, nudi možnost prakticiranja in tudi štipendiranja, vendar pa je treba k vprašanju pristopiti bolj načrtno in v okviru splošne skrbi za usmerjanje in zaposlovanje mladih ljudi, To pa je dolžnost vseh, saj tudi Primorski dnevnik ni le stvar uredništva, marveč vse skupnosti, ki se zaveda njegove vloge in jo priznava. Jože Koren je nato opozoril na vlogo Primorskega dnevnika v po-osimskem obdobju, ki bo zahtevalo od časopisa strokovno poglobljeno obravnavanje v prvi vrsti gospodarske problematike. Kakor se bo morala za te naloge usposobiti naša zveza in vse njene strukture, tako se bo moral tudi Primorski dnevnik. V reorganizaciji oziroma v formiranju področnih in območnih odborov z večjimi pristojnostmi od dosedanjih komisij in referatov se kaže priložnost tudi za večje in boljše izkoriščanje sredstev informacij in v prvi vrsti časopisa. Nujno je zato, da je v vsakem obdoru prisoten novinar ne toliko kot poročevalec, marveč kot aktivni član odbora, da bo v njem poglabljal svojo vednost o posameznih vprašanjih. Prav tako bo potrebna večja in boljša organska povezanost dnevnika s strukturami SKGZ v sodelovanju v obeh smereh, t. j., da bi tudi člani odborov in članice Zveze bolj sodelovali z dnevnikom. Samo po sebi je seveda razufnlji-vo — je dejal Koren — da je dnevnik odprt tudi do vseh drugih družbeno - političnih dejavnikov, kar predcostavlja tudi njihovo odprtost do dnevnika ob spoštovanju njegovih širokih, pa vendar tudi jasno določenih idejno - političnih okvirov. Vloga dnevnika je, da z »vsakodnevnim Lojem za naše narodnostne pravice prispeva 'k izboljšanju položaja in ustvarja pogoje za povezovanje Slovencev različnih idejnih in političnih smeri v tem boju.* MARKO KRAVOS Več pozornosti kulturni ustvarjalnosti Marko Kravos je govoril o slovenskih ustvarjalcih v zamejstvu.#Le ti nimajo neke lastne organizacije, vseeno pa je njihov delež skupnosti velik. To potrjuje Vedno številnejše in kvelitetno literarno, likovno, glasbeno in gledališko ustvarjanje. Poleg tega delujejo pri nas še kvalitetni arhitekti, filmski ustvarjalci in drugi poustvarjalci. Kreativnost naših ljudi se je o-krepila v ugodnejših političnih razmerah in ob podoori številnih organizacij, ki so včlaniene v SKGZ. «Razvoj umetniških zvrsti je predvsem odraz vzpodbudnega povečanja kulturnih potreb naših ljudi*, je dejal Kravos. »Obenem pa je znak naše vitalnosti in tudi sredstvo za krepitev samozavesti in samopotrjevanja naše skupnosti*. Zato je treba problemu ustvarjalnosti posvečati vedno večjo skrb. Pred nami je namreč še vrsta nerešenih vprašanj. kot so pomanjkanje razstavnih prostorov, razstavne politike, pomanjkanje kritikov, publicistov, u-metnostnih in literarnih zgodovinarjev ter drugih kulturniških profilov. Kravos je nato opozoril, da bi moral bodoči odbor za kulturo in razne kulturne ustanove sodelovati pri razpravi o slovenščini v javni rabi, ki jo bo organizirala v prihodnjih mesecih SZDL. Jezik je nepogrešljivi nacionalni atribut in ga je zato treba ustrezno razvijati in gojiti. Pri nas je to vprašanje še posebno važno, saj kvaliteta slovenskega jezika ni v naših javnih občilih, v šolah, pri javnih razpravah najboljša. »Prav je», je zaključil Kravos, »da se vključimo v omenjeno razpravo o jeziku.* DINO RONER SKGZ na Goriškem po posvetu v Sovodnjah Sklicujoč se na posvet SKGZ v Sovodnjah je Dino Roner govoril o pot-ebi okrepitve politične in organizacijske navzočnosti Zveze na Goriškem. Sedanje pomanjkljivosti so posledica nagle rasti našega gibanja in njegove vse večje razvejanosti. iK' Zato je potrebna takšna sestava goriškega zastopstva v vodilnih telesih SKGZ, ki bo na temelju sprejetih smernic sposobno zagotavljati večjo učinkovitost v narodnoobrambnem delu na Goriškem. V okviru enotnost: gre za okrepitev območne dejavnosti v reorganizaciji struktur SKGZ. Srednjeročni razvojni načrt mora upoštevati pestrost družbeno - političnega življenja na Goriškem in zagotoviti našo navzočnost na vseh področjih, ki so za nas življenjsko važna: na kulturno - prosvetnem, gospodarskem, vzgojno - Izobraževalnem, mladinskem, športnem in rekreacijskem. S tem v zvezi je načrtneje pritegovati strokovne ljudi in vzgajati kadre za tiste sektorje, kjer nam primanjkujejo. Dino Roner se ie potem zadržal pri vzgoji mladih in njihovem vključevanju v vsa telesa SKGZ. V zvezi s specifičnimi vprašanji se je zadržal pri dograjevanju kulturno - prosvetnih objektov in gradnji gledališke in športne dvorane v Gorici. Gre za to, ’ je dejal, da ne bomo samo večji potrošniki kulture, marveč tudi njeni ustvarjalci. Odstraniti je treba prostorsko krizo šole GM, okrepiti knjižni čarstvo, zbirati narodno blago in ohranjati partizansko zgodovino. Posebno pozornost je treba posvečati Doberdobu in Brdom, razširitvi gospodarske organizacije na Goriško in okrepitvi športnega življenja. LUCIJAN VOLK Urbanistični načrt in kraški rezervati D?legat Kmečke zveze Lucijan Volk je v svojem posegu poudaril vlogo kmetijstva kot gospodarske panoge, ki naši manjšini zagotavlja trdne korenine na narodnostnem ozemlju, kar je bistvenega pomena za njeno obravnavanje po teritorialnem (in ne številčnem) kri toriju, kot sta potrdili med n f. rod na konferenca o manjšinah leta 1974 in tudi letošnji simpozij slovenskega raziskovalnega inštituta. Zato se mora naša narodnostna skupnost najprej sama bolj’ zavedati njegovega pomena in si mora prizadevati tudi pri večini vzbujati večje upoštevanje potrebnega gospodarskega sektorja, ki so ga doslej dosledno zanemarjali, s škodljivimi posledicami za vse gospodarstvo, kot dokazujejo visoki primanjkljaji pri uvozu kmetijskih pridelkov. Kmetijstvo zasluži zato, zaradi zatona »kensumistične družbe* in težav pri zaposlovanju v industriji, primerno upoštevanje v okviru splošnega gospodarskega načrtovanja. Reševanja manjšinskih vprašanj ni mogoče prepuščati sami manjšini, ki bi jih sama ne zmogla, zanje se mora zavzeti tudi večina, predvsem v krajevnih upravah. Velikega pomena za vprašanje krajevnega kmetijstva bi na primer mogla biti vloga kraške gorske skupnosti, ki pa na žalost šc ni začela delovati. Govornik je opozoril na nekatere nujne obveznosti manjšinskih organizacij v usklajenem nastopu za izboljšanje urbanističnega načrta in glede kraških naravnih rezervatov, o katerih se je zopet začela razprava v deželni upravi. Izrazil je odobravanje aktivni (ofenzivni)' u-smeritvi poročil, pri čemer je o-menil vsaj delni uspeh odločnosti Kmečke zveze pri zahtevi po dvojezičnem poslovanju komisije za kmečki seznam, kljub trmi vodstva tržaške trgovinske zborrice, ene med preostalimi trdnjavami nazadnjaškega šovinizma. Enako odločno bo treba nastopati za pravično ureditev vprašanja vodstev kmetijskega in gozdarskega nadzor-ništva. Neupravičeno je vsako pretirano poudarjanje naših oblasti, ki bi moglo voditi v podcenjevanje prehojene poti; naspronto, obvezen je optimizem v nadaljevanju vztrajnih naporov k . popolnemu družbenemu in narodnostnemu u-veljavljanju naše skupnosti. DUŠAN KOŠUTA Še 2500 partizanov brez priznanega statusa Član pokrajinskega odbora VZPI -ANPI Dušan Košuta je spregovoril o vprašanjih in nroblemlh omen;e-ne organizacije. Potem ko je poudaril važnost osvobodilnega boia, je dejal, da se je na vsedržavnem kongresu zveza odločno zavzela za ratifikacijo osimskega sporazuma in za odobritev zakona o rlobalni zaščiti Slovencev v Italiji. V tem smislu ie bil na kongresu izglasovan skleo, ki je obvezal naividne-{e člane zveze, da se v senatu, paria-mentu, v raznih ministrskih odborih in komisijah zavzemam za uresničevanje omenjenih določil. Košuta se je nato dotaknil «e perečega vprašanja o priznanju statusa borca. Košuta je dejal, nai se prošnje za priznanje statusa reši:o na pristojnem ministrstvu čnrrej. Že več kot 30 let velik del borcev nima priznanega statosa borca — partizana. To je huda krivica, ki ni v čast predpostavljenim organom v Rimu, ki to rešujem, še vse preveč zapletenih birokratskih ovir otož-koča priznanje statusa, roleg te "a zahtevajo rimske ob'a st i konico podrobnih podatkov o bivši borčevski dejavnosti, neglede na «u veren ie* iz Beovrada. Na našem območiu M moralo b;ti še oribbžno 25N1 h;v?'h partizanov, ki jim statusa borca še niso priznali. Nato je Dušan Košuta pozval, naj %e čimvečje število ljudi vklieči v VZPI - ANPI. Da lahko kdo postane član zveze, ni nujno, da je bivši partizan. V zvezo so vabljeni svojci padlih, interniranci in vsi, ki želijo dati organizaciji svoj doprinos. Organizacija je strankarsko neodvisna, čeprav zagovarja naoredna in demokratična načela v družbi. MIRAN HROVATIN Alpe-Adria sodobni medij Obveščanje italijanske javnosti o problematiki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in demokratično informiranje o dogajanju v Furlaniji . Julijski krajini sta bili povod za ustanovitev televizijske a-gencije Alpe Adria, je uvodoma dejal Miran Hrovatin. Največji del dejavnosti agencije, ki ji ratifikacija osimskih sporazumov nalaga nove naloge, poteka preko koprskega ekrana in sicer v vsakodnevnih oddajah v italijanščini, predvajani pa so bili tudi daljši prispevki, ter enkrat tedensko v slovenščini. Toda agencija je pripravila vesti tudi za ljubljansko televizijsko hišo in jih preko nje posredovala celotni jugoslovanski televizijski mreži. Nadalje sodeluje agencija z angleško medna, rodno mrežo Visnews ter poroča za jugoslovansko Uskovno agencijo Tanjug. Sredstva kot tudi zmogljivosti pa so za tako razvejano dejavnost precej omejene in je nujna tako tehnična kot kadrovska okrepitev, če naj bo agencija kos vsem kakovostnim skokom in izboljšavam, ki jih narekuje nov razširjen program, ki predvideva slovenski tv dnevnik po koprskem kanalu. m Obenem je treba pomisliti na to, da bo italijanska radiotelevizija v kratkem uvedla deželne programe in tudi oddaje v slovenščini, kar bo agenciji naložilo nalogo po večji privlačnosti in poglobljenosti, da bi se uspešno upirala konkurenci. U-spešno, napredno in tudi tehnično dobro podano televizijsko obveščanje je v interesu celotne slovenske narodnostne skupnosti, zato se mora le-ta zavzeti, da bo agencija s tehničnega in novinarskega vidika kos svoji nalogi. Cena nafte ni dosegla «plafona» ZDA uvozijo ogromno cčrnega zlata*, ki ga trenutno največ načrpa SZ Cena nafte še zdaleč ni dosegla »plafona*. Ko so se pred nedavnim sestali ob Perzijskem zalivu predstavniki trinajstih držav članic OPEČ, torej držav, ki nafto izvažajo, je prišlo sicer med njimi do razcepa, ker je večina petrolejskih držav sklenila ceno nafti krepko povišati. Saudova Arabija in skupina arabskih emiratov pa se je »zadovoljila* z odstotki poviška. Toda nedavno tega je prišlo v krogih držav izvoznic nafte do ponovnih stikov, da bi dosegli popolno medsebojno soglasje, da bi se namreč vsi držali enotne cene cčrnega zlata*, ki postaja iz leta v leto vedno bolj drago, resnično črno .zlato. Zato ni niič čudnega, če je vedno višja cena nafti in naftnih