LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—j četrt strani Din 500.—, '/« strani Din 250.—, *li$ stran: Din 125.—i Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—. Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—. četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Po, Stno-čekovni rač. 10.603. Strah fill |e! (Piše kmet iz ljutom. okolice.) »Domovine« načelno ne berem, ker to ni skladno z mojimi krščanskimi načeli. Neki znanec pa mi je dal številko z dne 14. februarja ter je menil, naj prečitam članek o strahu, ki ga med Mongolci povzročuje beseda »amok«, kateri baje vsepovsod sledi groza in strah. Ob tem sem se takoj spomnil, da je med JNSsarji neka druga beseda vzbudila grozo in strah, in to je beseda »domov«. Ta beseda je bila izgovorjena ob razpustu parlamenta in razpisu novih volitev. Teh volitev se JNSsarji smrtno bojijo, ker se bojijo ljudske sodbe. Gospodje so mislili, da bodo v Jugoslaviji večno gospodarili, pa so pozabili na pregovor: »Ali pisker ali lonec, vsega mora biti konec.« Tudi JNS-sarske nasilne politike. Neizbrisno je nam ostalo v spominu, kaj vse smo morali kmečki možje in mladeniči pretrpeti vsled denunciacij poglavarjev te stranke. Zasledovali so nas, zasliševali, kaznovali z visokimi globami in zapori. Ob volitvah bomo imeli priliko, da se izkažemo hvaležne tistim, ki so z nami tako postopali. Ob volitvah bode tudi imelo ljudstvo priliko, da nagradi »plodonosno delo« (tako imenuje »Domovina« delovanje JNS.) stranke, ki je treščila s svojo gospodarsko, finančno in davčno politiko nrvše ljudstvo v brez-dno stiske in bede. In še nekaj nam prihaja v spomin. Bivši finančni minister dr. Šverljuga je rekel na seji senata v Beogradu 26. marca 1933 te besede: »Bistra državna uprava po našem mnenju nima nobene druge dolžnosti, kakor samo to, da naravni razvoj naroda čim manj ovira. V ta namen je državna uprava dolžna najprvo prenehati z vsako n ¿silno namero izenačenja, ker je to glavni krivec nepovoljnih pojavov sedanjega stanja v naši državi.« Spričo teh besed se spominjamo vsega tega, kako 3o JNSsarji ob ukinje-nju starih občin, ob zlaganju občin in ustvarjanju novih občin šli preko vseh želja in zahtev ljudstva. Na vse to se bomo spomnili, ko bomo šli na volišče. To dobro čutijo JNSsarji in zato jih je strah. Pozornost sveta je obrnjena proti Abesiniji, ki bi mogla postati vojno po-zorišče, kakor je bila pred 40 leti. Takrat je bila vojna med Abesinci in Italijani, ki se je — bila je to znana bitka pri Adui 1. marca 1896 — končala z zmago Abesincev. Ta zmaga je Abesin-cem zasigurala mir za nekaj let. Tri kolonialne velevlasti: Anglija, Franc-ja in Italija, ki so sosede Abesinije, so s pogodbo z dne 13. decembra 1906 za-jamčile Abesiniji. državno samostoj nost, nedotakljivost državnega ozemlja in državno neodvisnost, ki preprečuje vsako vmešavanje katerekoli zunanje iiržave v notranje abesinske razmere. Abesinsko samostojnost in nedotakljivost njenega ozemlja tudi zajamčuje Zveza narodov, ki je Abesinija njen član od leta 1923, in prijateljska pogodba z Italijo, ki jo je s to državo sklenil leta 1928 sedanji abesinski cesar Ilajle Selasje. In vendar je kljub vsem pogodbam abesinska državna samostojnost in neodvisnost sedaj zelo ogrožena. Nevarnost ji preti cd Italije, ki po- šilja v velikem številu v Afriko vojaštvo, ki je opremljeno z najmodernejšim orožjem ter z vsemi sodobnimi vojnimi sredstvi in pomočki. Razlog? Abesinija je edina neodvisna država v Afriki, vse druge so pod nad-oblastjo evropskih kolonialnih držav. Leži v vzhodnem delu srednje Afrike, ARABIE J^) ...îGondar „Sckc'a fét* Pl.-./Û i Monkorcr. ___ \$0MALI : -'! Pilto /f" c Addis Abeba %,.,/Brit.) / C ARF5v^imif, -s. «• «p „ . * *r- ^Gerlogubj/- v ABESSINIE i m -.....^r-^'m^ r\>,v S/KENIA Zemljevid Abesinije, s katero heče začeti vojno Italija. južno od Egipta, vzhodno od Sudana. Velika je približno za dve Nemčiji, pa slabo obljudena: ima namreč samo okoli 12 milijonov prebivalcev, ki so temne polti, močno podobni Arabcem. Državna religija je neke vere krščanstvo, ki se imenuje monofizitizem = nauk, da ima Kristus samo eno naravo, ne pa, kakor je v resnici, dve = božjo in človeško. Kar vleče tuje osvajalce v to deželo, je njeno naravno bogastvo. Polna je namreč železnih, bakrenih in zlatih rudnikov in platinskih ležišč, njena zemlja rodi izvrstno kavo, prav dober tobak ter daje sijajne bombaževe žetve. Ti zakladi vprav kličejo kolonialne osvajalne pohlepneže: Pridite, poberite nas! Osvajalnost se kajpada nič ne briga za moralne predpise. S tega stališča torej ne bo težav. Potežkoče dela dežela sama, ki je gorata ter sliči naravni trdnjavi. In na tej zemlji stanuje bojevito ljudstvo, ki je leta 1896 dokazalo, da zna braniti svojo rodno zemljo. Abesinija bo torej za vsakega zavojevalca trd oreh. V DRUGIH DRŽAVAH. Avstrijski kancelar in zunanji minister sta se odpeljala z Dunaja v Pariz dne 20. februarja. Iz Pariza bosta po-setila še London. Francozom in Angležem bosta izročila obširno spomenico o vseh željah in predlogih, ki jih hoče Avstrija za obvarovanje svoje neodvisnosti ter samostojnosti. Konečni namen tega poseta je, da bi uvidel tudi Berlin, da mora Nemčija spremeniti svojo politiko glede avstrijske neodvisnosti. Potovanje angleškega zunanjega ministra. Angleška vlada je sklenila, da bo začela z Nemčijo neposredna pogajanja. Kakor hitro bo Nemčija pojasnila svoje stališče glede varnostnih pogodb, omejitve svojega oboroževanja in svoja vrnitve v Društvo narodov, bo odpotoval v Berlin angleški zunanji minister, ki bo obiskal za nemško prestolico tudi še Varšavo in Moskvo. Opasni nemiri so izbruhnili v francoski severni Afriki. Nemire in vstaje proti Francozom povzročajo mohame-danski nacijonalisti, ki hujskajo mo-liamedance, da je treba napraviti konec izkoriščevanju priseljenih belokožcev.-Severno Afriko je t^eba vri iti domačinom, ki so sicer vdani Franciji, ki naj obdrži zase vojaško obrambo dežele, vse druge prednosti in ugodnosti priseljencev pa naj ukine. Generali brez armade Nikekon (Nikoia Uzutiovič): >,Ce bi bil Napoleon svojo armado pravočasno razpustil, bi nikoli ne bi! premagan ...