TRILOGIJA  ALEKSANDRA  VU?A
Srbska knji?evnost se je najodlo?neje usmerila na zahod v drugem desetletju na?ega stoletja. Tedaj je skupina beograjskih nadrealistov sku?ala s svojimi knji?evnimi nazori in dejanji srbsko literaturo do kraja evropei-zirati in hkrati zamujeno dohiteti. Celo desetletje so se sku?ali uveljaviti v raznih beograjskih knji?evnih listih, nato pa so se leta 1930 v beograjski Politiki javno razglasili za nadrealiste. ?e isto leto so objavili samostojen knji?evni almanah z zna?ilnim naslovom ?Nemogu?e?, naslednji dve leti pa so izdajali nadrealisti?no revijo ?Nadrealizam danas i ovde?. Tu so o?itno pokazali, da izhajajo njihovi nazori od francoskih surrealistov in da so z njimi v najtesnej?i zvezi; v reviji so poleg svojih tiskali celo njihova neobjavljena dela. Med trinajstorico srbskih bojevnikov za novo knji?evno smer je bilo nekaj osebnosti, kot M. Risti?, D. Matic, K. Popovi?, O. Davi?o, M. Dedinac in A. Vu?o, ki so s svojo idejno usmerjenostjo vplivali, da je bila nadrealisti?na struja pri Srbih ?e od vsega za?etka levi?arsko usmerjena. V idejnost filozofskega materializma se je nekaj ?asa sicer ?e me?ala nadrealisti?na knji?evna bizarnost in freudovska prenapetost, polagoma pa je ta navlaka izginjala in prav napredno idejno jedro je ve?ino pisateljev preusmerilo v novi realizem. Za?etni idejni smeri se je tudi treba zahvaliti, da nadrealisti niso zabredli v take vode, kot je na primer Milo? Crnjanski, ki je bil v stilisti?nem pogledu pravzaprav njihov predhodnik. Skupaj z nadrealisti je iz?el iz medvojnega anarhizma in kaoti?nosti (pesnitev Sumatra, Pojasnilo Sumatre, Itaka), kasneje je pa popolnoma pre?el v reakcionarne kroge. Nasprotno pa se je v delih nekdanjih nadrealistov bolj in bolj uveljavljal prikrit odpor proti rasto?emu fa?izmu in politi?nemu pritisku stare Jugoslavije. Pri tem je Aleksander Vu?o odigral pomembno vlogo ne samo kot pisatelj, ampak ?e predvsem kot urednik knji?evne, socialne in znanstvene revije ?Na?a stvarnost?, ki jo je izdajal od leta 1936 do 1939 v Beogradu in okoli katere je zbral ?irok krog protifa?isti?no usmerjene srbske inteligence. Tako je nadrealisti?na skupina odigrala v srbski knji?evnosti podobno napredno vlogo kot socialna smer slovenskega ekspresionizma in knji?evnosti med obema vojnama.
Spri?o vsega tega ni naklju?je, ?e najdemo imena nekdanjih nadrealistov Davi?a in Vu?a tudi med najbolj delavnimi povojnimi srbskimi pisatelji. Njihovo sedanje knji?evno delo je toliko bolj zanimivo in dragoceno, ker kot pisatelji starej?e generacije s svojimi nazori vna?ajo v sodobno srbsko knji?evnost dolo?ene posebnosti. Ena izmed najbolj zanimivih je, da v tematiki ljudske revolucije, ki je v na?ih sodobnih knji?evnostih vsekakor najbolj zastopana, i??ejo svoje posebne probleme. Ti so starej?i generaciji bli?ji in skupni, pa jih tudi obravnavajo na svoj poseben na?in. Medtem ko prete?na ve?ina mlaj?ih pisateljev obravnava narodnoosvobodilno vojno s prizori??em na de?eli (M. Lali?, D. ?osi?, in drugi), starej?a generacija, h kateri pri?tevamo poleg Vu?a in pokojnega V. Petrovi?a tudi Andri?a, posega s to tematiko v mestno, naj?e??e beograjsko medvojno in predvojno ?ivljenje. Tudi razmerje do problema, ki ga obravnavajo, je obi?ajno skupno: v svojem ?ivljenjskem okolju raziskujejo odnos me??ana ali izobra?enca do fa?izma v stari Jugoslaviji in do Partije in narodnoosvobodilnega gibanja v okupiranem mestu. Tako postopa Davi?o v romanih, ki jih je objavil po
456
vojni, podobno tudi Andri? (ki se sicer prav malo ukvarja s to tematiko) v noveli Zeko. Prav to pa je hkrati osrednji problem Vu?ove trilogije. Zna?ilna skupna poteza nekdanjih zastopnikov nadrealizma je svojski stilni izraz, posebna pripovedna tehnika in kompozicija. Nadrealisti?na literarna ?ola se jim je namre? neizbrisno vtisnila v delo in njeni vplivi se ka?ejo tudi v njihovih povojnih tekstih.