derivatov v zadnjih časih ena najbolj aktualnih tem. Ne le promet in industrija, vsa naša civilizacija temelji na nafti. Vse je odvisno od cene nafte in od količine cčrnega zlata*, ki ga more dati svet. Kdo bi si mislil, da odpade na nafto velik, pretežni del sintetičnih vlaken, torej najrazličnejših tekstilij, ki so v dnevni rabi. Kdo bi si mislil, da se marsikatera ženska lišpa in odi-šavlja z derivati nafte. Nedolgo tega je bil govor tudi o umetnih beljakovinah za krmo živali, na Japonskem pa so že govorili o zrezkih iz — nafte. Toda najbolj aktualna tema v zvezi z nafto je — odvisnost bogatega razvitega sveta od uvoza nafte, torej od Arabskega sveta in nekaterih drugih dežel, ki razpolagajo z velikimi zalegami »črnega zlata*. Najbolj odvisne od uvoza so ZDA. V lanskem letu so ZDA uvozile dvakrat več nafte kot leta 1975, ko so uvozile 29 odstotkov vse svoje porabo. Največ nafte ZDA uvozijo iz arabskih dežel. Lani so uvažale odtod že 2,4 milijona sodov nafte na dan. V lanskem letu pa so ZDA uvozile kar 46 odstotkov vse nafte, kolikor so jo potrebovale. iipt smo mogli pred dnevi ugotoviti. sc Združenim državam obeta v'r cenejše nafte v neposredni bližini, v sosedni Mehiki. Toda za sedaj ZDA še ne morejo računati z velikimi količinami te nafte in zato »poberejo*, vse, koder se jim pač nudi priložnost. Tako na primer u-važajo iz afriških dežel malo manj kol dva milijona sodov nafte na dan. Iz raznih drugih predelov sveta pa uvozijo dnevno še poldrugi milijon sodov nafte. Skratka ZDA uvozijo okoli 5 milijonov in pol sodov nafte na dan. To je ogromna količina, ki seveda tudi ogromno stane. Zavedati se moramo, da sod nafte pomeni 158 litrov «črnega zlata*. ZDA torej večajo uvoz, ker usihajo domači vrelci, še daleč smo od tega, da bi Ameriki domače nafte zmanjkalo, saj so komaj začeli črpati izredno bogata ležišča »črnega zlata* na Aljaski. Toda poraba je ogromna.. In zato so bili pred časom v stikih s Sovjetsko zvezo, k- je prav gotovo trenutno največji proizvajalec nafte na svetu, saj je v lanskem letu prekoračila »plafon* 500 milijonov ton načrpane nafte v letu dni. da bi se izvoz z ZDA povečal. Doslej SZ izvaža ogromno svoje nafte v dežele varšavskega sporazuma, vendar pa tudi na zahod, konkretno v ZDA, Zahodno Nemčijo, deloma v Italijo. Da bi si ustvarili sliko, koliko nafte načrpa kaka država, bomo vzeli za merilo količino dnevnega črpanja. Na prvem mestu je torej Sovjetska zveza, ki načrpa na dan 10.5 milijonov sodov nafte, na drugem mestu je Saudova Arabija z 8.5 milijoni, na tretjem mestu so ZDA z 8,1 milijona, na četrtem je Iran s 5,8 milijona, za Iranom pride Irak z 2.6 milijona in končno imamo tu šc Kitajsko z 1,6 milijona sodov nafte na dan. Seveda je tu še vrsta drugih manjših producentov, ki pa vendarle veliko pomenijo, saj je na pr. v Perzijskem zalivu cela vrsta državic in emiratov, ki ne živijo od drugega kot od črnega zlata. Novost na knjižni polici DICKENS: «DOMBEY IN SIN» ROMAN V PREVODU M. MIHELIČEVE V galeriji «La Lanterna* v Ulici San Nicnlo razstavlja bosenski umetnik Nesim Tahirovič, ki bo razstavljal do 25. t.m. Charles Dickens (1812-1870), znameniti angleški romanopisec, je dobro znan tako svetovnemu kot slovenskemu človeku kot velik pripovednik svojega časa. Čeprav se današnji čas bistveno razlikuje od viktorjanske dobe, v kateri je pisatelj živel, pa čas ni zameglil odlik ter' pisatelja, ki ga svetovna literatura uvršča med največje klasike preteklega stoletja. Dickens je bil velik družbeni kritik, opozarjal je na zablode, krivice in temne strani življenja, slikal družbo svojega časa kritično in opozarjal na vest in srce človeštva. Njegove kritilce razmer v ubožnicah, sirotišnicah, bolnišnicah, njegova kritika zdravstva, šolskega sistema, ostro bičanje svetohlinstva in sebičnosti, vse to je privedlo do izboljšanja razmer. Zato ga uvrščamo med angažirane socialne avtorje. Hkrati pa med največje pripovednike preteklega stoletja. Pisateljeva ljubezen do malih, ponižanih in zatiranih ljudi, ostrina njegovih kritik in opažanj, njegova satira in prepričljiva moč njegove umetniške pripoved je tega pisatelja u-vrstila med najbolj brane klasike pripovednike. Tudi Slovenci se že dolgo seznanjamo z njegovimi deli in pred dobrimi desetimi leti je založba Mladinska knjiga oskrbela za izdajo Dickensovega izbranega dela v slovenskem prevodu, ki obsega več del. Nekatera od del so že prej izšla, nekater pa tudi še kasneje ob posebnih prilikah in v posebnih zbirkah. Zdaj pa je ista založba izdala roman Dombey in sin v dveh zajetnih knjigah, ki ga je prevedla Mira Miheličeva. Za izdajo je opremo oskrbela Nadja Furlan, tako da prihaja roman v novi opremi med nove generacije bralcev, ki so željni starega a častitljivega pisatelja in njegove nesmrtne umetnosti. Svetovna kritike uvršča roman Dombey in sin, ki je nastal v letih 1846-1848, med psihološko najbolj poglobljena Dickensova dela, pri čemer je pomembno, da je pisatelj prav s tem delom prešel k novemu načinu opisovanja in upodabljanja angleške družbene resničnosti. Z romanom je pisatelj hotel osvetliti razmere zlasti v gospodarskem in trgovskem svetu. Ta svet predstavlja posestnik in trgovec Dombeg, hladen in trd SPOMINI PRILETNE GROPAJKE NA NEKDANJO ŠOLO V BAZOVICI kasta Lipiški otroci - posebna ker so v solo prihajali obuti «Spake gropajske nam bodo snedle vso repo», so se pritoževali kmetje Celo češnje so bile redka poslastica - Zelo lepi spomini na učilelje Vzgoja je eden najtežjih problemov, s katerimi se srečujemo v življenju. Vsakega poklica se človek lahko nauči in ga, če je 'vesten, dobro opravlja. Za vzgojitelja — pedagoga pa pravijo, da se mora roditi. In če opazujemo okrog sebe starše ali druge, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok, bomo spoznali, da je veliko staršev dobrih vzgojiteljev brez posebne šole. Nikoli se niso pripravljali na ta poklic in vendar se ob vsakem problemu znajdejo in pravilno ukrepajo. Pravimo, da jim je prirojeno. Danes imamo v šoli na razpolago razne moderne pripomočke, ki učencem olajšujejo- delo. Na nekaterih šolah so že uvedli celodnevni pouk, pri katerem sodelujejo ne le učitelji, ampak razni strokovnjaki kot glasbeniki, slikarji in drugi, ki uvajajo učence v raznovrstno znanje. In prav gotovo s tem pripomorejo otroku, da se lažje odloči za nadaljnji študij, za svoj poklic. Marsikdo pa bo z zanimanjem bral, kako so se šolali nekoč, brez posebnih pripomočkov naši starši in dedje. , Zora Križmančič iz Gropade, ki je 20. februarja letos dopolnila 82 let, se še prav dobro spominja svojega šolanja. Tako pravi: »Gropajci še nismo imeli šole v vasi. Najbližja šola je bila v Bazovici, v katero ‘so bili vpisani poleg Bazovcev še otroci iz Gropade, Padrič in Lipice. Šola v Bazovici je bila trirazredna. Pouk smo začeli že 16. septembra.* V prvem šolskem letu .je Zoro učila učiteljica Marija Godina, ki jo je ohranila do danes v najlepšem spominu) «V prvem razredu*, pravi Zora, «smo .imeli 'Abecednik’, iz katerega smo se učili brati. Za pisanje pa smo uporabljali tablico iz neke čme zmesi, obrobljeno z lesenim okvirjem. Nanjo smo pisali s skrilniki Tako smo imenovali kamnito, krhko pi- salo, ki se je razletelo na več kosov, če je padlo na tja.* Takrat so bili šolarji bolj varčni kot danes, zato so koščke skril nika spravili v peresnico in jih še uporabljali. Marsikomu se, je po nerodnosti razbila tudi tablica. Zato so morali biti otroci zelo previdni, kajti starši niso imeli denarja, da bi kupili več tablic na leto. Leseni okvir tablice je imel luknjico, skozi katero so u-čenci potegnili vrvico in nanjo privezali krpo in navlaženo gobico za brisanje tablice. «šele kasneje*, pravi Zora, «smo dobil, zvezke in prave svinčnike ter se tako znebili razbitih tablic in skrbnikov.* Kot imamo danes v celodnevni šoli, so ipielj tudi takrat pouk , - i)! • , MM Zora Križmančičeva, ki se spominja svojih otroških let miiiMiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Novo kontracepcijsko sredstvo v obliki injekcije za leto dni 'Kadar koli je govor o tako imenovani demografski eksploziji, o podhranjenosti in lakoti v svetu, se vedno omenja Indija. To je tudi povsem razumljivo, kajti ni je dežele na svetu, ki bi imela tako nagel prirodni prirastek. V juniju 1947. ko je stari Mahatma Gandi proglasil svobodno Indijo, je v osvobojeni državi živelo 320 m lijonov ljudi. Decembra 1976 so v Indiji našteli 610 milijonov, danes pa je govor že o 640 milijonih, to se pravi, da se je prebivalstvo v 30 letih podvojilo in bi torej Indija že konec tega stoletja mogla doseči milijardo in sto milijonov ljudi, če ne celo več. In če je v tej »podcelini* že danes tako hudo, kaj bi šele bilo, če bi se prebivalstvo zares tako naglo množilo tudi v bodoče? Kaže pa .da se je našla prava pot za skrčenje prirodnega prirastka. Če bedo poskusi, ki so v teku, potrdili učinkovitost novega kontracepcijskega področja, ki so v podobnih težavah, pač pa za ves svet, predvsem pa bo ženska o-svobojena velkega problema. Tako mislijo strokovnjaki, kadar je govor o cepivu, ki so ga napravjli v indijskem medicinskem zavodu v Novem Delhiju fn ki ga sedaj preizkušajo ne le v Indiji, pač pa v vrsti drugih de žel na svetu. Gre za cepivo, ki ga enkrat na leto injiciramo in ki prepreči spočetje za najmanj 12 mesecev. Seveda se’ nato mora cepivo ponovno injecirati, kar služi za nadaljnje leto. Indijske oblasti so se lotile vprašanja kontracepcije iz dovolj utemeljenih razlogov, ki smo jih navedli v začetku. Pravzaprav so začeli s kontracepcijskim, sredstvi in drugimi načini za kontrolo rojstev že davno, vendar rezultati niso bili vedno zadovoljivi. Propaganda za uporabo sredstev proti spočetju je imela bolj slabe rezultate. Nato so začeli s kampanjo za sterilizacijo moških ali žensk, očetov oziroma mater, vendar pa le tedaj, če sta starša imela tri otroke. Nekateri so že v samem 'začetku zatrjevali, da ta kampanja ne bo zalegla, pa čeprav je vlada poklanjala tranzistorski radijski sprejemnik vsa komur, ki je pristal na steriTza cijo. In resnici na ljubo je ta način dosegel večje rezultate kot 'uporaba splošnih kontracepcijskih sredstev. Seveda pa je bilo to le neznatna preprek« za že omenjeni nagel prirodni prirastek, ki je privedel Indijo v današnje raz: mere s skoraj 650 milijoni prebivalcev. Cepivo, o katerem je govor, je napravila posebna raziskovalna ekipa, ki jo vodi dr. Georges Tab war. direktor oddelka za biokemijo na univerzi. Zelo zanimivo pri tem 'je dejstvo, da dajejo o-snovno tvarino za cepivo proti spočetju — nosečnice. Znano je, da seč brejih kobil vsebuje hormonske tvarine, ki so potrebne za pripravljanje kontracepcijskih pilul. Cepivo, ki so ga napravili indijski raziskovalci, pa je sestavljeno iz raznih tvarin, med katerimi je tudi določena, tvarina iz urina nosečih žensk. Dr. Georges Talwar je star 55 let. Je oženjen in ima tri otroke. Medicino je študiral doma. nato v Parizu, izpopolnjeval pa se je še v