« (Na sliki cd leve na desno: Demetrovič, -Marin-kovič, Uzunovič na konju, Maksimovič, Srskič.) (Po belgrajski »Foliiiki«) Evharisiičnl kongres v LJubljani in njegov uspeh je tisti velevažni cilj, ki mu morajo biti posvečene vse sile katoliškega slovenstva. Da bo udeležba organizirana ter uspeh zborovanj tem večji, bodo vsi udeleženci razdeljeni v stanovske skupine. Doslej so določene te le skupine: A. 1. kmetski možje, i. kmetski fantje, 3. delavci, 4. delavska mladina, 5. srednješolci, G. visoko-Šolci, 7. izobraženci, 8. akademski izobraženci, 9. učitelji, 10. obrtniška in trgovska mladina, 11. obrtniki. — B. 1. matere, 2. kmetska dekleta, 3. delav-sk . dekleta, 4. obrtniške in trgovske nastavljenke, 5. služkinje, (5. učiteljice, 7. uradnice, 8. srednješolke, 9. akadern-kinje. Na vsakem zborovanju bosta dva slovenska in en hrvatski govor. Ob zaključku zborovanja bode kratka zaobljuba. Prosimo vse stanove, da že sedaj skrbijo, kako bodo najboljše iz svojih vrst za gotovo poslali na zborovanja v soboto dne 29. junija. Stanovsko organizacije naj se glede podrobnih pojasnil in nasvetov obračajo neposredno na Glavni pripravljalni odbor v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Katoliška načela v ustavi. Svobodo-misleci in brezverci so prvovrstni laž-njivci in nedosegljivi veščaki v vara-nju javnega mnenja. Svoje lastne težnje istovetujejo s težnjami države in svoj režim kot izraz ljudske volje. Ko pa pride ljudstvo do možnosti, da izpove svoje mišljenje in svojo voljo, se ta! i režimi razrušijo in razbijejo. Tako so delali svobodomisleci v Braziliji. Leta 1926 so d&ii tej državi ustavo, ki je bila za katolicizem ne samo neprimerna, marveč vprav sovražna. Baje je tako zahtevalo ljudstvo. Ko pa je ljudstvo prišlo do besede, je ustavo obsodilo ter zahtevalo novo, ki mora biti sestavljena v popolnem skladu s katoliškimi načeli. In takšna je res nova braziljska ustava, ki jo je sprejel Lraziljski parlament ln ki so v njej katoliška načela dobila državnopravni značaj. Tisti členi, ki se nanašajo na socialna vpraša- nja, so sestavljeni popolnoma v smislu okrožnic papeža I eona XIII. (Rerum novarum) in Pija XI. (Quadragesimo anno). Volilna pravica se priznava tudi redovnikom. Država priznava vse katoliške organizacije, zlasti prosvetne in delavske. Nedelja kot dan Gospodov se mora strogo posvečevati in praznovati. Izrecno se priznava pravica in svoboda staršev do vzgoje otrok. Res svobodoumna in moderna načela, ki pridejo do veljave povsod, kjer pride katoliško ljudstvo do politične svobode. Osebne vesli. f Dekan Jožef Krohne. Smrt neusmi-Ijeo kosi v vTstah duhovščine naše škofije. Komaj se zamaši nastala vrzel, že se odpre nova. V soboto, 23. februarja, ob 9. uri predpoldne je umrl nagle smrti v Podsredi g. dekan Jožef Kroh-ne. Rojen 29. maja 1871 v Radečah pri Zidanem mostu, jo bil 25. julija 1897 posvečen za duhovnika. Kaplanoval je v Slivnici, v Šmarju pri Jelšah in v Voj-niku. Prvo župnijsko mesto mu je bilo vRazborju pod Uršljo goro, kjer je žnp-nikoval 10 let. Prvega decembra 1910 je prišel za župnika v Podsredo; pred 5 leti je bil imenovan za dekana kozjanske dekanije. Letos bi proslavil 25. jubilej kot župnik v Podsredi, pa je božji Pastir naših duš svojega zvestega služabnika prej poklical v svojo nebeško slavo. Dekan Krohne je bil zgleden duhovnik ognjevite zgovornosti in neusahljive vneme za zveličanje duš. Poleg obsežnega strokovnega znanja se je odlikoval z veliko skromnostjo in pri- Dr. med. univ. Metod Spindler naznanja p. n. občinstvu, da bode otvoril s 1. marcem 1935 v Strossmajerjevi ulica 28 (ba-novinska hiša) II. nadstropje zdravniško prakso. Ordinacije ob delavnikih dnevno od 12. do 10, (4. ure popoldne), oh nedeljah od 10. do 12. ure, 227 Katolicizem v Čehoslovaški. Po ustanovitvi čehoslovaške države je začela divja gonja zoper katoliško cerkev. Liberalci in socialisti so klicali svoje pristaše na odpad od katolicizma. Stoti-soči so pristopili k novoustanovljeni narodni cerkvi, ki je postala zbirališče vseh tiistih, ki jim je bila vera nič, marksizem ali pa narodnostna fraza vse. Sporedno z narodno cerkvijo se je začelo širiti tudi pravoslavje. Katoličani so se obrnili na državnega predsednika dr. Masaryka, ki jim je rekel: »Katolicizem bode imel v Čehoslovaški toliko pravic, kolikor si jih bo priboril.« In res, katoličani so šli v boj in na delo. Čehoslovaška duhovščina, podpirana od katoliških laikov, je porabila vse sile, da zavre ali vsaj omeji pogubonosne težnje lažnjivega svobodomiselstva. Uspeh ni izostal. Katoliško seme je živahno vzklilo, pokazujejo se sadovi napornega in smotrenega dela. Dočim je bilo pred 10 leti v katoliških semeniščih komaj 430 učencev, jih je lani bilo že 2319. Velik napredek zabeležuje tudi katoliško telovadno društvo »Orel«, bratsko društvo nekdanjega slovenskega »Orla«. Čehoslovaški »Orel« je leta 1931 štel 121.000 članov, danes pa jili šteje preko 140.000. Tako je tam, kjer se katoličani bojujejo in kjer delajo. Res pa je tudi, da je na Čehoslovaškem kot v kulturni državi svoboda organizacije in dela. Širite „Slov. gospodarja!" jaznostjo napram vsakemu. Z vzorno natančnostjo in vestnostjo je opravljal vse dolžnosti duhovniške službe; skrb, delo in napor so mu izčrpali telesne moči ter mu štrli srce. Plemenitemu duhovniku svetila večna luč! Njegov spomin bodi blagoslovljen med nami! Goioveljski župnik f. V Gotovljah pri Žalcu je umrl tamošnji g. župnik Martin Agrež. Rodil se je v Pišecah pri Brežicah dne 1. novembra 1870. Maš-niško posvečenje je prejel v Mariboru leta 1898. Kaplanoval je po raznih župnijah do leta 1924, ko je postal župnik pri Mariji Reki, kjer je pastiroval precej let. Od Marije Reke se je preselil v prijazne Gotovlje, kjer p-a je zadela sedaj prerana smrt. Rajni je bil dober duhovnik, imeniten pevec in vsled svoje skromnosti povsod priljubljen, kjerkoli je služboval. Spominjajmo se rajnega g. Martina v molitvah in pri oltarju! Nesreče^ Potres na Koroškem. V soboto, 23. februarja dopoldne je slovenski del Koroške zadel potres, ki je trajal nekaj sekund, pa povzročil dosti razburjenja. Potresni sunek je bil v Celovcu manj občutljiv kot v okolici, zlasti pa v Rožni dolini in pod stenami Karavank. V prizadetih krajih je ropotalo po sobah pohištvo in posoda po kuhinjah, omare so padale po tleh ter slike in stenske ure, ljudje so slišali podzemsko grome-nje, ponekod so začeli pokati zidovi in živina je preplašena mukala po hlevih. Človeških žrtev k sreči ni bilo, ker. se potresni sunek ni več ponovil. Nesreča z vilami. V Spodnjih Žerjav-cili pri Št. Lenartu v