ZDA, v Zahodni Nemčiji in na Danskem. Za časa proučevanja problema, o katerem je govor. ie ugotovil, da je, hormon IICG, ki ga izloča embrion, bistveno važen za to. da se nosečnost pravdno izpelje do konca. Če pa so v krvi noseče ženske določena protitelesca, ki ta hormon nevtralizirajo, ne bo prišlo do spočetja, v kolikor pa je do spočetja prišlo že prej, se to ne bo redno končalo. In cepivo, o kate rem je govor, ustvarja prav ta protitelesca, ki delujejo na hor- (Nadaljevanje na zadnji strani) dopoldne in popoldne. Razlika od današnje celodnevne šole pa »je bila v tem, da ni bilo v šoli ni-kakega toplega kosila. Vsak učenec si je pomagal kot je pač mogel. Zora pravi, da so imeli med dopoldanskim in popoldanskim poukom enourni odmor, da so lahko pr,užili skromno kosilo. ».Nekateri učenci smo šli v gostilno*, pravi Zora. «kjer smo dobili za tri krajcarje krožnik mineštre. Mnogi pa so prinesli od doma večji kos kruha, ki je služi za malico in kosilo. Mineštre za tri krajcarje si ni mogel privoščiti vsak. V Zorinih časih ni bilo šolskih avtobusov, Ki bi' prevažati učence, čeprav je bila šola oddaljena več kilometrov. «0b Tepem in grdem vremenu*, nadaljuje Zora, »smo pešačili. Zato smo morali otroci zgodaj vstajati. Takoj po sedmi uri smo se odpravili zdoma. da smo bili za osmo uro že v šoli. Do Bazovice smo potrebovali tri četrt ure, ob slabem vremenu, burji in snegu pa še več. Takrat otroci nismo imeli toplih plaščev in rokavic, še dežnika večkrat ne. Spominjam se, da smo se včasih po trije stiskali pod enim dežnikom. V šolo smo prišli mokri in večkrat pre-mraženi, da še pisati nismo mogli, dokler se nismo malo ogreli.* Opoldanski enourni pdmor pa so učenci porabili najprej za kosilo, nato pa tudi za igranje. Zora pravi, da so deklice sedele na zidu pred cerkvijo in «devetka-le». To je igra z okroglimi kamenčki — devetki. Tudi dečki so imeli svojo igro. Doma so si izrezljali iz mehkega lesa nekakšen stožec. Na konico so zabili žebljiček z debelo glavico. Iz vrvice so spletli bič ali «gajžlico». Stožec imenovan «cur-lo», so zavrteli z dvema prstoma in ga bili z »gajžlico*, da se je vrtel brez prestanka dokler ni omagal njegov gonjač. To igro so izvajali dečki na cesti. In ker takrat bazovška cesta še ni bila asfaltirana, se je ob taki igri kadilo od prahu, da so ljudje godrnjali in je moral učitelj igro prepovedati. »V drugem in tretjem šolskem letu me .je učila gospodična Emilija Logarjeva z Opčin*, pripoveduje /Sora. «Deklice je učila tudi ročna dela. Najprej smo kvačkale in pletle nogavice. Naslednje leto smo šivale s križnim vbodom abecedo. Zadnje šolsko leto smo šivale blazine in srajce, okrašene z domačimi čipkami. Učiteljica Logarjeva je bila zelo dobra in prijazna. Pri vsaki napaki pri ročnem delu nam je pomagala iz zadrege. Višje razrede pa sta poučevala nadučitelja Ivan Daneu in Josip Gorkič, oba z Opčin.* S tem pa se šolski ob sk še ni končal, pravi Zora. Kajti po petih letih rednega šolanja so učenci morali obiskovati še ponavljalno šolo po dve uri popol dne. Ponavljalna šola je trajala dve leti. Nato se Zora spominja še dogodkov, ki so ji ostali v lepem spominu. S posebno hvaležnostjo se spominja bazovskega župnika Julija Wartg. BI je zelo dober. Posebno še do otrok. Tako nadaljuje: «Spominjam se. da smo se nekoč deklice sprehajale v opol danskem odmoru po cesti proti Kozini. Nasproti nam pride žup nik. Ko smo ga opazile, smo se postavile kraj ceste ob zidu in počakale, da pride do nas Ustavil se je pred nami, me smo ga spoštljivo pozdravile Bre/ besed nas je s kazalcem prestei. potegnil iz žepa denarnico, nam dal nf lr»,r, inorizvi; ){*% »ol/ol ‘ //Dni. dvajset krajcarjev in rekel' »Pojdite si po kruh!* Z veseljem smo stekle do Mahničeve pekarne in kupile štruco kruha, jo pravično razdelile na štiri kose in z užitkom pojedle.* In še se spominja Zora poti iz Gropade do Bazovice, ki so jo gropajski učenci prehod'li vsak dan. Posebno domov grede so imeli razne postaje. Tako pravi Zora: «Posebno so šolarje mikale prve češnje. Takrat nismo imeli na razpolago sadja, kot ga imajo današnji otroci. Na poti iz Gropade v Bazovico je bilo nekaj dreves. Dečki so vedeli za vsako drevo posebej, kdaj zori. Ko smo se vračali iz. šole, so stekli dečki naprej. Urnejši so splezali na drevo in pridno obirali. Ob cesti pa je -ostala' Strarža In budno pazila, da še ne bi‘slučajno prikazal gospodari in bi morali neopazno obvestiti obiralce, da bi pravočasno zbežali.* 'Gropajski otroci pa so imeli tudi v jeseni na poti v šolo svojo «zmoto». Takrat je bila borba za repo in koruzo. Čudno se sliši sedaj, da bi se otroci pulili za repo. In vendar je bila v tistih časih tudi repa z njive poslastica za otroke. Poslušajmo Zoro, kako pripoveduje: «Skočili smo. prek zidu na njivo. populili, kolikor smo mogli v naglici, kajti vedno je bila nevarnost, da nas zaloti gospodar. Potem pa smo si plen lepo razdelili. če je bila repa umazana od zemlje, smo jo obrisali v travo, repek pa odsekali z ostrim kamnom. Napravili smo od repka (korenine) 6 zarez, olupili in držeč zelenje v roki jedli repo s tako slastjo, da jo imam še sedaj v spominu, kako je bila dobra. Gospodarji so se prišli pritožit v šolo, češ: 'Spake gropajske nam bodo snedle vso repo!’ Seveda pa so bili tudi dobri gospodarji, ki so privoščili otrokom repo.* Ko je Zora obiskovala tretji razred, so bili v razredu učenci iz štirih vasi. »Bilo nas je okrog sto*, pravi Zora, in nadaljuje: «Na levi go sedele deklice, na desni strani dečki. Ubogi učitelji* Posebno «kasto* pa so tvorili lipiški otroci. Njihovi očetje so bili namreč v glavnem zaposleni v veliki lipiški konjarni. To je bila cesarska služba. Prejemali so redne plače in bili z vsem preskrbljeni. Zato so morali biti tudi njihovi otroci temu primerno napravljeni. V šolo so hodili lepo oblečeni, da so se ločili od drugih in vedno so bili obuti. V šolo so jih pripeljali s parom konj vsako jutro. Opoldne so jih odpeljali domov ^ kosilu in popoldne zopet v šolo. Da so bili lipiški otroci vedno obuti, je bilo nekaj posebnega. Kajti otroci iz drugih vasi so hodili spomladi in v zgodnji jeseni v šolo bosi. Zora se spominja, da so jim starši rekli: «Ko bo prišla kukavica, si bo treba čevlje sezuti in jih obuti samo ob nedeljah za k maši. če smo bili na poti iz šole domov in smo zaslišali kukavico, smo se takoj sezuli. Nogavice smo stlačili v torbo, čevlje pa 'zvezali z vezalkami in vrgli čez ramo, kakor Deseti brat, vsi srečni in zadovoljni, da ne bomo več ozebli, ker .je prišla pomlad. Nič nismo čutili, kako nas ostro kamenje zbada v podplate.* Konec šolskega leta pa so tudi takratni učenci pozdravili z velikim veseljem. Niso jih sicer ča kale počitnice ob morju ali v gorah, nit' potovanja po novih krajih, vendar je bilo lepo Začela se je paša in vaški tv troci so imeli na paši vedno svoje posebne igre, M. L. značaj, ki mu gre samo za pridobivanje bogastva. Pri tem pa doživi osebno tragedijo zaradi smrti sina zaradi česar nima več nikomur zapustiti svojega bogastva. V nasprotju s krutostjo in svetohlinstvo' bogatih trgovcev pa pisatelj naslika svet malih ljudi s polno ljubezni in toplote, pri čemer je še vrsta posebnežev, ki se jim moramo nasmejati. Obširno branje bo tako našlo dosti hvaležne publike tudi pri naših ljudeh, posebno pri onih, ki so jim bolj od sodobnih del bližnji romani klasičnega pripovedništva. Louis Puuivels Jacques Bergier: « Večni človek » V zbirki Krog, kjer sicer izhajajo leposlovna dela. je Mladinska knjiga posredovala slovenskim bralcem delo dveh francoskih avtorjev Louisa Pamvelsa in Jacque-sa Bergiera, ki bi ga lahko ozna čili kot poljudnoznanstveni spis o zgodovini naše zemlje in človeškega rodu na njej. Avtorja pra-' vita, da sla predvsem pesnika, in obenem fantasta, da pa raziskovalno delo, nujno zahteva pesnike in fantaste. Znanstveniki sami so preveč ozki, preveč utesnjeni v kalupe, težko se ločijo od dosedanjih dognanj, onadva pa sta zato drugače začela obravnavati zgodovino človeštva. In tako sta se lotila snovi, ki je morda prav v zadnjem času postala posebno aktualna, saj smo tudi že v slovenščini dobili knjige na to temo, knjige, ki se oddaljujejo od stro, gih znanstvenih resnic. ed; 12.30 1* žela Lombardija; 13.30 Lahka F, sba; 14.30 Nemogoča potovanj0' 15.45 in 17.30 Prvi N1P, pisan red; 20.30 Srečanja; 21.05 Konce* SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00. 13.00, 15.00. Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 V? bto jutro, otroci!; 7.20 Na dan® nji dan;. 7.30 Iz naših spored® ' 8.08 Glasbena matineja; 9.05 . mlade radovedneže; 9.25 Zap°F:. 9.40 Aktualni problem1’ pesem; 10.45 Turistični napotki; 11.03 svetu glasbe; 12.10 Lahka gl®spj' 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 „ halne godbe; 13.30 Priporo«® vam...; 14.05 Ob izvirih glasb«, kulture; 15.45 M. Krleža: DUn 1 sko pismo; 16.(K) »Loto vrtiljaL! 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 ^ 18.30 Zborovske . skočna deska. .............. vedbe; 19.3 Lahko noč, otr®® , 20.00 Koncert; 22.20 S festiv®'" jazza: 23.05 B. Milkovič: Pe*ri. in pesnik; 23.15 Revija jug- P cev; 00.05 Pri mojstrih gl33^]- ga baroka; 00.30 Za pozne p]e°je. ce; 1.03 Zaprite oči in poslušaj llltlllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllllllllMIIIIIMIIIIlllllllllllllliitlllllllllllllllllMIIIIIIIIIfll^llllllllllll Hill Ul, pozornost & OVEN (od 21.3. do 20.4.) V poslovnem boju boste zadoščeni. Ustvarite si soliden -krog prijateljev. BIK (od 21.4< do 20.5.) Možnost spopada s predstojniki. Ognite se vprašanju, ki bi vam utegnilo pokvariti dan. DVOJČKA (od 2115. do 21.6.) I-meli boste odlično trgovinsko zamisel. Ne prenaglite se, čeprav se vaša zadeva razvija ugodno. RAK (od 22 6. do 22.7.) Odlično se boste izkazali na poslovnem področju. Zavzeli boste napačno stališče zaradi ljubosumnosti. LEV (od 23 7. do 22.8.) Ognite se odkritemu spopadu z nasprot- Horoskop niki. Bodite bolj zadržani glede svojih najintimnejših zadev. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Lotite se reševanja neke nehvaležne naloge. Ne nasprotujte željam in okusom starejših. TEHTNIC' (od 23.9. do 23.10.) Zelo ugodni pogoji za dosego u-spelia. Globoko razumevanje med vami in ljubljeno osebo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pravočasno zavrnite neko nalogo ki je povezana s tveganjem. Krat kotrajen čustveni spopad. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Povečajte svojo ,_____________ nadzorstva nad posli. Obrnit« ^ za pomoč k nekomu, ki vam J bo odrekel. n i) KOZOROG (od 21.12 do ?«• Vaši načrti se dobro razvOre, Bodite pripravljeni, da obvla° samega sebe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) ka naglica je odveč glede ne^lrj! likatne dejavnosti. Vaša brez nost bo pokvarila neko ljubezen razmerje. hjp RIBI' (od 20.2. do 20.3.) Nese® jj ni prijatelji vam bodo P°ir,a,|'id(’ uresničenju programa, N^j se vart nameni. približuje z nepošten . Tudi ta teden bo dokaj pester za "Atelje mednarodne košarke. Na J!