Slov, goricah je padel na vile in si je iztaknil oko 381et-ni posestnik Feliks Muršec. Hudo prizadeti se zdravi v mariborski bolnišnici. Hlapec smrtno ponesrečil. Pri posestniku Maksu Damišu v Grušovi v župniji Sv. Peter pri Mariboru je služil za hlapca pridni 191etni Ivan Zavec. Podal se je z vozom v senik po krmo. S težko naloženim vozom se je vračal na večer proti domu. Na blatni cesti blizu Damiševega doma je voz obtičal. Zavec je priganjal konja, ki sta prehitro potegnila in voz se je prevrnil na njega. Zdrobilo mu je lobanjo ter prsni koš in fant je bil pri priči mrtev. Viničarijo uničil ogenj. V Vinšeku pri Hočah je izbruhnil ogenj v viniča-riji posestnika Jožefa Pliberšeka. Zgorela je streha, strop in oprema v eni sobi. V viničariji sta prebivali dve dni-narici Marija Koren in Marija Baho-vec. Starka M. Koren si je rešila golo življenje v zadnjem hipu. Ggenj uničil dvema posestnikoma gospodarska poslopja. V Mostečnem pri Mariboru je objel dne 21. februarja ogenj gospodarska poslopja posestnikov Jožefa Brgleza in Vinka Pliberšeka. Ptujski gasilci so rešili stanovanjsko hišo posestniku Brglezu. Sploh je bilo gašenje zelo težavno radi pomanjkanja vode. Gasilci iz Ptuja so morali položiti 300 m cevi, da so prišli do potoka in vode. Škoda je velika, zavarovalnina malenkostna. Ljudje trdijo, da gre za peklensko delo požigalčeve roke. Velik požar na Dolenjskem. V vasi Kronovo na Dolenjskem je upepelil od zlobne roke podtaknjen požar trem posestnikom domačije. Celotna škoda znaša 200.000 Din, zavarovalnina komaj 50.000 Din. Vsega usmiljenja vredni pogorelci so ostali brez hrane zase in za živino. Strašna smrt v ognju. V Zavodih, v bližini Kostanjevice na Dolenjskem, je zgorela zidanica in z njo vred njen lastnik prevžitkar Matija Cvelbar iz Dol. Rudniška nesreča. V rudniku Dubra-vice pri Šibeniku je došlo dne 20. t. m. do rudniške nesreče, ki je zahtevala eno smrtno žrtev in enega težko ranjenega. Nesreča se je zgodila v 200 m globokem rovu ¡kmalu po izmenjavi šihta. Na delo sta prišla med drugimi 211etni Peter Jurič in 361etni Jurij Grozdanič. Kmalu po njunem prihodu se je odtrgal od stene težek kos, ki je usmrtil Juri-ča, Grozdaniču pa je zmečkal obe nogi, da so mu jih morali odrezati po odko-panju v bolnici. i? a k rs e novice. Lakner in Pančur. Devet let že ni Imel rabelj posla v Mariboru. Zadnjikrat je izvrševal svojo nalogo 20. marca 1926, ko sta bila obešena Janez Žlah-čič in Franc Čič. V pondeljek, 25. februarja, ob pol 7. uri zjutraj sta njima sledila v smrt na vešalili Ivan Lakner, znani morilec mengeškega župnika g. Kušarja, in Stanko Pančur. Oba dva sta vrsto svojih zlodejstev zaključila z zločinskim umorom kaznilniškega paznika Ivana Peterina 4. junija 1934. Človeška pravica jih je strogo sodila. Naj jima bo Bog mil sodnik! Nas parnik se potopil. Dne 20. februarja popoldne sta '"čila na vožnji iz Trsta v Benetke italijanski parnik »Rodi« in naš 5000tonski parnik »Vila«, last družbe »Oieania«. Do nesreče je došlo radi megle in se je naša ladja potopila v 10 minutah. Posadko 32 mož je prevzel italijanski parnik. »Vila« je opravljala reden tovorni promet med našimi lukami in Kanarskim otočjem. Ne pozabite na vinski sejem v Ljutomeru, ki se bo vršil dne 12. marca v gostilni g. Res-nika v Ljutomeru. Vinogradnike iz bližnje in daljne okolice Ljutomera vabimo, da razstavijo svoja v:na, nova in stara. S tem koristijo sebi in naši vinoreji. Dosedanje vinske razstave v Ljutomeru so bile vedno dobro obiskane, tako od strani vinogradnikov, kakor tudi od strani kupcev in vseh prijateljev dobre vinske kapljice. Kupci in drugi interesenti najdejo na razstavi bogato zalogo vzorcev vina in običajno tudi lastnike teh vzorcev. Ljutomer je svetovno znan po svojem i zbor nem vinu. Tudi letošnja vinska razstava bo nudila na izbiro dovolj dobrih in najboljših vin. Kljub slab' lanski vinski letini je še vina vseh vrst na ponudbo. MnogO vinogradnikov je že prijavilo svojo udeležbo. Oni vinogradniki, ki se še n?-so prijavili, a želijo razstaviti svojo vino, naj se prijavijo pismeno ali nstmeno v pisarni mestne občine Ljutomer, vsaj do dne 7. marca t. 1., da lahko damo pravočasno t skati ka talog. Istotam se bodo sprejemali tudi vzorci vina, ki ss naj pošljejo vsaj do dne 10. marca i sicer ocl vsake sorte po tri buteljke ali dva datinšč&ka. Kdor nima steklenic, jih dobi v omenjeni pisarni, kjer se bodo lahko tudi polne buteljke za prazne zamenjale. Za najboljša vina bodo dob Ii lastniki priznanice, a predvidene so tudi diplome domačega izdelka. Enodnevni tečaj o rezi v vinogiadu se na splošno željo vinogradnikov ponovi v soboto dne 2. marca, na banovinski Vinarski in sadjarski šol' v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. iirs. Važno za potovanje v Nemčijo. Za obiskovalce iz inozemstva je bil 60%ni popust za potovanje tja in nazaj podaljšan. do 31. X. 1935 ob pogoju sedemdnevnega bivanja v Nemčiji. Za sejem v Lipskem od 3. do 9. 111. velja na podlagi sejmske legitimacije, ki stane 100 Din, isti popust brez pogoja sedemdnevnega bivanja. Obenem dovoljavata avstrijska in nemška železniška uprava 25%ni popust. Na podlagi pri »Put-niku« kupljene vozovnice za tja in nazaj prodaja »Putnik« tudi takozvane register-marke po tečaju Din 14.— napram tečaju od Din 17.60 in sicer do 700 Rm za vsak potni list. Obiskovalcem sejma v Lipskem preskrbi »Putnik« po želji tudi stanovanje za čas sejma. Vse informacije in prijave, vozne karte po originalnih cenah, valute vseh vrst po najugodnejših tečajih, prospekte itd. daje »Putnik« v Mariboru, tel. 2122, »Putnik« v Celju, tel. 119, in »Putnik« v Gornji Radgoni, tel. 21. V Nemčiji niti glede nežnega spola ne poznajo milosti. V Berlinu sta bili obglavljeni dne 18. februarja nemški vohunki: Benita plemenita Falkenhayn in Renata pl. Natzmer. Obe sta bili obsojeni na smrt radi vohunstva v prid neki tuji državi od izrednega sodišča za politične zločine. Na najvišjem mestu so odklonili pomiloščenje, čeravno sta pripadali, obe ženski krogu visokega nemškega plemstva, Benita pl. Falkenhayn je bila ločena žena majorja »Reichswehra« Falkenhayna, ki je sin bivšega nemškega vojnega ministra in znanega nemškega vojskovodje Falkenhayna. Renata pl. Natzmer je tudi ločena žena. Obe obglavljeni sta bili mladi, krasotici in sta bili znani po izredno razkošnem življenju. Glavni krivec v tej vohunski zadevi je