®'edu bo namreč vrsta zanimivih v raznih tekmovanjih za ev-roPske košarkarske pokale. Koračev pokal ^ Splitu bo danes, s pričetkom uri, prvo polfinalno srečanje domačo Jugoplastiko in rimsko *wko IBP. Spličani so že lani o-l^jili ta pokal, ko so v Bologni ^sljivo premagali italijanskega Wvnega prvaka Sinudyne. Skansi varovanci so seveda tudi v r^išnjem srečanju favoriti, pa če-?av uvršča rimska peterka kar dva JjjJeričana: Komalskija in Soren- ^okal pokalnih prvakov Radnički POB iz Beograda bo pr-P Polfinalno tekmo igral v Bada-.lT’ kjer se bo spoprijel z močno ?Po Ju ven tud, ki uvršča več ame-£*ih košarkarjev. Doslej pa so ^ograjčani v tem pokalu zelo do-igrali in upati je, da bodo v skupnih tekmah tudi odpra-'k španske košarkarje, i JUtri pa bo italijanski polfina-ko se bosta spoprijela v Can-domači Forst in milanski Cin-lanski zmagovalec tega pomokal prvakov ^ predzadnjem kolu finalnega deli tega pokala bo derbi kola v Va-j[5eju, kjer bosta danes igrala (ob uri, srečanje bo prenašala tudi pijanska televizija) domači Mobil-f.fgi in španski Real Madrid, ki sta 'a že lani finalista. , utri pa bosta ostali tekmi tega jjja»ovan.ia: Maccabi — Racing Ma-i es in ČSKA Moskva — Zbrojov-* Brno. PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 9. marca 1977 košarka Evropska pokalna tekmovanja Spličani danes doma z rimsko ekipo IBP Drevi v Vareseju Mobilgirgi - Real Madrid Senoner, med Jugoslovani pa je bil najboljši mladi Strel. Potem ko je bil v prvi vožnji 3., je v drugi vožnji vozil preveč previdne in je nato zasedel 8. mesto. Tekmovanja se udeležuje 90 smučarjev iz 17 držav. OLIMPIJSKE IGRE ? Predstavnki organizacijskega odbora olimpijskih iger leta 1980 so izjavili, da lahko sprejme Moskva 250.000 turistov. Za to število turistov bodo našli prostor v hotelih, številne druge pa bodo lahko namestili tudi v raznih motelih in kam-pingih v okolici Moskve. ODBOJKA •V-v1' NASE SESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH Borovci zamudili priložnost Sodnika oškodovala krasovce Borovke nepričakovano izgubile doma * Brežanke v gosteh zadovoljile MOŠKA B LIGA CUS Benetke — Bor 3:1 CUS: Gorghetto, Senca, Roccabel-la, Fiocchi, Spadini, Strassera, Le-vorato, Santi, Pinni, Carolo Scag-giante. BOR: Milič, Kodrič, Kralj, Neubauer, Požar, Zadnik, Ugrin. Po uspehu in dobri igri v domači tekmi z Legnagom, je B-m odpotoval v Benetke s precejšnjimi upi, da osvoji nov par točk. Po prvem setu je tudi izgledalo, da so bila pričakovanja borovcev realna, saj so naši fantje pregazili domačine in bili od njih boljši v vseh pogledih igre. CUS je poraz v uvodnem nizu spodbudil, da zaigra iiiiiiintiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniriiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitniimniiiiiiiiiiii NOGOMET v V ZAOSTALI TEKMI 3. AL Kras ni zaslužil tako hudega poraza Začetniki Primorja premagali San Sergio DANES V LIPICI Tudi (Sosič s Krasom proti Brestu jPtovi ob 10,30 bo v jahalnici v .Mci prijateljska tekma, med eki-j Bresta, ki tekmuje v 1. ZKL in , teačim Krasom, ki se bo ojačil teprezentantom čosičem. L^a tekmo je med ljubitelji košar-l ha Krasu Veliko zanimanje, saj (Olimpija) igra iz nedelje v £*i° v prvenstvu vse boljše, do-Kras pa bo s čosičem in še bekom hajbrž dovolj okrepljen jjhočan, da bo srečanje dokaj iz-tJCeno in prava poslastica za vse 'sotne. tekmo ob 15.30, bo v pro-tjj,P|h hotela Maestoso v organiza-domačega kluba seminar za trejo klubov iz primorske regije. dii na seminarju bosta naslednji: )’^olo z mladimi* predavatelj prof. 0|,varič. L‘toning z visokimi igralci* pre-*atelj K. čosič. ^,.a seminar so vabljeni tudi tre-^Jl iz zamejskih klubov, saj bo L konkretno delo z ekipami ne-teno koristen. DAŠ danes v trstu (21.00) ^ športni palači ^rvolana-Kvarncr bo v Trstu, v športni pa-■* 8 pričetkom ob 21. uri, prija- košarkarska tekma med Serij110 jn reškim Kvarnerjem. ^efani bodo igrali z najboljšo po-C°■ to je tudi z bivšim reprezen-<1rri PlečPšem. ^JCANJE včeraj na jahorini frnaga Senoncrja (L Jahorini se je včeraj začelo ijarodno smučarsko tekmovanje i“' 'jahorinski pokal. Veleslalomu je zmagal Italijan Kras — Dulno 1:4 (0:1) KRAS: Ferfolja (Skupek), Rebula, A. Škabar, Trampuž, Verša, P. Milič, V. Milič, M. Milič, Švab, Pani-ziuti, 'L. Milič (Kralj). DUINO: Boscarol, Gabrovec, Le-giša, Rosini, Leban, Colja, Cellie, Tonut, Mervič, Villalta, Veldre. STRELCI: v 10. min. Tonut (11-metrovka), v 49. min. Švab (Kras), v 69., v 76. min. (11-metrovka) in v 88. min Villalta. V zaostali tekmi je Kras nepričakovano klonil gostom v zadnjih dvaj-setihj minutah. V prvem delu srečanja je Kras popolnoma nadigral goste in zapravil najmanj pet ugodnih priložnosti. Povedli so Devinčani z 11-metrovko, ker je branilec Krasa zaustavil žogo z roko. «Rdrče-beli» so sicer dosegli izenačujoči gol s Paniziuti-jem, toda sodnik ni videl zadetka, ke- se je žoga odbila od notranjega droga vrat. V začetku 2. polčasa je Švab iz prostega stre'a lepo ukanil vratarja gostov. V 52 min. je trener Hafner zamenjal L. Miliča s Kraljem. Deset minut kasneje je napadalec Duina Mervič sunil Veršo, ko je bila igra ustavljen?, ,I£rasov igralec mu je vrnil milo za (drago, sodnik P' je oba izključil. V Krasovi o-brambi je tako nastala vrzel in gostje so postajali iz minute v minuto nevarnejši ter so prišli drugič v vodstvo z Villalto. Samo sedem minut kasneje je sodnik dosodil še eno 11-metrovko v korist gostov, ker je nekdo od obrambnih igralcev Krasa igral z roko. Villalta tudi tokrat ni prizanesel. Tik pred končnim žviž-gorfi je isti igralec po osebnem proden: četrtič zatresel mrežo domače ekipe. Kras prav gotovo ni zaslužil tako visokega poraza. S prikazano igro bi moral pospraviti vsaj točko, toda "tpola v prvem polčasu ter utrujenost v ~-'dnhh dvajsetih minutah sta bili tudi tokrat usodni za naše nogometaše. R. B. KADETI Libertas — Vesna 5:1 (5:0) VESNA: Carmeli, Košuta P., A-lessio, Babuder, Košuta D., Slatič, Russignan, Pipan, Eva P. STRELEC za Vesno: Eva P. Kadeti Vesne so v zaostali tekmi proti enajsterici Libertasa ponovno izgubili. Izid tekme jasno dokazuje žfe star problem neorganizacije in neresnosti v vrstah domačega društva in to predvsem s strani igralcev samih. Križani so stopili na igrišče z nepopolno postavo, saj so igrali oba polčasa v devetih. Tržačani pa so seveda izkoristili to prednost in z dinamično in dokaj dobro organizirano igro so najprej prisilil «plave» v obrambo in takoj zatem so pričeli «bombardirati» Carmelijeva vrata ter so v 30 minutah kar petkrat preigrali neorganizirano in prepočasno obrambo. P. K. ZAČETNIKI San Sergio — Primorje 0:1 • PRIMORJE: Bukavec, Tafuro, Uli-vetti. Fondi E., Milič, Candotti. Sfer-za. Huez, Košuta. Fonda D., Rizzi. Strelec za Primorje: Košuta. Po nedeljski ekipi visoki zmagi z ekipo Blue Star je Primorje ponovno osvojilo obe točki in sicer proti solidni ekipi S. Sergia. Ker sta si bili ekipi skozi vso tekmo izenačeni moramo reči, da remi bi bil pravilnejši rezultat. Toda «rdeče-rumeiii» so dobro izkoristili eno izmed redkih napak v obrambi domačinov in dosegli Zmagoviti go! s Košuto. NAJMLAJŠI Primorje — Ponzisnina 0:1 PRIMORJE: S. Sedmak, Blažan. Li-va, Ražem, Micheli, Bukavec, Celea, Racman. Tognetti. Meden, A. Sedmak. Na domačih tleh so najmlajši predstavniki Primorja klonili z minimalnim rezultatom proti močnejši ekipi Pouzianine. Prosečani sp ob tej priliki igrali nekoliko bolje kot v zadnji tekmi, saj so pokazali predvsem več borbenosti in požrtvovalnosti. Prvi polčas se je končal brez gola, čeprav so gostje zapravili nekaj res ugodnih oriložnosti. V nadaljevanju so Tržačani vedno napadali, a zaman. Prosečani pa so se omejevali le na redke, a splofi ne nevarne protinapade. Ko je že kazalo, da se bo tekma končala neodločeno, je prav v zadnji minuti igre proseška obramba na-' pravila napako, ki so jo nogometaši Ponzianine dobro izkoristili in dosegli častni gol. H. V. DANES V BRESCII Italija «under 21» proti Norveški A Danes bodo v Brescii odigrali mednarodno prijateljsko nogometno tekmo Italija «under 21» — Norveška A. Italija bo nastopila z naslednjo postavo: Galli, Canuti, Cabrini, Bon' Manfredoma, Galbiati, Fanna, Di Bar-tolomei, Paolo Rossi, Agostinelli in Garritano. Tekma bo ob 15. uri. BOKS Kanadski boksar jugoslovanskega porekla George Čuval je ponovno osvojil naslov kanadskega državnega prvaka težke kategorije. Čuval je star 39 let. učinkoviteje in italijanski odbojkarji so začasno ustavili nalet borovcev in izenačili stanje v setih na 1:1. Prav gotovo je bil za nadaljnji razplet tekme odločilen tretji del srečanja. Borovci so že vodili z 11:1, a so kljub temu «uspeli» set zapraviti. Res je, da so domačini ob podpori številnega občinstva zaigrali kot prerojeni, vendar pa lahko »plavi* poraz v tem nizu pripišejo zgolj lastni nerodnosti. Tekme je bilo tu praktično konec, saj demoralizirani gostje niso več uspeli vzpostaviti ravnotežja na igrišču. MIG ' MOŠKA C LIGA Kras — ACLI 2:3 Tudi v soboto je moral Kras pod silo razmer prepustiti točki nasprotniku, bolje rečeno dvema nasprotnikoma: ekipi ACLI in sodniku. Sodniška trojka je bila skrčena v soboto na dva. Namesto da bi stranski opravljal delo zapisnikarja, si je to nalogo prevzel glavni. Neverjetne napake so se začele že v prvem setu. Sodnik je piskal Krasu skoraj vsako drugo žogo. Kljub temu je Krasu uspelo nasprotnika pri trinaj-stici ujeti in povesti z rezultatom 14:13. ACLI je stanje izenačil in nato povedel s 15:14. Glavni sodnik je odpiskal konec prvega seta. Morda je pozabil, da se set mora končati z razliko dveh točk. Ko je bila tudi ta zadeva rešena, se je set nadaljeval in po dramatični borbi zaključil pri rezultatu 17:15 v korist ACLI. V četrtem sefu so Grilančevi varovanci zopet ostro začeli in obdržali dokajšnjo prednost do konca. Tako je morala zgoniška ekipa že tretjič zaporedoma odigrati peti odločilni set. Priča smo bili res neverjetnim potezam na obeh straneh mreže. Ekipi sta si bili enakovredni do trinaistice, ko je zopet sodnik prevfč «piskal» proti K'•asu. Sodnik je s takim ravnanjem dobesedno iztrgal Krasu prepotrebni’ točki. M. 1. ŽENSKA B LIGA Bor — Mogliano Veneto 2:3 (15:1, 15:5, 3:15, 11:15, 6:15) BOR: Bolčina, Batič, Furlanič, Giavina, Jazbec, Jevnikar, Kalan, Kus. Mesesnel, Švagelj. MOGLIANO VENETO: Sabadini, Toniolo, De Rocco, Pavan, A. in C. Casarin, Fiacclii, Zambon, B. in E. Tessarin. V drugem povratnem kolu je na domačih, t(e)}, Bor tesno izgubil proti gostujoči ekipi iz Mogliana Veneta, poten? ko je v prvih dveh setih brez težav vodil. V teh dveh nizih pa je bila igra zelo slaba na obeh straneh mreže. Mogliano ni nudil nobenega odpora, naša dekleta pa so nizala točko za točko, v glavnem zaradi svojih servisov, saj igra v polju in pa napad nista bila nič posebnega. V tretjem delu igre je prišlo do nepričakovanega preobrata. Grešiti so sedaj začele domačinke in