bil bivši poljski častnik Sosnowski in Irena pl. Jena. Pa ta dva sta se rešila smrtne obsodbe, iker sta oba poljska državljana. Sosnowski se je ustrelil med razpravo, da bi razbremenil obe nemški obdol-ženki, a mu ni uspelo. Angleško in francosko časopisje obsoja izvršitev smrtne kazni nad ženskim spolom. Obnova obravnave proti ugrabitelju Lindberghcvega GtFsIia Hauptmann«. Zadnjič smo poročali, da je obsodila ameriška .porota v mestecu Flemington na smrt ugrabitelja Lindberghovega sinčeka Nemca Hauptmanna. Na smrt obsojeni bi moral končati na električnem stolu začetkom druge polovice meseca marca. Pristojno vzklicno sodišče je ugodilo pritožbi Hauptmanno-viih branite!jev za obnovitev obravnave. Istočasno j« bila odgodena izvršitev smrtne kazni. Vzklicna obravnava bo pričela dne 28. marca in sicer povsem na državne stroške, ker je izjavil Hauptmann, da ne poseda ni kakih denarnih sredstev. Cvetovrae novice. Pieeard se bo zcpst dvignil v zračne višine ali v stratosfero. Oče celemu svetu znanih stratosfernih dvigov, vseuči-liščni profesor Piccard, pripravlja v Švici blizu mesta Lausanne nov strato--sferni polet. Izrednost tega dviga bode tvoril švicarski skakalec R. Boehlen. Skakalec se bo pustil pripeti k Piccar-dovem balonu in bo skočil z višine i0 tisoč metrov s pomočjo posebnega padala na zemljo. Skok Iz te izredne višine bo skakalec sam filmal od odskoka z balona do pristanka na zemljo. Boehlen bi rad pololkel dosedanji rekord skoka s padalom z višine. Izreden način samomora dveh zaročenk. Iz letala, ki je bilo na poti iz Pariza v London, sta se pognali blizu Es-sexa dve gospici. Prebivalci angleškega mesta so videli, kako sta skočili v globino, držeč se za roke, treščili na tla in obležali pri priči mrtvi. Gre za hčerki ameriškega konzula v Neapolju na Italijanskem Dubuisa. Obe sta bili zaročeni z angleškima častnikoma, ki sta postala pred kratkem žrtvi letalske nesreče in radi tega sta si izbrali tudi obe nevesti tako izredno prostovoljno smrt. Obžalovanja vredni slučaji. Oče z ncžem nad lastni dve hčerki. Posestnik Žunko v Bresternici pri Mariboru se je vrnil v noči na dom pijan. V pijanem stanju je prizadjal svoji 18-letni hčerki Matildi z nožem eno rano v hrbet, drugo v prsa, mlajšo 71etno Marijo pa je zabodel v pleča. Na pomoč pozvani mariborski rešilni oddelek je prepeljal žrtvi z alkoholom podžgane surovosti v mariborsko bolnico. Napad s puško. V mariborski bolnici se zdravi močno poškodovani 201etni Konrad Lončarič iz Gorice pri Ptuju. Po njegovi izpovedi so ga napadli v Bergolah trije moški. Eden je ustrelil nanj iz lovske puške in ga je nevarno zadel v hrbet. Fantovska podivjanost. 191etni Ant. Meglic, posestnikov sin iz Kukave, občina Juršinci pod Ptujem, se je podal k posestniku Jožefu Zelenku v Hlapon-cih na godovanje. Pri obilni pijači je prišlo po izpovedi Meglica do prepira. Jožef Zelenko je pograbil kol in lopnil z njim Megliča z vso silo preko trebuha. Na tleh ležečega je še obdeloval s pestmi in mu je konečno še zasadil vojaški bajonet v levo stegno. Hudo ranjenega Megliča so spravili v bolnico v Ptuj, kjer je kmalu po prepeljavi podlegel notranjim poškodbam. Opasno poškodovan od kamna. V Slovenjivasi pri Ptuju je došlo na javni cesti do prave bitke med fanti, ki so se obmetavali s kamenjem ter opeko. 221etni Rudolf Sagadin je stopil slučajno iz krčme na cesto in že ga je zadel kamen v glavo s tako silo, da je obležal Abesinski cesar Hajle Selasje I. Poveljnik ponesrečenega ameriškega zrakoplova »Macon«, kapitan Wiley. nezavesten in so ga prepeljali v bolnico v Ptuj. Prevžitkarica umorjena v gozdu. 69- letna prevžitkarica Elizabeta Repec je nesla v mlin k Zeliču pri Sv. Jakobu v Kalobju v Okolici Sv. Jurija ob juž. žel. žito. Ko se je vračala zvečer domov skozi gozd, jo je neznanec napadel ter ubil. Našli so jo z razbito lobanjo in s poškodbami po celem telesu. Ozadje umora je sledeče: Elizabeta Repec je živela na zgovorjenem prevžitku, na njenem prvotnem posestvu pa gospodarita njen sin Adam Repec z ženo Frančiške. Med prevžibkarico in mladima, dasi niso bivali pod skupno streho, niso vladali dobri odnošaji. Sin in gospodar Adam je že presedel dve leti v zaporu, ker je dal zavžiti materi nekaj strupenega z namenom, da bi se je znebil. V ječi se je seznanil z Janezom Polenik iz Mislinja, ki se je mudil zadnji čas dober mesec pri Repecu, kjer je opravljal razna dela. Adam Repec se je odpeljal en dan pred zločinom v Savinjsko dolino po olje in se je vrnil, ko je bila mati že ubita. Polenik pa je zginil od Repečevih v jutro po umoru. Pod vlak. Pri Engelsbergerju v Krškem je bil kot trgovski vajenec Viljem Trost, rodom iz Kozjega. Odpeljal se je z doma proti kolodvoru postaje Videm na kolesu. Kolo je pustil pri Engelsber-gerjevem skladišču blizu postaje in se vrgel pod kolesa zagrebškega vlaka. Našli so ga razmesarjenega in z odrezano glavo. * Črensovci. V nedeljo dne 17. februarja je bil v mali dvorani »Našega doma« ustanovni občni zbor Rdečega križa za upravno občino Črensovci. Priglasilo se je lepo število članov, največ kot rednih članov. V odbor so bili izvoljeni gg.: župan Horvat, šolski upravitelj Križman, Leban, Grašanovič :'n gdč. učiteljica iz Trnja. Črensovci. V nedeljo dne 17. februarja so vprizorili dolnjebistriški gasilci v »Našem domu« veseloigro »Dve nevesti«. Res, čudili smo se nekaterim igralcem, ko so nam tako dovršeno podali svoje vloge, posebno še, če upoštevamo, da so nekateri bili prvič na odru Miha bi delal čast tudi večjim gledališkim družinam, že sam na sebi je bil smešen. Mi- mica in Liza sta se izvrstno vživeli v svoji vlogi in užitek ju je bilo gledati. Neža, Nace, Napoljon so tudi bili na »svojih mestih«. Oče tudi ni razočaral, pa tudi ostali igralci so se trudili, da bi nam celotno igro podali čim lepše. Splošno opomnimo le to, da bi nekateri igralci naj bolj glasno in počasi govorili; Nekaj naglasov seveda tudi ni bilo pravilnih, sicer pa igralcem jezik ni delal težav. Veliko pokvari tudi neprimerna dvorana in premali oder. Kaj če bi kdo začel misliti na predelavo dvorane in odra? Pred igro so nam bistriški pevci in pevke zapele tri pesmi, ki so na mah pridobile vse gledalce-poslušalce. Igro in petje je vodil g. Križman, dolnjebistriški šolski upravitelj. Priznanje gospodu, da je tako dobro izvežbal igralce in pevce. Čestitamo režiserju in igralcem ter pevcem. Sv. Jurij