tudi tega niza je bilo v rekordno kratkem času konec. Odločilen je bil četrti niz, ki je bil obenem edini, v katerem se je igra nekoliko dvignila. Obe ekipi sta zaigrali borbeno in zagrizeno. Rezultat je bil izenačen do stanja 10:10, potem pa je bil Mogliano prisebnejši. Vsekakor bi naša ekipa ta set lahko osvojila. To bi ji pa uspelo le z nekoliko več športne sreče in pa z večjim številom menjav: rezervne igralke praktično skozi vso tekmo niso stopile na igrišče. Zadnji.set je bil v bistvu le formalnost: naše igralke so [»pustile tako psihično kot telesno, s tem pa so zabeležile tudi svoj šesti zaporedni poraz. INKA Sala — Breg 3:0 (15:1, 15:12, 15:13) BREG: Kofol Doriana, Kocijančič, Prašelj, Korošec, Kofol Marija in Premolin. SALA: Angeli L. in C., Tamanini, Buffa, Dal Corso, Vivori, Frisichiel-li, Revolti, Azzolini. Prejšnji teden smo na koncu na- šega članka omenili, da se bodo morale Brežanke potruditi, da bi vsaj prikazale dobro in zanimivo igro. To pa se je v tej prvenstveni tekmi tudi zgodilo. Dolinčanke, ki so odpotovale v Trento zelo okrnjene, so se res potrudile in naredile vse, kar je bilo mogoče, če omenimo le, da so manjkale Olenikova, Trentova in Klabjanova, ki so ogrodje celotne ekipe in ki tokrat niso mogle odpotovati z ekipo, že rezultat priča, da so se ostale zelo potrudile. Nastopile so tokrat v glavnem mlade i-gralke, ki so se pa tudi dobro odrezale in pokazale, da društvo z gotovostjo lahko računa na njihov doprinos. M. V. m«,; k • 5 V nedeljo se je na startu v Lonjerju zbralo kar 97 kolesarjev, ki so Kolesarski klub Adria se udeležili dirke, ki jo je priredil imilllHIIIIMIIUIIIIIllllIliiiMiiMlIlllllllllIltllllllllllilMIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllNIliaillllllllliniHIIIIIIIIIIIIIIIUINIIIIimilllllllllllHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllUliUllllIllllliliiliiiiiiiiia MM— NAŠE PETERKE V MLADINSKIH PRVENSTVIH ODLIČNI K0NT0VELCI PREMAGALI HURLINGHAM Borovi kadeti so dobro igrali le v prvem polčasu - Poletovi mladinci niso zadovoljili - Derbi dečkov Kontovelu - Brežani so zopet ostali praznih rok KADETI Kontovel — Huriingham 82:57 (39:30) KONTOVEL: čuk 8, Ban 25, Pe-rini, I. Starc 9, K. Starc 17, Tre-visan, Udovič 13, Kneipp 4, Race 6, Prašelj. SODNIK: Pittana iz Trsta. PM: Kontovel 10:18. Hurlngham 9:22. PON: Comar v 33. minuti SON: Kontovel 21. Huriingham 18. Veselje v kontovelskem taboru. Po treh letih nesporne premoči so Tržačani končno klonili in tokrat so tako zgubili, da te tekme ne bodo zlepa pozabili. Ogromno šte vilo gledalcev in navijačev je navdušeno pozdravilo zmago domače ekipe, zmago, za katero so se igralci Kontovela pod vodstvom trener ja Brumna vestno, pripravljali in trdo delali že nekaj mesecev. Po porazu s Flaminiom so morali Kon-tovelci v tem spopadu nujno zmagati: s to zmago je kvalifikacija skoraj gotova, odvisna je le od tekme Flaminio - Huriingham, v kateri je Huriingham favorit, če zmaga Huriingham, napredujeta Kontovel in Huriingham, v nasprotnem primeru bodo potrebne tretje tekme. Pa povrnimo se k nedeljskemu slavju. Domačini so takoj prevzeli pobudo in vodstvo tekme. V peti minuti je bil rezultat 9:2, v trinajsti pa 27:16. No, takoj je bilo raz vidno, da je to za Kontovelce dober dan. Predstavniki Hurlinghama niso znali kaj bi storili proti od lični obrambi nasprotnikov. Nasprotno pa so domačini s precejšnjo lahkoto prišli do koša, zgrešili pa so nekaj lahkih metov. Odločitev je padla šele v začetku drugega polčasa. S sijajno igro so Kontovelci popolnoma nsdkrilih Tržačane, ki so se kmalu demora lizirali in se nehali boriti. V 7. min. je bil rezultat 55:32. Od tu dalj? Je srečanje zgubilo na zani mivosti, kajti točki sta bili že v rokah kontovelskega moštva. Vsi so le pričakovali končni žvižg, žvižg, ki je zapečatil krasno zmago Kontovela. Tokrat si vsi zaslužijo pohvalo, omembe vredna pa sta odlična nastopa Udoviča in Bana, ter dobra režija K. Starca. Med poraženci se je izkazal le nepogrešljivi Rella. Viharen aplavz je pozdravil to zmago, zmago, katero so vsi, od igralcev do navijačev, nestrpno pričakovali že nekaj let. I. S. Bor — Don Bosco 80:118 (46:52) BOR: Koren 12, Slobec 26, Maz zucca (k) 16, Dovgan 9, Jančar 2, Mesesnel 15, Fametti, Brana, Zu-balič, Gombač. DON BOSCO: Mian 6, Del Ben 12, Karis 10, Peretti (k) 17, Pigo 10, Papagno 52, Tram 11. SODNIK: Desco. PM: Bor 6:14, Don Bosco 14:29 PON: Dovgan (Bor), Trani (Don Bosco). Če so borovci v prejšnjih tek mah povratnega kola prvenstva kadetov zadovoljili, tega ne mo repno trditi za to tekmo. V soboto bi se «plavi» namreč lahko borili za zmago. Neborbenost v obrambi na jih je, predvsem v drugem polčasu, pokopala. Že prvi polčas je pokazal, da bodo borovci slabo branili. V svoji conski obrambi so se namreč za spano premikali. Prav tako pa se je tudi dogajalo na nasprotni strani, kjer so naši fantje z lahkoto zadevali. Seveda pa se tekma ne more zmagati samo z igro« v na padu in zato je nazadnje slavila tista ekipa, ki je predstavila v drugem polčasu boljšo obrambo. Tekma je bila torej res.grda in nazadnje je zmagala ekipa, ki je manj zgrešila in ki je imela boljšo obrambo. Kako pa .je bila slaba Borova obramba, nam priča dejstvo, da je en sam nasprotolk dal 52 točk. Med «plaVimi» je bil najboljši strelec David Slobec. Meko MLADINCI \ Mobilcasa — Bor 60:54 (33:23) BOR: Koren 8, Perco (kj 7, Kneipu 4, Ukmar 15, Marassi 4, Volk 4, Slobec, Fontanot 8, Paro-vel 4. , SODNIKA: Spand in Zanetti iz Gorice. PM: Bor 8:22, Mobilcasa 10:22. Boiji ni uspelo premagati kr-minsko ekipo Mobilcasa v gosteh. Kljub porazu pa lahko ocenimo po zitlvno to tekmo: poleg pričakovanih odsotnosti 'Raima in Žerjala se je namreč moral zadnji trenutek odreči nastopu tudi Igor Lukša. Tržačani so bili enakovreden nasprotnik- Krmincem do 14. minute prvega polčasa, ko je bilo stanje še 19:19. Nato je furlansko mo štvo izkoristilo svoje boljše atletske zmožnosti in nekaj naivbih napak, ki so jih Borovi beki zgrešili proti koncu prve polovice tekme. Med posamezniki je treba pohvaliti nastopa Ukmarja, v drugem polčasu, in mladega Korena. fp Polet — Barcolana 70:41 (35:23) POLET: Danev 6 (2:6), Kalin 2, Berdon 5 (2:3), Sosič (k) 17 (3:3), Vitez 36 (8:11), Škabar, Petje 2, Ferluga 2. SODNIKA: Policastro in Polh iz Trsta. Poletovi mladinci so v nedeljo naleteli proti zadnjemu na lestvici, ekipi Barcolane, na veliko večje težave, kot je bilo pričakovati. K negotovi igri poletovcev je nedvo mno botrovalo podcenjevanje izredno šibkega nasprotnika, ki bi O-pence lahko prav kmalu zelo dra go stalo. Poletovci so zagotovo zaigrali svojo letošnjo najslabšo tekmo in kot olajševalno okoliščino ne moremo niti upoštevati odsotnosti kape tana Rudija Taučerja, saj bi morali poletovci tudi v nepopolni postavi z večjo lahkoto opraviti z 4z redno šibkimi nasprotniki. Od Open cev bi rešili edinole Viteza in Sosiča, ki sta edina zaigrala skoraj na svoji običajni ravni. Vsekakor pa sta b'li važni le dve točki, ki jih je moral Polet dobiti v tem srečanju, in v tem je tudi uspel. Sergij Tavčar DEČKI 65:41 Ir.ter 1904 — Kontovel (32:22) KONTOVEL: Sedmak 6, Ukmar 3, Emili 4, D. Daneu 2, Starc, Pu-plš',"Terčon,'1 Slavec, Della Schiava. PROSTI METI: 7:21. SODNIK: Lenardon. Proti prvouvrščenemu nk lestvci, Interju 19(M, so Kontovelovi dečki doživeli hud poraz. Poraz je bil sicer p-edviden, saj so tudi tako naši fantje morda kvalificirani v nadaljnji del prvenstva. Tržačani so takoj povedli, riso pa imeli nikoli več kot osem točk naskoka. Le na koncu prvega polčasa so uspeli doseči štiri zaporedne koše in tako tudi deset košev prednosti. V začetku dela pa je Kontovelce zajela huda kriza in rezultat je bil v sedmi nvnuti 43:22. Tu je bila tekma že odločena, čeprav bi se lahko kontovelsko moštvo kaj več potrudilo, da bi razliko- v koših vsaj znižalo. I. S. Kontovel — Polet 78:58 (31:31) KONTOVEL: Sedmak 20, Ukmar 8, Emili 8. Pupis 3, Terčo. 1, Slavec 2, Della Schiava, D. Daneu. Štoka 2, R. Daneu 34. POLET: Grison, Calzi 4, Lenisa 13, Hrovatin 27, Vremec 12, S. Sosič, Taučer 2, D. Sosič. PROSTI METI: Kontovel 8:17, Polet 12:20. SODNIK: TJommasi. V zaostali tekmi dečkov so Kontovelci zasluženo zmagali. Končna razlika dvajsetih točk pa je vseeno prevelika kazen za požrtvovalne O-pence, ki so bdi ves prvi polčas enakovreden nasprotnik kvalitetno boljšim domačinom. Poletovci so silovito začeli in po* vedli 10:4. Najvišjo prednost so dosegli v 17. min. (26:17). Tedaj pa so se Kontovelci prebudili in do konca polčasa rezultat izenačili. V drugem delu so domačini nadaljevali i dobro igro in za Opence je bil konec. > Drugi polčas Kontovelcev velja pohvalo, saj so v tem delu dosegli 47 košev, prejeli pa so jih samo 27. Morda pa so bili poletovci že utrujeni zaradi odlične igre v prvem polčasu. I. S. Breg — Rlcreatorl 20:90 (14:42) BREG: Martinelli, Korošec 2. Cor-batti_ 14, Starec, Pečar, čok 3, Per-tot, štrajn, Kožna, Maver. SODNIK: Papino iz Trsta. PROSTI METT: B,eg 4:12. V predzadnjem kolu p~venstva dečkov je Breg doživel visok poraz. Vse do 12. minute prvega polčasa so bili Brežani višjim* gostom enakovredni (12:18), nakar pa so popustili na' vsej črti in so seveda tudi visoko izgubili. Najboljši v Brego/ih vrstah je bil Igor Corbatti, zelo pa se je potrudil v obrambi tudi Franko Pečar. « PROPAGANDA » Dom — Arte A 21:43 DOM: Makuc (k) 8, Krnic, čotar, Devetak 2, Kroselli, Uršič 11, Zavadlav, Prinčič. V drugem kolu prvenstva »Propaganda* je Dom v okrnjeni postavi utrpel še ei poraz. Omeniti pa moramo, da v Domovih vrstah igiajo tudi beneški Slovenci, ki obiskujejo slovenski Dijaški dom in se ob sobotah vračajo domov. Košarkarska federacija pa je določila, da se tekma začne ob 17.30. Zaradi pozne ure se beneški košarkarji niso mogli u-delei ti tekme. Prihodnjo tekmo bo Dom igral v soboto, 12. marca,- v gosteh, v telovadnici »Siella Mattutina* proti Arditi. Vladimir Turnih Libertas Borovi košarkarji bedo drevi, ▼ telovadnici v Ulici Caravaggio, ob 19.30, igrali tekmo z Libertasom v okviru košarkarskega turnirja, ki ga prireja društvo Libertas za igralce letnika 1961 in mlajše. MIN1BASKET Rlcreatorl — Breg Danes bo Breg v športni palači v Trstu, s pričetkom ob 16.15, igral zaostalo tekmo v minibasketu za »Trofejo Biasi* z Ricreatorijem. SREČKO VILHAR - ALBERT KLUN Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov 49. j*a Sardiniji, Korziki in v južni Franciji W ^evij° je razmnoževal-na ciklostil Jože Bregant, ki je bil n v tiskarni v Bastii, kjer so Amerikanci tiskali it ‘e obrazce in okrožnice za svoje enote. 2) Pred tiskom 'i j. r,edništvo poslalo prvo pretipkano številko na cenzuro 0 polka. Pozneje se uredništvo ni držalo več predpisa obsega in pa hm. '-usega m \>a formata revije. Revijo je piegledoval Poročnik Filip Separovič, ko je bila že razmnožena. <0^ se ni spotnika ob njeno pisanje. Postal je celo njen tilj "^aša zvezda« je že v svoji prvi številki jasno začrtala Vj2a katerega se bo borila, namreč za novo demokratič-HSoslavijo. Na naslovni strani prinaša Gregorčičevo pe-'If, ^aša zvezda, čemur sledijo nekatere programske misli Ambrožiča: «Dobiii smo hrano, našli smo 'Našo k j;0’ vodnico. Naj bi nam uspešno razsvetljevala pot, * Heteri moramo in hočemo, da se dokončno združimo simi brati pod svobodnim soncem na Balkanu. Od HiSatll>h je odvisno, da nam zvezda ne ugasne, preden obzoriu ne nosi je sonce svobode.« ftK*rva številka «Naše zvezde« prinaša nadalje članek, ki ™svečen stoletnici Gregorčičevega rojstva (1844-1944) in se zaključuje z naslednjo mislijo: »Gregorčičev bataljon in drugi slovenski oboroženi oddelki ter ves narod izpolnjujejo želje našega velikega pesnika in prvega rodoljuba...» Pomemben je nadalje zlasti še članek »Nekaj resnice o, Jugoslaviji«, ki ga je Leopold Slavec (psevdonim: Miloš Sloboda) prevedel iz časnika «Le Courier Republicain* (25. 9. 1944). Podrobno prikazuje izdajstvo Draže Mihaj-loviča. Članek se zatem nadaljuje še v drugi številki in se zaključuje s Titovo mislijo: «Noben narod ni prelil koristno svoje krvi, če jo je prelil samo ifi izključno zase.« Prva številka «Naše zvezde« pa prinaša tudi šest pesmi, od katerih so tri posvetili narodnoosvobodilnemu boju jugoslovanskih narodov (2 Pavle Gorkič in Antun Lekič). Ko je uredništvo «Naše zvezde« pripravljalo za tisk prvo številko, ni prejelo še nikakršnega partizanskega tiska, pač pa je dobil Jože Sčukovt iz 234. čete nekaj številk «Bazovice», ki mu jih je poslala sestra iz Egipta. * Uredništvo «Naše zvezde« je posvečalo prav posebno pozornost pisanju zahodnega tiska o problemih Jugoslavije. Ko je francoski časnik «Paris» (10. 11. 1944) objavil članek «0 bodočih mejah Jugoslavije« izpod peresa Ro-maina Tissiera, ki se je zavzemal za to, da bi Trst in Gorico dobila Italija, mu je «Naša zvezda« zelo ostro odgovorila. V enem od odgovorov citira Pavle Gorkič Titovo geslo: «Tujega nočemo, svojega ne damo«. 3) Sele s 5. številko je začela «Naša zvezda« objavljati tudi sestavke iz partizanskega tiska, kot n.pr. članek «Naše krvi ne bodo več tujci spreminjali v zlato«. 4) Začetka je «Naša zvezda« izhajala dokaj redno: novembra 1944 sta izšli 2 številki, zatem decembra 1 številka, a januarja zopet 2 številki, toda potem je prišlo do zastoja, ko mesec in pol ni izšla nobena številka, toda 9. marca 1945 je izšla 6. številka na 46 straneh. Ta številka je ena najbogatejših in prinaša kar 3 sestavke iz partizanskega tiska. Zelo dobro je «Naša zvezda« prikazovala špekula/itsko politiko be- gunskih vlad. 5) Tako se je revija močno okrepila in tudi uveljavila. Posebno poglavje v «Naši zvezdi« so spomini na pre-stano trpljenje na Sardiniji, iz česar sledi, da so naše ljudi kot težka mora spremljali na Korziki in zatem še v Franciji. Ker so bili ti spomini še sveži, so zanesljiv dokument trdega življenja v delavskih četah in bataljonih. Eden od rparljivih bralcev in sotrudnikov «Naše zvezde«, Josip Kalčič, * pripoveduje v pesmi, kako živi že tri leta na otoku daieč od domačije in zatem še nadaljuje: «Maj ko, da ti vidiš svoga sinka, kako težko uzdiše i strada. Sardinija je žalostna tamnica, puna gladi i velikih muda.»6)** Jožef Doljak iz Grgarja je napisal napol satirično pesem «S Sardinije« v 124 verzih in v njej plastično opisal življenje v posebnih delavskih četah. Najprej ugotavlja, da je Mussolini zaukazal, naj našega človeka izženo z domačije na oddaljeni otok: «Primeren kraj je tam — Sardinija, trd sužnjev dom v pradavnih dneh: uporni duh ti tu pojenja, ko mislil na svoj star boš greh.« Zatem pravi o sebi: «Kar videl sem in doživel, skušal tu vam bom opisat: kdo nam iz trnja venec pletel, kdo znal nas bolje bičat.« Priganjač na prisilnem delu grozi: «Kdor ne uboga, mu pokažem, za tega so vezi in kol. Nato zaključuje: «In vseh nadlog ta križev pot ovenčan je s kalvarijo; v tujini naših bratov grob v spomin...«7) Sardiniji pa govore še razni članki, med katerimi in dokumentaren spominski zapis Mirka To- O je zanimiv zona. 8) Še danes dana bo ovadba, kaj vreden si, ti 'ribelle !* 2) Zoro Škrk: Pismo Rafaelu Nemcu. Gorica, 11. 1. 1969. M-ONPPS-PAK. • Primorci in Istrani na Korziki niso seveda rič vedeli o tem, da je »Bazovica* še malo pred tem pela slavospeve Draži Mihailoviču in kraljevi begunski vladi. Ko je njen urednik, dr. Ivan Mar ja Čok, ugotovil, da je njegova politika naslonitve na kralja Petra doživela zlom, je svoj list hitro preusmeril in začel na moč hvaliti narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov in na ta način ustvarjal videz, da je iskren prijatelj nove Jugoslavije. 3) Pavle Gorkič: Kviški srca! Naša zvezda, 2/1945, (Korzika, 6. 1.). str. 26 27. 4) Naše krvi... Kmečki glas, vestnik OF slov. naroda, april 1944. 5) Valdo Taljat: Jugoslovanska vlada v Londonu in kralj Peter. Naša zvezda. 2/1945, 6 (Korzika, 9. 3.), str. 11-12. * Josip Kalčič, rojen v vasi Srbinjak (Istra) leta 1920, je odšel leta 1941 s posebnim delavskim pataljonom na Sardinijo. Pozneje je bil premeščen v eno cd čet, ki so odšle na Korziko. Bil je pesniško nadarjen in marljivo sodeloval pri »Naši zvezdi*. Na Korziki so ga 8. 1. 1945 zavratno ubili. 6) ** Josip Kalčič: 1.), stv. 30. Mati, da bi videla ti svojega sinka, kako težko vzdihuje in trpi. Sardinija je žalostna temnica, polna lakot« in velikih muk. (Prost prevod). 7) Jožef Doljak: S Sardinije. Naša zvezda. 2/1945, 6 (Korzika. 9. 3.). str. 41-43. 8) Mirko Tozon: Kratek oris nastanka In poti 354. Slav Company. Naša zvezda, 2/1945, 8 (Marseille,' 1. 7.), str. 18-23. (Nadaljevanje sledi) Sardinija. Naša zvezda, 2/1945. 4 (Korzika, 8. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnice Gorice, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poitnl tekoči račun za Italijo PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS . 61000 Ljubljana. Oglas) Založništvo trZaSkega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 9. marca 1977 Žiro račun 50101-603-45361 *ADIT» GradiSče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob o* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm viS''1* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško ^ goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh dri'9' pokrajin Italije pri SPI. Član italijanske zveze časopisnih •založnikov FIEG Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I | ZTT Trst P0 SOBOTNIH HUDIH IZGREDIH Akademski senat bo jutri odločal Misovski poslanec V ZVEZI Z UMOROM AGENTA MARINA o zopetnem odprtju rimske univerze Docenti: Vlada in stranke ne smejo več odlašati z reformo vseučilišča RIM, 8. — Vse kaže, da bo rimska univerza, ki je bila zaprta po hudih sobotnih izgredih, v ponedeljek znova začela z didaktično dejavnostjo. Rektor prof. Ruberti je sklical za četrtek sestanek aka demskega senata, na katerem bodo odločali o nadaljnji dejavnosti. Kaže, da bo senat sklenil odpreti uni-vei'7.o. seveda p>od pogojem, da v tem času ne izbruhnejo novi izgredi. Spričo zapore so se v teh dneh začele širiti v Rimu govorice, da bo letošnje akademsko leto raz veljavljeno, vendar kaže, da je bil strah preuranjen. Vsaj tako trdi ravnatelj fakuitete znanstvenih ved prof. Giorgio Tečce. ki je označil omenjene govorice kot provokator-ske in alarmistične. »Nihče pa naj si ne dela utvar — je pripomnil prof. Tecce — da bo nevarnost od pravljena, če bo razprava o kulturni in politični vlogi univerze o-»nejena in pristranska. Zaskrbljen sem tudi, ker so politične sile, seveda z nekaterimi izjemami, povsem zanemarile vprašanje univerze in težaven [»loža j na rimskem vseučilišču. Razumem sicer, da je pozornost vseh poslancev osredotočena na razpravo o škandalu Lockheed, vendar ko bo ta mimo, se bodo morali -nemudoma lotiti vprašanja reforme univerze. Razkol med mladino in kulturnimi ustanovami je težko zaceliti, posledice pa so za državo porazne. Stranke morajo tudi razumeti, da se najodgovornejše sile na univerzi ne morejo soočati zgolj z vprašanjem javnega reda». Prof. Tecce je v razgovoru s časnikarji tudi orisal glavne točke resolucije, ki so jo z ^veliko večino o-dobrili docenti' fakultete za znanstvene vede. V dokumentu profesorji ugotavljajo, da italijanska univerza preživlja sedaj krizo, ki je posledica dolgoletne brezbrižnosti političnih sil in dejstev, da so absolventi strokovno premalo pripravljeni. Sprejemajo tudi nekatere predloge študentov kot je predlog o razpravi o povezavi didaktičnega in raziskovalnega dela. odločno pa zavračajo tiste zahteve kot politično nadzorstvo nad izpiti, zajamčeno pozitivno oceno in svobodno izbiro tečajev. ki bi imele kot edino posledico še večje razvrednotenje univerzitetne diplome. Vse kaže torej, da se je po incidentih prejšnjega tedna, položaj nekoliko izboljšal, čeprav je napetost še velika. Upati pa je vsekakor, da bo vlada pripravljena na bolj od- PRAV0CASN0 ZAVAROVANJE Če kdo izgine neznano kam, potem ko podpiše vrsto zavarovalnih polic v skupni vrednosti 15 milijard lir, to nuj-/iio vzbudi pozornost ne samo zavarovalne družbe, temveč tudi policije. Slednja se namreč ni zadovoljila z razlago, ki je bila tako rekoč na dlani in je vztrajno iskala prikupno 40-letno Udio Pira, ki bi morala biti mrtva že približno 18 mesecev. Trud policije jc bil končno poplačan, saj je Lidio po daljšem iskanju izsledila v Versaillesu pri Parizu. 27. avgusta 1975 je Lidid Pira odplula s svojim luksuznim motornim čolnom iz Juan le Pinsa na Ažurni obali. Pirova se je že dalj časa ukvarjala s potapljanjem in je prijateljem in znancem povedala, da gre na mori«, da bi se posvetila svojemu priljnNienemu športu. Ker se do večeri ni vrnila, so jo začeli i,skati, vendar je niso našli. Vse bi se verjetno izteklo prav ugodno za Lidio, če policija ne bi izsledila njenega motornega čolna zasidranega pri nekem otočku, poleg tega pa je ugotovila, da je Lidia podpisala vrsto zavarovalnih polic v korist ljubimca. Iskanje je bilo dokaj dolgo, po 18 mesecih pa jo je policija le iztaknila. prto soočenje in razpravo kot doslej. V tem okviru gre vsekakor zabeležiti spodbudno dejstvo, da je minister za šolstvo Malfatti pripravljen spremeniti nekatere najbolj ospora-vane člene svojega osnutka o reformi višje srednje šole in univerze. Kot' je [»jasnil na srečanju z vsedržavnim univerzitetnim odborom gre predvsem za vprašanje vloge univerze kot glavnega središča za znanstveno raziskovanje, za jamstvo svobode poučevanja, za avtonomijo vseučilišča. Minister je tudi zagotovil, da bo predložil svoj osnutek ministrskemu svetu še ta Državni pravdnih v ZDA priporočil zavrnitev ugovorov Sindone NEW YqRK, 8. — Vlada Združe nih držav Amerike je mnenja, da je treba zavrnit' ugovore, ki jih je predložil italijanski bančnik Michc-le Sindona zoper italijansko zahtevo po ekstradiciji. Ameriška vlada je svoje mnenje izrazila v dokumentu, ki ga je poslala zveznemu sodniku, ki proučuje italijansko zahtevo. Sindonovi zagovorniki so pred časom vložili priziv, v katerem trdijo, da so obtožbam proti njihovemu varovancu botrovali politični razlogi in da njegovo izročitev zalite, ajo samo levičarji in komunisti. V Italiji ne bi Sindona. so trdili njegovi zagovorniki, mogel imeti nepristranskega procesa, še več, njegovo ž vljenje bi bilo v nevarnosti. To je pred časom potrdil predsednik sekcije kasacijskega so- dišča Carmelo Spagnuolo, ki je pod prisego izjavil funkcionarjem ameriškega veleposlaništva v Rimu, da gre v bistvu za politično zaroto katere žrtev naj bi bil sicilijanski bančnik. Zaradi njegovih izjav je višji sodni svet ukinil Spagnuolu plačo in ga suspendiral. Državni pravilnik v ZDA je mne nja, da so dokumenti, ki so jih italijanske oblasti predložile ameriškim, da bi dosegle izročitev Mi-cheleja Sindone, sprejemljivi ter zadostni, da bi ugotovili, da so ob tožbe bankrota upravičene. Zate poziva zveznega sodnika naj zavrne} ugovore glede političnega značaja obtožb za Sindono. na zatožni klopi Po štirih letih so milanski sodniki končno dobili od poslanske zbornice dovoljenje za proces proti misovcu Francu Marii Serveliu LECCO, 8. — Vse kaže, da je policija prišla na sled in aretirala še nekega napista. ki naj bi skupaj z dvema pajdašema odgovoren za vrsto ropov in tatvin. Fantu. 