v Prekmurju. V torek dne 19. febr. nam je umrl naš dobri župnik in duhovni svetovalec g. Jožef čarič v 46. letu mašništ-va in v 69. letu starosti. Dolgo vrsto let je vodil našo težavno župnijo, v kateri je ena tretjina Nemcev. Pred kratkim je prosil za upokojitev, pa ni dočakal, da bi se od težkega dela odpočil. Vsemogočni ga je poklical k sebi po večno plačilo in v nebeški pokoj. Pokopali smo ga v petek ob velikem spremstvu duhovščine in vernikov, ki so se zadnjič hoteli posloviti od svojega pastirja. Počivaj v miru blaga duša! Turnišče. Ščapova družina je obhajala dna 17. februarja, to je minulo nedeljo, velik družinski praznik. Poročila sta se njihova otroka, sin Franc in hčerka Bariea. Franc se je poročil z Anico Antolinovo in ju je poročal nevestin bratranec č. g. Vojkovič Joško, kaplan v Murski Soboti. Barica se je pa poročila s Pen-hofer Štefanom, tudi doma v Turnišču. Sestro je pa poročal njen brat č. g. Ščap Štefan, kaplan v djakovski škofiji. Mladoporočencem želimo mnogo božjega blagoslova in jim iskreno čestitamo. — Dne 21. t. m. je razsajala strašna burja po Slovenski krajini. Veter je bil tako silovit, da se je človek komaj držal pokonci. Po naši občini je naredil veliko ško- V čehoslovaški vasi Boledan je živel na sliki vidni Peter Chomen 47 let kot moški — v resnici pa gre za žensko Ano Chomen, katero so sedaj razkrinkali. de. Odkril in poškodoval je marsikatero streho, razbil mnogo strešne opeke in načel marsikatero slamo. Kadar razsaja tako silovit veter, pravijo ljudje, da se je vedno nekdo blizu obesil. Sv. Jurij. Gospod je poklical zvestega služabnika iz svojega vinograda na plačilo, da mu da zasluženo krono. Gospod župnik Jožef Čarič, rojen v štrigovski fari v Medžimurju, je umrl dne 19. februarja, izmučen od življenjskih trudov in trpljenj v 40. letu mašništva in 69 letu starosti. Njegovo največje delo je po-zidanje nove farne cerkve sv. Jurja. Bridkosti, katere ima duhovnik pri takem poslu, je vzorno prenašal in ostajal zmiraj vedre čudi. Pogreb je vodil dne 22. februarja ob preštevilni udeležbi ljudstva in IG duhovnikov, gospod kanonik in dekan Slepec, opravil sv. mašo in slovensko pridigo. Nemško je pridigal gospod Čirič. Zunaj cerkve je še govoril en gasilec slovensko in eden nemško in g. župan, ki se je v prisrčnih slovenskih besedah poslovil od spoštovanega duhovnega pastirja. V sprevodu sta šla tudi gg. Benko ml. in Hartner ml. Pokopan je rajni gospod na zahodni strani no-• jlovenskega gospodarja« smo objavili, da so pri čončevih ujeli nekako čudno šekasto miš. Sporočamo, da to ni bilo v trgovini čonč na Slatini, marveč na kmetih v okolici. Žice. V naši župni cerkvi sv. Petra sta bila poročena dne 18. februarja dva zakonska para iz ugledne Žmaherjeve hiše. Micika Žtna-lierjeva se je poročila in šla za gospodinjo na dom Mihaela Skale, brata bivšega trboveljskega kaplana Franceta Skale. Francka Žmaher-jeva pa si je poiskala tovariša skozi življenje .v sosednji konjiški župniji Franca Vezenšeka. Oba zakonska para sta med sv. mašo prejela sv. obhajilo. Po sv. maši so cerkven1 pevci svojima tovarišema zapeli v slovo lepo pesem: »Trepeče ti venec poročni v laseh.« »Slovenski gospodar«, ki je v teh hišah tedenski gost, želi obema paroma obilno božjega blago* slova. Laško. Dekliški krožek tukajšnje Marijin» družbe priredi, kakor je bilo že javljeno, v. nedeljo dne 3. marca, popoldne ob treh, Za-t krajškovo igro v treh dejanjih »Prisegam«. Vsi, od blizu in daleč, pridite in napolnite nad-župnijsko dvorano ter pokažite, da vam je idealno delo naše mladine res pri srcu. Vstop-i nina običajna. Čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov evharističnega kongresa v Lju^ bljani. Torej na svidenje! Zakot pri Brežicah. Trosvetno delo gasilcev. Gasilska četa vp -izori v nedeljo dne 3. marca ob treh popoldne v Gasilskem domu veselo^ igro v treh slikah »Nevesta iz Amerike« od pisatelja Janka Mlakarja, in pa enodejansko burko »Prepirljiva soseda«. Med odmori igra tamburaški zbor. Prijatelji smeha, posebej pa še ženini in neveste vljudno vabljeni, da pozabite za kratek čas svoje skrbi in težave. Za obil smeha vam pa jamči Zdenko. Ljutomer. V nedeljo dne 10. marca bodemo imeli v Ljutomeru veliko zanimivost. Popoldne ob pol štirih bo namreč imela v dvorani Kat. doma predavanje Japonka gospa Tsune-ko Slcušek o japonski ženi. Predavanje bode zanimavo zlasti za dekleta in žene. Pobirala se bo malenkostna vstopnina radi stroškov. — Ob pustnih dneh imamo tridnevno pobožnost, katero bosta vodila dva patra kapucina. Ne pozabimo na Boga! — Preteklo nedeljo je imela gasilska župa za naš okraj svoj občni zbor. Včlanjenih je 53 gasilskih čet, ki imajo skupno 1260 članov. V okviru gasilske župe se je osnoval poseben kulturno prosvetni odsek, kateremu načeluje g. Ilrastelj,, trgovec v Gornji Radgoni. Učensc se sprejme. Franci Ivan, pekarna v Mariboru, Taborska ulica 16. 242 Prodam posestvo 12 oralov v Zgornji Voličin'. Standeker Franc, Sv. Rupert, Sv. Lenart v Slov. goricah. 244 Ribnik se da v najem, licitacija dne 7. marca, ob 10. uri v gostilni Primec, Ilotinjavas. 243 Prodam posestvo 10 oralov po najnižji ceni. Breznik Jožef, Ž karce 77, Sv. Barbara pri Mariboru. 239 Rodovitna njiva blizu Tezna se da v najem. Vprašati v gostilni Trinko, Razvanje, pošta Hoče. 240 Prodam posestvo v bližini trga Slov. Konjice. Naslov v upravi lista. 238 Zamenjam knjižico 4000 Din Občinske hranilnice v Krškem za mali vinograd ali hišico. A. B., Glogovac 65, pošta Bregi, Koprivnica, Hrvatsko. 245 V četrtek, petek in soboto velika izbira ostan-. kov od 3 Din naprej: otročje čevlje, obleke, predpasniki, naglavne rute od 5 Din naprej, pohištvo, madrace, rjuhe, blago za srajce od 5 Din naprej, otročji voziček. Nova starinarna v Mariboru, Koroška cesta 3. 211 Sprejmem vajenca za torbarsko obrt. Karo Josip, Maribor, Trg Svobode 6. 206 Eolarski pomočnik išče dela. Slana Jožef, Kra-pje pri Ljutomeru. 209 Sprejmem vajenca, Jurij Špurej, čevljar, Ko-tinjavas 59, p. Slivnica pri Mariboru. 229 Služkinja, zmožna opravljati samostojno vsa dela in pomagati tudi pri gost lni, se takoj sprejme. Ponudbe pod »Stalno mesto« na upravo lista. 237 vzajiiina zavarovalnica ljub ZAVARUJE POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE rVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS ,Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imeije le pri naši zavarovalnici. 