28-letnemu Giorgiu Zoccoli iz Astija je bil usoden petkov «podvfe» v Ljtidski banki v Leccu. Kaže tudi, da je organiziral skrivališče, ki so ga agenti odkrili v Costigliolu in kjer naj bi se nekaj časa skrivalo več vodilnih kadrov teroristične organizacije. iimiiiMiiitiiiMmiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii Jamar Vinai rešen Po 59 urah so rešili iz jame, v katero se je spustil, 20-letnega Franca Vinaia, znanega igralca rugbyja. Pred dnevi se jc namreč ponesrečil v globini 123 metrov ter si kot kaže zlomil okolčjc ter eno vretence. Na sliki: Vinaicv brat pred vbodom v jamo, nekaj ur preden so rešili Franca. (Telefoto ANSA) MILAN, 8. — Po štirih letih je milansko sodstvo končno doseglo od poslanske zbornice dovoljenje za sodni postopek proti misovskemu poslancu in bivšemu milanskemu federalu Francu Marii Serveliu, ki je skupno z bivšim poslancem Francom Petroniom obveščen organizacije prepovedanega shoda in u-pranja javnim funkcionarjem. S svojimi pribočniki sta namreč organizirala demonstracijo, ki se je nato izrodila v spopade s policijo, med katerimi je bil ubit agent Antor/o Marino. O teh fašističnih izpadih razpravlja ravno v teh dneh prizivno porotno sodišče, ki sodi a-gentovima morilcema Loiu in Mu relliju ter njunim pajdašem Namestnik milanskega državnega pravdnika Guido Viola je že od vsega začetka ločil postopek proti Serveliu in Petroniu od sodnega postopka proti Loiu, Marelliju in drugim, ker je moral v prvem primeru čakati na dovoljenje poslanske zbornice. Parlamentarci so sicer že dovolili proces proti misov-sljma kolegama, ker pa je bil Servello junija lani znova izvoljen, je morala prošnja milanskih sodnikov zopet romati v poslansko zbornico. In danes je sodišče končno dobilo ustrezno dovoljenje. Proces pa se bo najbrž začel jeseni. Skupno s Servellom in s Petroniom bodo na zatožni klopi še Ne-store Crocesi, Mario De Andreis in drugi voditelji milanske federacije MSI. Vsi so obtoženi organizacije prepovedanega shoda in upiranja javnim funkcionarjem, Davide Petrini pa tudi nedovoljene posesti razstreliva, saj je ravno on izročil pretepačem smrtonosne ročne granate SRCM. Proces proti misovskemu poslancu in njegovim pribočnikom je i-zrednega pomena za osvetlitev ozadja tistega dramatičnega »črnega četrtka*. Izgredi so izbruhnili v raznih mestbih četrtih in policija, ki je zastražila mestno središče, je šele po več urah vzpostavila red. številčna premoč agentov javne varnosti ni bila zadostno jamstvo za javni red: bombe, streljanje in siloviti spopadi so kmalu spremenili Milan v pravo bojno polje. Vzrok tolikšnega besa? Sklep milanskega kvestorja, da nekaj dni po atentatu na brzec Turin - Rim prepove manifestacijo, ki naj bi se je udeležil tudi senator Ciccio Franco, vodja zloglasnih «boia chi moLla* iz Reggio Calabrie. Njegov prihod so nekateri pretepači že pozdravili z geslom «L’Aquila, Reggio, Milano šara peggio*. Če so izgred', izbruhnili nepriča. kovano, je pa policija dan prej o-pazila skrivnostno, vendar zelo vneto delovanje misovskih voditeljev in pretepačev, ki so večkrat obhodili Trg San Babila in vsa ostala tradicionalna zbirališča desničarskih skrajnežev. Skratka nekdo je {»gnojil njivo, na kateri je naslednjega dne tako bujno vzbrstelo fašistično nasilje. Med jesenskim procesom naj bi sodniki ubrali to pot in naj bi skušali ugotoviti odgovornosti »lutkarjev*, ki so za ku- atiiiiiuiiiiiiiiiiiaiiHmiiiiiiiiiMMiiiHiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiniMiiiiiiiiiiiiniiiii V MILANU ZAPRTE VSE BENCINSKE ČRPALKE Industrije v krizi zaradi stavke prevoznikov goriva mesec. Medtem pa se tako imenovani avtonomni študentje pripravljajo na sobotno protestno demonstracijo, katere naj bi se udeležili predstavniki vseh italijanskih vseučilišč. Jutri in’ pojutrišnjem bodo organizirali skupščine po rimskih šolah (zasedenih je vsaj deset zavodov), sestanke z delavci in s prebivalstvom. Predviden je tudi «sit-in» pred osrednjim sedežem RAI v Drm^redu Mazzini. (vt) RIM, 8. — Stavka prevoznikov petrolejskih proizvodov je v Piemontu, Lombardiji in Liguriji povzročila celo vrsto nevšečnosti. Prevozniki zahtevajo predvsem višjo prevoznino ter so odločeni stavkati, dokler jim je ne odobrijo. Medtem obstaja za celo vrsto industrij nevarnost, da ostanejo brez goriva in da morajo zato prenehati s proizvodnjo. V Piemontu so skoraj vse bencinske črpalke že brez bencina, promet se je zelo zmanjšal tako v mestu kot tudi na avtocesti. Zdravniki so sporočili, da bodo od jutri, če se položaj ne bo izboljšal, prenehali z zdravniškimi pregledi na domu. Zelo hudo je vprašanje pomanjkanja plinskega olja za ogrevanje ter za industrijo. Mnoga stanovanjska poslopja v Piemontu so bila že danes brez ogrevanja, jutri in v prihodnjih dneh se bo tu položaj še zaostril in po-riaLšal. Za sedaj vsa podjetja redno obratujejo, vendar bi že v prihodnjih dneh utegnili vpisati na tisoče delavcev v dopolnilno blagajno, če se ne bo dobava goriva normalizirala. Tudi v Liguriji, čeprav položpj ni še tako resen v Piemontu, so indu-strijci zaskrbljeni, V Liguriji so po eni strani obalni rezervoarji pre- polni goriva, z druge strani pa obstaja pomanjkanje goriva za javna in zasebna prevozna sredstva. V Ge novi in na Rivieri so že zaprli nekaj bencinskih črpalk, čistilnice pa naj bi kmalu prenehale s proizvodnjo, kar bi imelo hude posledice za industrijo. V rezervoarjih namreč ni več pro štora za dokončne petrolejske proiz vode. V Milanu je že sedaj, potem ko so prevozniki oklicali stavko 24 ur pred napovedanim rokom, nemogoče dobiti kapljo bencina. V mestu je zapitih vseh 2.600 bencinskih črpalk, javna prevozna sredstva obratujejo z zmanjšanim obsegom in kmalu bodo ostala popolnoma brez goriva. Demonstranti so napadli nekatere avtocister-ne. ki so kljub stavki, skušale zapustiti čistilnico in jim preluknjali gume. V prihodnjih dneh bodo industrije tudi v Lombardiji ostale brez goliva. Popoldne je odbornik dežele Lombardije Gino Colombo zahteval poseg Donata Cattina, da bi prekinili stavko, (if) MADRID, 8. — Španska policija je sporočila, da je ugotovila, kdo je umoril 23. januarja' levičarske ga študenta Ruiza Garc o. Šlo naj bi za 30-letnega fašista Fernandeza Guazo, ki naj bi bil trenutno v Franciji. Kontracepcijsko sredstvo (Nadaljevanje s 6. strani) moti HCG, s tem pa preprečuje spočetje. Poskusi z novim .cepivom trajajo že dve leti in več. Doslej so dali dobre rezultate in strokovnjaki so ugotovil , da ni tako imenovanih paralelnih negativnih posledic. Ustvarjanje protitelesc pa se ne omejuje le na 355 dni enega leta, pač pa doseže tudi dobo 400 celo 500 dni po dnevu injekcije, vendar je povsem zagotovljen rok enega leta. Kljub dobrim rezultatom dr. Tahvar poziva k previdnosti: «Rezultati dosedanjih raziskovanj so močno obetavni, vendar pa moramo še nekoliko počakati, da bomo povsem gotovi.* Seveda jemlje strokovnjak v poštev dejstvo, da mora oziroma da bi morala ženska uporabljati to kontracepcijsko sredstvo vso svojo plodno dobo, ki traja 25 pa ttitfi 30 let. Zato je treba cepivo še poglobljeno preizkušati, dokler se ne doseže popolna varnost. Indijska znanstvena skupina je formulo cepiva poslala mednarodnemu odboru za raz'skovan je vseh kontracepcijskih sredstev. Ta odbor je dal cepivo v preverjanje zdravstvenim organizacijam v drugih deželah na primer v Braziliji in na Finskem, hkrati pa so prevzeli nalogo preverjanja sredstva tudi že v ZDA. v Franciji in na Švedskem. Toliko se doslej ve. Morda prazkušajo sredstvo tudi drugod in že del j časa. Če se sredstvo izkaže, v kar indijski strokovnjaki ne dvomijo, nadalje če bo zares tudi v nekoliko daljši fazi neškodljivo, bo zdravstvo končno dobilo univerzalno kontracepcijsko sredstvo, ki bo veliko koristilo človeštvu, predvsem pa ženski, ki je bila doslej primorana ali se držati strogega čeda v jemanju pilul, ali pa preživljati mtične dni v strahu pred nezaželenim spočetjem. r lisami spretno vodili svoje lutke. Kajti —t in to je med včerajšnjim posegom na obravnavi proti Loiu odločno poudaril tudi javni tožilec — obsojeni nretepači so res neposredno odgovorni za smr* agen ta Antonia Marina, ne gre pozabiti pa, da so obenem tudi »žrtve, ki so bile najprej strumentalizira-ne in nato odvržene kot stara šara.