167 vrednost blaga samo po ceni, ampak tudi po kakovosti. Radi tega se Vam priporoča, da pišete še danes Trgovskemu domu Stermecki po ilustrirani cenik, kjer najdete razne čevlje za moške, ženske in otroke v velikanski izbiri in po zelo znižanih cenah. Otročji čevlji 16 Din, ženski boks čevlji 65 Din, moški boks čevlji 65 Din itd. TOVARHA • PERILA • Iti • OBLEK Kar ne odgovarja, se zamenja ali vrne denar! Prodam posestvo 8 oralov. Naslov: Rojko, Ja-renina 34. 236 Kupim posestvo do 20.000 Din. Fele Frančiška, Loke štev. 218, Trbovlje I. 233 Kupim posestvo, da se lahko redi ena krava. Plačam takoj ali prevzamem dolg. Dopise poslati na I. K., Šardinje 44, pošta Velika Nedelja. 220 Dam v najem 4 orale zemlje. Vudler, Kušer-nik 5, Sv. Jakob v Slov. goricah. 228 /rodam novo liišo z dvema sobama in kuhinjo, velik vrt. Vprašati v gostilni Hartman, Pekre pri Limbušu. Cena 28.000 Din. 230 Sadno drevja dam za sl^mo ali drva. Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 232 Vabilo na redni občni zbor Gospodarske nabavne in prodajne zadruge v Mozirju, kateri se vrši v nedeljo dne 10. marca 1935, ob pol 9. uri dopoldne v zgornjih zadružnih prostorih v Mozirju. Dnevni red: 1. Poročila: a) načelstva, b) nadzorstva. 2. Potr-jenje računskega zaključka za leto 1934. 3. Sprememba pravil. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje drugi občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. 223 Vinogradniki in sadjarji I Najuspešnejše sredstvo za zatiranje trsnih, sadnih in vrtnih škodljivcev je 225 žveplova apnena brozga znamka „Zvezda" Cene za 20% znižane! — Dobi se v priznano najboljši kakovosti pri tvrdki Anton Jurca naslednik MILKO SENČAR, PTUJ. Uporabna navodila na razpolago, Za svojo žago na deželi v Selnici ob Dravi potrebujem treznega 221 mizarja za izdelovanj zabojev. — Strojni pogon. Samo mizarji zdravi, zvesti, delavni, mladi od 25—30 let, kateri položijo lcaucijo iu imajo prakso pri strojih, pridejo v poštev Pošljite obširne oferte na tvrdko Ivan Gottiich Maribor. Koroška eesta 128 Viničarja z 3—4 delavnimi močmi rabi A. Mi* sita, Jarenina 47. 234 V najem vzamem srednje veliki umetni ali kmečki mlin s stanovanjem in posestvom v; lepem prometnem kraju. Založim kavcijo. Naslov pove uprava lista. 224 Sadna drevesa in cepljeno trsje. Same potomca od rodovitnih dreves in trsov, kateri stalno in najbolj rodijo, dobit* še v drevesnici Gradiš-< nik Ivan, Šmarjeta pri Celju. Zahtevajte seznam. 210 E S IVE v najboljših zelo ranih in drugih sortah češpiieinsiiie v novejših zelo ranih in kasnih sortah. Jablane, hruške in druge sadike dobite pri zna-S nem sadjarju Polinlch, Kamniia, pošta Mariftor Pišite po seznam, ki ga dobite zastonj! Klobuke najnovejše Din 42--, 48'- itd. Obleke moške od Din 150'- naprej fantovske od Din 60'-naprej. 215 Kar se potrebuje za o-bleči in obuti, kupite dobro in po zmerni ceni v trgovini ]akob Lah Maribor samo Glavni irg 2 Karl May: Zaklad v Srebrnem jezeru. (Dalje.) Čudno oblečeni človek je dvignil glavo in odgovoril s smešno visokim, prevpitim glasom: »Good lack — kaka sreča —! Vi ste, Tom —? Odkod pa ste se vzeli —? In kam ste namenjeni? Lahko si mislite, kako sem vesel, da vas vidim, če je treba!« In šele po tem pozdravu se mu je zdelo vredno, da se je zanimal tudi za žival. »Kaka žival pa je tisto tamle?« je vprašal, »Črni panter je, kakor vidite.« »Črn panter —? V Arkansasu —? Zanimivo —? Oukod pa je prišel sem v naše blagoslovljene kraje?« »Na krovu je bil, naš sopotnik je. V vodo je skočil. Izognite se mu! Brž!« Čudak je zahihital, »Oho —! Teta Droll ne beži pred nikomer in tudi ne pred panterjem, pa najsi je črn, bel, moder ali pa zelen! Povejte ali ga smem ustreliti?« »Seveda! Pa ne bo se vam posrečilo!« »Tako —? Bomo videli! Čigav pa je?« »Last je nekega cirkusa. Čisto na novo so ga naročili, iz Afrike je pravkar prispel. Brž na drugo stran ladje, teta Droll, sicer je po vas!« Pa čudak v ženski halji se je smejal. Ni bežal, mojstrski se je izogibal panterju in še v zabavo mu je bil, se je videlo, da se sme poigrati z živaljo. Vmes pa je govoril s Črnim Tomom: »Ne bo se mi posrečilo —? Kaj pravite —? Bodeče že videli! Če bi ga le smel ustreliti —. Kam pa pravzaprav naj pomerim, če je treba?« »V oko!« je dejal Old Firehand. »Well —! Bom poskusil. Le bliže mi mora priti.« Odložil je veslo in vzel puško, ki je ležala poleg njega. Naglo sta si prihajala bliže panter in splav. Srepo je gledala žival novega nasprotnika, ki je dvignil puško in pomeril. Dva strela sta počila, lovec je izpustil puško, prijel za veslo in okrenil splav. Panter je izginil. Vse se je zgodilo v nekaj hipih. Valovi so se zavrtinčili, žival se je borila s smrtjo, še enkrat je priplavala na površje niže pod ladjo, mrtva je bila, nekaj sekund je plavala na valovih pa izginila. >.Mojstrski strel!« je pohvalil Črni Tom in potniki so mu pritrjevali. Le lastnik živali je klel. »Ne!« je dejal čudak na splavu, »Dva strela sta bila! V vsako oko eden, kakor ste naročili. Kam pa je namenjen tale parnik, če je treba?« Tudi kapitan je prišel gledat dvoboj med splavom in panterjem, »Kakor daleč bo vode,« je odgovoril. »Vkrca! bi se rad, zato sem si sestavil splav. Bi naju sprejeli?« »Če plačate, gospa — ali gospod! Res ne vem, kaj ste pravzaprav in za koga vas naj pogledam.« »Za teto, sir! Jaz sem namreč teta Droll, razumete, sir, če je treba! In plačal tudi bom, olačal v denarju ali pa v nuggetih — zlatih zrnih — če je treba, sir!« »Pa pridite! Brž! Poskrbeli bomo, da čim prej odrinemo s tega nesrečnega mesta.« Spustili so vrvaslo lestvo. Najprvo je priplezal na krov deček, puško je nosil vldjub svoji mladosti, za njim pa čudak v napol ženski obleki. Splav je prepustil valovom. Radovedno so ga gledali potniki. * III. Teta Drou. Tudi cornel je opazil čudno postavo na splavu in videl, kako je neznanec opravil s panterjem. Smejal se je, ko je čul ime teta Droll, ko pa je čudak stopil na krov, mu je smeh izginil z obraza, obrvi so se mu nasršile in sumljivo je gledal, »Tale človek,« je pravil tovarišem, »ni prav nič tako smešen, kakor se kaže! Povem vam, da se ga je treba čuvati!« »Moški je —?« »Seveda! In nevaren človek!« »Nevaren —?« se je smejal tramp. »Taka še-ma —? Čemu pa hodi okoli tako smešno našemljen?« »Ni prav nič smešno našemljen, ti rečem! Tale človek je čudak, — obenem pa je najnevarnejši policijski vohun, kar jih hodi po zapadnih državah! Detektiv je!« Tramp se je smejal. »Pshaw —! Tale človek — pa policijski vohun, detektiv? Vse ti verjamem, kar hočeš, le tega ne! Tale človek ni detektiv!« »Pa je!« »Ga tako dobro poznaš?« je vprašal tramp zbadljivo. »Seveda ga. Le tega nisem vedel, da je tale človek Teta Droll. Srečal sem ga v Fort Sullyju ob Missouriju, enega naših si je poiskal in ga spravil na vrv, — on sam, nas pa je bilo nad štirideset! Danes pa zvem, da je tale človek tisti, ki mu pravijo Teta Droll —. Prej sem o teti Droll le toliko vedel, da je čudak in trapper in da živi v prijateljstvu z vsemi rdečimi rodovi, ker je zabaven, vesel in smešen človek. In teta Droll, kakor čujem, je tisti policijski pes —!« »Zakaj pa mu niste tistikrat v Fort Sullyju kar štirideset lukenj navrtali v kožo?« »Ne! Ta človek ne dela s silo, ampak s pre-kanjenostjo. Le pogle/.e si ga! Njegova majhne, zvite oči! Mravlja v najgostejši travi mu ne uide, vam rečem! Z največjo ljubeznivostjo in prijaznostjo se vam približa in se spravi nad svojo žrtvo in zapre past, še preden bi utegnil kdo le samo misliti, kaj se godi,« »Te pozna?« »Ne verjamem. Tistikrat se ni zmenil za mene, mnogo let je medtem minilo in spremenil sem se.« Cornel je pogladil svoje izzivalno rdeče lase in nadaljeval: »Mislim pa, da je bolje, če se mu lepo tiho skrijemo in če nas ne opazi. Upam namreč, da se nam bo na temle krovu posrečil dober udar, in ne želel bi si, da bi nam bil napoti.« Medtem je »teta Droll« zlezel črez ograjo in se ozrl po krovu. Prav nič ni kazalo, da bi bil tako strašno nevaren, kakor ga je naslikal cornel svojim ljudem. Nasprotno, potniki so se komaj vzdržali smeha, ko so ga zagledali. 2e od daleč je bil vprav čuden. Na glavi mu je tičalo nekaj, kar ni bilo ne klobuk ne kučma in ne kapa, pa je bilo vse ob enem. Iz petih kosov je bilo sestavljeno njegovo pokrivalo. Srednji kos je čepel na temenu in je bil podoben prevrnjer.emu lončku, zadnji kos je segal na tilnik, prednji na čelo, služil je najbrž za nekak senčnik, desni in levi kos pa sta bila podobna zaklopkam in sta pokrivala ušesa. (Dalje sledi.) Zračna pošta po severnih pokrajinah. Rusk! sovjeti so vpeljali z najbolj proti severnemu tečaju ležečimi kraji zračni promet. Od 15. januarja sprejema pošta v Moskvi pisma in zavoje z naslovom na Tixie zaliv, rt Hellen, rt Schmied, rt Providence in otok Dixon. Vse te omenjene točke ležijo najbolj oddaljeno proti severu in so odete v temo polarne noči. Prvo poštno letalo je odletelo 20. jan. iz Moskve proti Wai-gač otoku. Druga letala letala so se in se bodo dvignila v zrak 19., 15. in 27. febr. in se bodo še 10. in 15. marca. — Vpeljava omenjene poštne službe tvori prvo redno zvezo severnih ruskih lcolon j z domovino. Pri najbolj severnih ruskih naselbinah gre za vremenoslovske postojanke, za lovce na kožuhovino, za zemljo-slovce, ki iščejo rude, in za uradnike, ki dajejo severnim domačinom nasvete za umno rejo severnih jelenov Pred uvedbo zračnega prometa so te znanst' vene postojanke zelo neredno obiskovale ladje, kar je pa bilo tolikokrat preveč težavno in naravnost nemogoče ter popolnoma izključeno. Kje rak najbolje žanje? Uradno angleško statistično letno poročilo navaja podatke o razširjenosti ustnega, jezičnega, goltnoga, črevesnega in želodčnega raka (druge oblike so bolj redke). Med žrtvami bolezni je najmanj duhovnikov rimsko-ka-toliške veroizpoved', i Na drugem mestu je domača anglikanska duhovščina. Nato sledijo v naraščajočem vrstnem redu ostali poklici in sicer: bančni uradniki, godci, čevljarji, zidarji, železničarji, fotografi, mlinarji, kmetje, livarji, kurjači v plinarnah, klob-bučarji, tkalci, natakarji, usnjarji in brusači. Zadnji poklic izkazuj« največ smrti radi raka. 1 milijon sekund je nekaj man nego dva tedna, 1 bilijon sekund je več nego 30.000 let. Prodam posestvo 22 oralov, obstoječe iz njiv, vinograda, sadonosnika in gozda. Hiša in gospodarsko poslopje zidano in z opeko krito, 5 minut do farne cerkve. Kras Franc in Marija, štev. 11, pošta Sv. Jakob v Slov. goricah. 222 IA -'isokcdebelna sadna drevesca od sort: Kn na Ju. I.on Ion pepitig, liaumanka, Ontaro, Jonathan itd, jabolčne in hiuškove divjake, ce.iljeno trsje: L.a.y.u rizling, burgundec, muškat itd. nudi: Drevesu čurUvo in trsničar-s.vj Vinko Hrastnik, Št. l!j pri Velenju. 81 V zimi se nudi prilika, da se Vam temeljito osnužijo, emajlirajo, ponikljajo, izbrusijo krogljišča, ležaji in obnove kot nova dvo-kolesa Shramba motorjev in koles. Hitro, točno in solidno izvrši mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. Javite potrebo z dopisnico, pridem na dom. 47 Hranilne knjižice vseh hranilnic kupim in izplačam takoj gotovino. Ponudbe pod »Transport« na anončni biro Ilinko Sax, Maribor. 168 Ure, zlatnino, poročne prstane dobite na ob"-i roke, hranilne knjižice, za staro zlato in srebro pri Ignacu Jan, Maribor, v gradu. 157. Parne pekovske peči in stroje postavlja »Te& na«, Ljubljana, Mestni trg 25. Sprejema zal" stopnike iz vseh krajev. 74 PT 50°/o si prihranite, če se poslužite nakupa v 1192 TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR, Vetrlnjska ulica 15. Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vlage imamo stalno razpoložljiv e. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi ofi nove vloge vsaki dan vso sveto nazaj. Teh vlsg imamo preko 1,508.009 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,600.000 Tin 4675 članov s premoženjem okrog 5SS.698.0G0 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno sveto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zaveda. če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in demači denarni krizi, vendar ¡¡a smo v moči kljubovati ji tako, da betia r.aši vlagatelji obvarovani vsake škode. ■« t t t t * t 0 ! t t t \ \ * a« v wr v lastni novi palači na oils ¡ramen: tciic naspreši ps§fe, prei Jalsiella ¡crsha hranilnica. f * t t i i i i t * ~ ------- *-----—--------------- j Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšem« obrestovanju. Najbolj * varna naložba denarja, ker famei za vlege pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim jj premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. t !iS!iilllililill!ll!iil rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo y noyi lastni palači m oglu Hralja Mm ceste in liedntoe yis Sprejema hranilne vloge in jih obrasinje najbolje__ Denarje pri njei naložen po-.. polnoma varno. .