* (vt) Carrillovemu avtu odpovedale zavore GIJON, 8. — Blindiranemu cadil-lacu, ki ga je romunski predsednik Ceausescu pred časom podaril tajniku španske komunistične partije Carrillu, so se pokvarile zavore, ko je vozil iz Madrida v Gijon, kjer se je Carrillo rodil. Do okvare je prišlo prav na dokaj strmem klancu, kjer so zavore nenadoma odpovedale. Šofer je z dokajšnjo mero hladne krvi uspel preprečiti nesrečo. Tajnik KPŠ je prispel v Gijon s štiriurno zamudo. S ŠIROKO ZASNOVANO AKCIJO V NEAPLJU\ PALERMU IN MILANU Finančna straža in policija onesposobili mednarodno tolpo razpečevalcev mamil Agenti so aretirali 25 ljudi in zaplenili skupno skoraj kilogram drog ■ Pet tihotapcev še vneto iščejo ■ V prihodnjih dneh pomembni razpleti preiskave? * j IIIIIIMIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllinillRtllllllII|||IMI|||||f|||||||||||||||||||||||HMIIIIIlIIII||MIIIIII|||l||||||im||||||||||||ll|||||||||||||lltull|„,„||ul|„l|,l|«( ARABSKO - AFRIŠKA KONFERENCA NA VRHU V KAIRU Arabci zagotovili poldrugo milijardo dolarjev revnim afriškim državam 8 milijonov dolarjev za afriška osvobodilna gibanja - Asad o položaju na Bližnjem vzhodu - Aminova tiskovna konferenca KAIRO, 8. — Arabske države proizvajalke petroleja so doslej na kairski konferenci zagotovile revnim afriškim državam finančno pomoč v znesku poldruge milijarde dolarjev, istočasno so se obvezale, da bodo gmotno pomagale afriškim o-svobodilnim gibanjem ter so v ta namen določile že osem milijonov dolarjev. Saudska Arabija je včeraj sporočila, da bo prispevala milijardo dolarjev raznim afriškim ustanovam za razvoj ter dva milijona dolarjev za afriška osvobodilna gibanja. Vest o dveh milijonih dolarjev zr. osvobodilna gibanja preseneča, saj je Saudska Arabija vse prej- kot daj v ključni fazi ter da terja vso pomoč od arabskih držav. V odgovoru na Kaundovo obtožbo, češ da nekatere arabske države dobavljajo Južni Afriki in Rodeziji petrolej je kuvajtski zunanji minister šejk Sabah Al Ahmed poudaril, da so arabske države prenehale dobavljati obema državama nafto že od zadetka šestdesetih let. V okviru, današnjega dneva pogovorov sta se v Kairu sestala predsednik Organizacije za osvo boditev Palestine in jordanski kralj Husein, Gre za prvi sestanek pa šestih letih, v katerih -so' bili od- naklonjena naprednim afriškim or- nosi med Palestinci in Jordanijo gamzacijam. Presenetljiva je tudi ■ zei0 napeti. Srečanje je izredno povest, da je v sklad za osvobodilna | memdno saj je zbliževanje med g! arija prispevala milijon dolarjev Organizacijo za osvoboditev Pale- tudi Jordanija, ki jim prav tako ni naklonjena, poleg tega pa je še dokaj revna država. Kuvajtski šejk Sabah Al Ahmed Al Džabir je v svojem današnjem stine in Jordanijo bistvenega pomena za arabsko mirovno diplomacijo. O pogovoru sicer ni urad- n'h poročil, jasno pa je, da je bil ™ ™r ->e * svojem današnjem r predvsem 0 jordansko - pa S" n.’P0Ved,al'ala b« nJeS(>va j lestinskih odnosih ter o razvoju država prispevala 200 milijonov dolarjev v prihodnjih petih letih, poleg tega bo povečala svoj prispevek za arabski sklad za gospodarski razvoj Afrike za nadaljnjih 20 milijonov dolarjev, za abidjanski sklad pa 10 milijonov dolarjev za tehnično pomoč arabskim državam. S tem so v glavnem premostili nasprotja, v znamenju katerih se je arabsko - afriška konferenca začela. Afriške države so zahtevale od bogatih držav proizvajalk petroleja dve milijardi dolarjev za razvoj revnih afriških dežel, arabske države pa so baje bile pripravljene dati samo 500 milijonov dolarjev. To je v začetku konference povzročilo mnogo žolčnih zakulisnih razprav. V teku današnjega zasedanja je spregovoril sirski predsednik Asad, ki je obtožil Izrael, da pripravlja ponovno agresijo proti arabskim državam in da skuša povzročiti nov oborožen spopad na Bližnjem vzhodu. Sirski državni poglavar je posvetil največji del svojega posega položaju na Bližnjem vzhodu ter obtožil Izraelce, da skušajo na vsak način zavleči iskanje pravične rešitve bližnjevzhodnega spora. Za Sirijo je rešitev na dlani: predvsem je nujno osvoboditi vse arabsko ozemlje, ki ga je Izrael zasedel leta 1967 ter zagotoviti pravice palestinskemu ljudstvu. Potem je Asad obravnaval stanje na Ju^u Afrike, kjer je položaj prav tako eksploziven kot na Bližnjem vzhodu. Problemu afriškega Juga se je še zlasti posvetil predsednik Zambi. je Kenneth Kaunda. ki je dejal, da rodezijski premier lan Smith lah ko nadaljuje s svojo rasistično in agresivno politiko, ker mu nekatere države še vedno dobavljajo petrolej. Petrolejske družbe, ki pre-skrbljajo Rodezijo z nafto, ji pomagajo v njeni borbi proti liud-stvom Zimbabveja, Namibije., Bnts-\vane in Mozambika. Arabske države, je rekel Kaunda, se ne bi smele udeleževati akcij proti tem ljudstvom. Arabske države so sklenile že pred leti, menda takoj po arabsko - izraelski vojni leta 1973, ukiniti dobavljanje nafte Rodeziji in Južni Afriki, očitno pa te dve državi prejemajo od nekod petrolej Kaunda ni povedal, katera arabska država pošilja Južni Afriki in Rodeziji petrolej, zaključil pa je svoj poseg z ugotovitvijo, da je osvobodilna borba v Rodeziji se razvoju prizadevanj za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu. Danes je v Kairu imel tiskovno konferenco tudi ugandski predsednik Idi Amin. Uvodoma je opeval idilične notranje odnose v svoji državi ter odločno zanikal, da bi kdaj koli prišlo v Ugandi do po- kolov. OmeniJ je tudi, da mu ameriška vohunska agencija CIA streže po življenju, o čemer sicer ne dvomimo, vendar je to pripisal dejstvu, češ da je najmočnejši in najpogumnejši afriški voditelj. Zhni-kal je tud' sleherno odgovornost pri smrti škofa Luvvuna ter obeh svojih bivših ministrov. Potrdil je, da je šlo za navadno avtomobilsko nesrečo, zaradi česar ne bo dovolil, da o tem uvedejo posebno mednarodno preiskavo. V ZDA u-mre vsako leto na tisoče oseb v avtomobilskih nesrečah, kam bi pa prišli, če b; o vsaki uvedli preiskavo, je‘dejal Amin. NEAPELJ, 8. koordin>r*n! akcijo, ki je stekla istočasn® ,j, Neaplju, Palermu in Milanu, so nančni stražniki, policija in k* , binjerji onesposobili mednarodno., po tihotapcev in razpečevalcev J, mil. Aretirali so skupaj petino ,. set ljudi, zaplenili 300 gramov stega kokaina, pol kilograma gih mamil, nekaj samokresov in jeten sveženj pomembnih dokun tov, med katerimi sezname pv/v, niču tvatci ulij aci>iiai>'w ... klientov in man. Jih razpečeval^ Preiskava, ki je davi tako v obrodila, je stekla že pred nek",1 meseci, prve indice o delovanju ^ pe pa so finančni stražniki 7-?. v zbirati že 1973. leta, ko je medsebojnem obračunavanju razpečevalskimi tolpami ubit A®.. nio Ferrigno. Odločilnega P01!1 jj #!> pa so bili dokazi, ki so jih zDve- *•'-januarja ob aretaciji mafijskega,.^ ljaka Umberta Ammatura. Z .&1 ki so jili zbrali pred desetimi o1 KttaAlfi trnh tnaPii/^PV V- ”1 Veter’ ob aretaciji treh mafijcev kov iz Sante Marie Capua pa se je začela odločilna m Davi so na neapeljski železniški.^. staji aretirali Giuseppeja Črin1®1 ^ ja, ki je bil namenjen v Mu® j,i 300 grami čistega kokaina. Kot kaže je srečanje med Huseinom in Arafatom že obrodilo prve sadove. Iz neuradnih krogov so sporočili, da bo še ta mesec v Da masku sestanek med državnimi po glavarji Jordanije, Sirije in Egipta ter predstavnikom PLO Arafa tom. Jutri se bo konferenca zaključila z odobritvijo politične resolucije, ki poudarja privrženost udeležencev načelom neuvrščenosti miroljubnega sožitja in pa zahtevo po vzpostavitvi novega gospo darskega reda v svetu, (if) iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi iii m m umili mu iiiuiinimii m im in ii n m miiiii miiimmi mi um um iuiiiiihiiiiii POLEMIKE OB PROCESU V CATANZARU Uslužbenci Kmečke banke nočejo misovca za svojega zastopnika Gre za odv. Li Gottija, ki je občinski svetovalec MSI v Crotonu CATANZARO, 8. - «Bomba*, ki je počila prejšnji teden med procesom zaradi pokola v milanski Kmečki banki, je- močno odjeknila v glavnem mestu Lombardije in vse kaže, da bo imela nekatere posledice tudi v obravnavi: sindikat ni svet Kmečke banke je namreč odločno protestiral proti prisotnosti odvetnika in misovskega občin skega svetovalca v Crotonu Luigija Li Gottija v kolegiju, ki zastopa prizadete uslužbence banke. Kot smo poročali je prejšnji teden vest o odvetnikovem političnem prepričanju in njegovi strankarski pripadnosti udarila kot strela z jasnega in razburkala kalne vode sod ne obravnave. Na dan je prišla ena od sicer tolikih presenetljivih značilnosti catanzarskega procesa: žrtve fašističnega zločina zastopajo odvetniki, ki po svetovnem nazoru pri padajo skrajni desnici, marsikaterega obtoženca (v miših imamo fašiste), pa branijo levičarji. Res je sicer, da. odvetnikovih sposobnosti in njegove sodne angažiranosti ne gre meriti po njegovem svetovnem nazoru in strankarski pripadnosti, prav tako res pa je tudi, da so zastopniki prizadetih strank večkrat pripomogli k zavlačevanju preiskave. Ne gre tudi pozabiti, da je kasaci.jsko sodišče združilo procesa proti Val-predi in proti Fredi in Venturi ravno na zahtevo enega od zastopnikov prizadetih strank. Spričo vse- ga tega je sum uslužbencev Kmečke banke, da misovec ne bo u-strezno ščitil njihovih 'interesov ter ne bo pripomogel k obsodbi fašističnih krvnikov, žal utemeljen. V telegramu, ki ga je poslal s.vojim pravnim zastopnikom, delavski svet Kmečke banke med drugim poudarja, «da je , prisotnost misovca v odvetniškem kolegiju nesprejemljiva in je žalitev za demokratične delavce.* Zato terja izključitev odv. Li Gottija in zahteva, naj se s tern v zvezi ne dvoumno izjasni vodstvo banke. Odvetnik Claudio Gargiullo, Ki je doslej zastopal banko in njene u-službence in ki si je izbral odv. Li Gottija kot sodelavca in name stnika (mladi pravnik je med drugim njegov nečak) je zelo ostro reagiral proti sklepu delavskega sveta. V izjavi časopisnim agendi jam je med drugim poudaril, da sg čuti užaljenega in močno prizade tega, ker da/ni’ nikoli podrejal svo jih odvetniških dolžnosti svojemu svetovnonazornemu prepričanju. Dodal je tudi, da osebno odgovarja za obrambno linijo, ki jo je razvil med preiskavo in nato med procesi in je ocenil stališče delavskega sveta kot posledico političnih zdrah, v katere se ni hotel nikoli vmešavati. Pribil je še, da bo še zastopal ravnateljstvo banke, ki mu je potrdilo mandat, ne bo pa zastopal delavcev, če mu ne bodo oseb no potrdili mandata, (vt) nato so se v mrežo preiskovanj, ujeli tudi ostali razpečevale1- i mestnik državnega pravdni®? Neaplju je podpisal skupno ™ u pornih nalog’ov: 25 osumljence)' ^ sedi za zapahi, ostalih pet Pa .trii'®' iščejo po vsej Italiji. Med nimi — v glavnem gre za J-Cjo ki so že imeli opravka s P1^/ zaradi razpečevanj:, drog brž »največja riba* odvetnik 1 cesco Russo Spenila iz Sante. v stasie, ki ga finančni stra®111^# značujejo kot »razpečevalca n® ivujcju i\ut ssi a/,ut,\cvaiv-» ^ ni grosista*. Vsi ostali so valci srednjega in majhnega. ^ vsekakor pa njihov poslovni je presegal milijardo lir. t Tolpa, ki je bila razkrink®® jr Neaplju, Palermu in Milanu J je lovala na mednarodni ravni . jj bila v stiku zlasti z razpečev® «|i Latinske Amerike. Od tu so mamilo, ki so ga nato razpok italijanskem trgu. ^ »i/, Med preiskavo na domu ®”. I|' nih so policija, karabinjerji 1, ni' nančni stražniki zaplenili še P®; tri lograma raznih mamil, draSl“J» "f, % 'ie H- Ni Sii V Hi a 'ieji V S Ha SAN SEBAST1ANO, H. - ' if. st.a tragičen obračun oborožen1 pada med «guardio civil* ,inj f mladimi Baski, najbrž priP®d.„ v®. ganizacije ETA. Spopad se j? pst® ko je patrulja prometne Policl|)d vila pri Zummaragi. nedaleč r V' • I Sebastjana, avto s štirimi f®11 n poročilu agentov naj bi to?01 rff stopili in vžgali po policiji z of®" strelkami. Agenti so odgovorn^jr žjem in dva napadalca ®ta,Jjg ®lf v krvi, druga dva pa sta B tiri na. ---------- . SIENA, 8. - Mnogo 0“^' katerimi so tudi nekateri da so pri Sieni že večkr® - n * aj ozd velikega gorskega leva. P^gijnj' nai bi se potepal po gozdovih. Našli so tudi nfiV jjpiP,, ' če pa, da se je trim -P ^ef i ali več merjasci- P njih dneh ga je skupina 10.. uSri di, kaže pa, da se je trijH f/ pff), •7 nnim ali rruariflSCl* 1 sledovala, vel’ki mački Pa lo zbežati. Menijo, da gre.® ^9 /.uciau, ivjciiiju, ua e> £ ki je pred časom zbežala in ki je nikoli več niso uje Ha fii Si v*' s, £ % 5? t' c i: s. H [S S H