•. Za hranilne vloge ¡amži poteg re-zerv in tliš nad StSOO članov - posestnikov 7. vsem svoilm o r e .*. moieniem! ••• / y Koledarju za prih. leto bodo objavljena vsa imena udov Moh. 'družbe, ki so se pravočasno prijavili. Tudi Vaše ime mora priti v Koledarl iVsako leto, iko izidejo Mohorjeve knjige, se oglašajo mnogi, (ki so zamudili in pozabili pravočasno plačati naročnino. Po možnosti smo jim vsekakor ustregli, a kmalu je zmanjkalo knjig in veliko zamudnikov je žal ostalo brez njih. Zato opozarjamo: Če se še niste priglasili, storite to takoj! Zglasite se pri svojem župniku, kateremu izročite 20 Din in jeseni boste dobili za ta malenkostni znesek prav lep knjižni dar peterih knjig: SLOMŠEK — ŠKOF, II. del Anton Martin Slomšek je ustanovitelj Družbe sv. Mohorja. Brali boste v tej knjigi, kako prisrčno je ljubil svoj narod in koliko se je žrtvoval za svoje ljudstvo! Ljudje so pravili, da je tako lepo pridigal, kakor bi rožice sadil, duhovščina ga je ljubila kot očeta, vsi so ga imenovali misijonskega Škofa. Severna Slovenija se ima njemu zahvaliti, da je niso pograbili Nemci. Vse to bo toplo opisano in tudi ilustrirano. Slomšek je eden največjih Slovencev, zato ta knjiga spada prav v vsako slovensko družino. Za prvi in drugi del lahko dobite platnice, cena 12 Din. Če pa želite vsako iknjigo posebej vezano, doplačate za vezavo vsake 8 Din. ZGODOVINA SLOVENSKEGA NARODA Ilomatije leta 1848, probujenje Slovencev, prve politične zahteve našega naroda nasproti nemški gosposki, naše narodno vstajenje — to bo opisoval letošnji, trinajsti zvezek. Naša narodna zavest nam veleva, da svojo preteklost dobro poznamo, saj drugače zlahka pozabljamo, kaj smo in koliko smo kot narod pretrpeli. VEČERNICE Zorčevi Stiski menihi so postali že ljudska knjiga. Zlepa ne najdete pisatelja, ki bi znal tako po domače in tako krepko pripovedovati. Letošnji del bo nosil naslov »Stiski tlačan«. Brali boste o čisti ljubezni Trlepovega Janeza do Ančke, o stišem novomašniku, o desetem bratu in o babje-vernem junaku Kabliču. Vse se godi v času kmečkih uporov, ko se kmetje zbirajo nad gospodo. Lepa povest iz naše domače zgodovine! Če želite knjigo vezano v platno, doplačate 8 Din. VATOMIKA To je življenjepis misijonarja in napeta mladinska vzgojna povest iz indijanske Amerike. Ima pa to posebnost, da je resnična! Pokazala bo Ameriko in njeno politiko do ubogih indijanskih plemen v polpretekli dobi, zraven pa orisala požrtvovalnost katoliških misijonarjev, redovnikov. Pisal jo je mlad jezuit, p. Weiser. Knjigo bo ilustriral Hinko Smrekar. Za vezavo v platno doplačate 6 Din. KOLEDAR ZA LETO 1936 bo poleg letošnjega krasnega mesečnega koledarja imel še beležni koledar za praktične zapiske. Tiskan bo dvobarvno. Veliko Vam bo pripovedoval o letošnjem kongresu, o katoliški Cerkvi v naših dneh. Obljubljena nam je obširna razprava o današnji Rusiji in njenem razdirajočem komunizmu! Zrcalo katoliškega življenja pri nas in po svetu hoče biti letošnji Koledar. Po dolgem času bo Koledar objavil zopet imena vseh Moherjanov. Zato je treba, da se vsak takoj priglasi, če hoče, da bo tudi njegovo ime v Koledarju. Ime slehernega zavednega Slovenca naj bo v imeniku! Kdor želi Koledar vezan, doplača 8 Din. Istočasno z rednim knjižnim darom bede izšle še naslednje Knjige za doplačilo: NAŠI ZOBJE bodo praktična knjiga, kako naj varujemo, čistimo in tudi zdravimo svoje zobe. Marsikdo bi si lahko prihranil bolečine, drago zdravljenje, zobe same in zdravo prebavo, če bi pravočasno dovolj vedel o negi svojih zob. Zato nam je bila ta praktična knjiga, ki sta jo napisala strokovnjaka dr. Logar in dr. Slivniik, naravnost potrebna. Cena za ude: broširana 21 Din, v platno vezana 30 Din. PRAVLJICE ZA LAHKOMISELNE LJUDI V pravljicah je pisatelj svoboden. Po mili volji se sprehaja v času in prostoru in si izmišljuje, ¡kar mu prija. Rožen-cvetove pravljice so prav za prav namenjene odraslim ljudem. Odlikujejo se po klenem jeziku, sodobni snovi, živahni domišljiji in zdravi kritiki. Mnogi so jih brali v rokopisu in jih ne morejo pozabiti. Cena za ude: broširana 21 Din, v platno vezana 30 Din. MLADA NJIVA je zbirka ilustriranih pesmi za mladino. Pesnik Mirko Kunčič je slovenski mladini znan. Slikarja Oton Gaspari in Maksim Sedej sta se potrudila za lepo ilustracije. Krasna knjiga! Darujte jo otrokom za Miklavža, za god, božič ali kako drugo priliko. Cena za ude: v platno vezana 27 D. UDJE DRUŽBE dobe knjige iz njene založbe po nižjih cenah kakor neudje, ikar je važno tudi za Vas, saj radi berete. Mohorjeva družba pa ima veliko zalogo raznovrstnih knjig: najrazličnejše povesti, mladinske knjige, molitvenike, knjige nabožne vsebine, razne drame, znanstvene, poljudno znanstvene, SIN DVEH OČETOV Čudovito lep katoliški roman pisateljice Helene Ilaluške, rojene Francozinje in zdaj odvetnikove žene v Gradcu. Globoko in duhovito slika današnjo meščansko družbo. Športniki bodo posegli po njej zaradi krasnega opisa športnih tekem in športnega življenja. Roman se godi v modernem velemestu in v švicarskem podeželju. Ta prisrčno, vedro in živahno pisana zgodba kliče: nazaj h krščanskemu družinskemu življenju! Ne pozabite naročiti te prelepe sodobne knjige! Cena za ude: broširana 33 Din, v platno vezana 45 Din. NAŠ GOZD pouk o življenju našega gozda ter o pametnem in koristnem gozdnem gospodarstvu. Brez gozda noben kmet ne more živeti. Gozd je zanj naravna hranilnica in posojilnica, nič manj važen kakor polje. Žalibog se je dozdaj o njem premalo pisalo. Zato je ta naša knjiga namenjena malim gozdnim posestnikom in kmetovalcem. Obravnavala bo poleg drugih, poglavij pomlajevanje, sečnjo, izkoriščanje gozda, vpliv gozda na ostalo prirodo, pojasnila pa bo tudi zakonske določbe o gozdovih. Pisana je kakor povest, pa strokovnjaško. Cena za ude: broširana 21 Din, v platno vezana 30 Din. SV. MOHORJA zdravstvene, gospodarske, gospodinjske ter mnoge drugo knjige. Natančne podatke dobi vsakdo v koledarjih ali pa v seznamu knjig, iki ga Družba sv. Mohorja na zahtevo vsakemu brezplačno pošlje. 226 ^ '"IJp:. • ■ .¡tip -'¿¡»i -j Tiskar.; TIskarna sv. Cirila y Mariboru, predstavnk Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar x Mariboru, m Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc llrastelj v Mariboru.