Vu?ov literarni razvoj nam vse to nazorno pojasnjuje. Bil je eden izmed najvidnej?ih predstavnikov srbskega nadrealizma in tudi med sodobnimi knji?evniki zavzema pomembnej?e mesto. Pred vojno je nastopal najve? s pesni?kimi teksti ve?inoma skupaj z Du?anom Mati?em, pa tudi samostojno. Vendar se je ?e tedaj bavil s prozo in z Mati?em sta izdala roman v dveh delih pod zna?ilnim naslovom ;>Gluho doba?, ki so ga po vojni v Beogradu znova tiskali. Po osvoboditvi se je njegovo pisateljsko delo odlo?no prevesilo v prozo, za kar govori predvsem trilogija romanov. Njen prvi del, roman ?Raspust?, je iz?el ?e leta 1954. V njem se za?ne zapletati moralni problem srbskega me??anskega izobra?enca. Pisatelj nam ga najprej pribli?a v beograjskem okupatorjevem zaporu, kjer pri?akuje obsodbo. V takih, ?ivljenjsko intenzivnih trenutkih za?ne protagonist Dragan razmi?ljati o svojih nazorih in svoji usodi ter predvsem i??e dejanj in okoli??in, ?ki bi ga pribli?ale komunistom?. Kajti vse bolj spoznava, da se kon?no mora tudi sam opredeliti, ?e ho?e biti ?po?ten intelektualec?. V reminiscencah na preteklost se Dragan vra?a v svoja otro?ka leta, od tod pa ga vodi misel ?e nazaj, na ?ivljenjsko pot njegovega o?eta, ki se je od revnega vajenca z raznimi umazanimi ?pekulacijami in poneverbami povzpel v prve vrste beograjskega trgovskega me??anstva. Tu i??e Dragan vzroke, ki so ga ovirali, da se ?e pred vojno ni jasno opredelil, ?eprav se mu je zastudil svet in okolje, v katerem je rastel, in ?eprav mu je ?tudij prava pomagal iskati resnico. Ob teh spominih ugotavlja, da je ?e tedaj bil po mi?ljenju blizu naprednih krogov, toda v ?gluhi dobi? pred prvo svetovno vojno se v njem ni mogla do kraja razviti nobena pozitivna klica. Te se zdaj ponovno prebujajo ob analizi preteklosti, ki jo avtor razgrinja v prvem romanu in jo v novih okoli??inah nadaljuje v drugi knjigi, ;>Mrtve javke?.* Zaradi me??anskega porekla in preteklosti Dragana namre? izpuste iz zapora. Ker spoznajo njegovo neodlo?nost, ga s tem snubijo, da bi se pridru?il okupatorju in njegovim pomaga?em. Sedaj odlo?itvi ne more ve? ube?ati tudi zato, ker resnico do?ivi in spozna, da je ta na strani revolucije. Ob pogledu na uporni?ko akcijo v beograjskem predmestju zmaga v njem bolj?i jaz, dokoplje se do dejanske odlo?itve in pridru?i se akciji. Prav tu je idejno jedro romana in osrednji problem celotne trilogije. Kajti, ?e poenostavimo dogajanje, raziskuje avtor v prvi knjigi preko Draganovih reminiscenc in retrospekcije junakov dru?beni izvor in razvoj, v drugem romanu, ?Mrtve javke?, pa analizira njegovo iskanje samega sebe, samoosve??anje, ki se na koncu romana pozitivno kon?a. Da bi te?o takega psiholo?kega procesa v me??an-kem ?loveku zrelih let pokazal v vsej zapletenosti, primerja Dragana v okupiranem Beogradu z Draganom, prostovoljcem v prvi svetovni vojni. Medtem ko je bil tedaj odlo?en in jasnih nazorov, se sedaj bijejo v njem razni vplivi, ki  povzro?ajo,  da  postaja  njegov  boj   s  samim  seboj  prav  bolesten.   Zato  je
* Aleksandar Vu?o, Mrtve javke. Roman. Str. 273. Prevedel Fran Albreht. Zalo?ila Dr?avna zalo?ba Slovenije, Ljubljana 1959.
457
Draganova odlo?itev v takih okoli??inah toliko bolj dragocena,  kolikor bolj te?avna je; kot taka daje romanu ?e ve?jo tehtnost in idejno vrednost.
Medtem ko avtor v ?Mrtvih javkali? ri?e, izvzem?i prizore iz prve svetovne vojne, razmere v okupiranem Beogradu, nas bo v tretjem, zaklju?nem romanu trilogije, seznanil z Draganovo usodo v novih okoli??inah, ki jih na koncu druge knjige napoveduje. Spri?o junakovega zna?aja in pisateljevega psiholo?kega prijema bo brez dvoma zanimiv tudi ta, zadnji del trilogije.
Poleg osrednjega psiholo?kega problema medvojne me??anske generacije je v ?Mrtvih javkah? plasti?no prikazano ?ivljenje bombardiranega in okupiranega mesta. Slike iz predvojnega Beograda in prizori iz prve svetovne vojne pove?ujejo vrednost romana. Toda najve? kvalitet daje delu vendarle analiza Draganovega osebnega problema. Nesre?ni dru?beni bastard izhaja po o?etovi strani iz srbske jare gospode, ?skorojevi?a?, artamonovsko pohlepnega ?loveka, po materini pa iz prave me??anske aristokracije. Zaradi nezdru?ljivosti takih dru?benih plasti si Dragan po avtorjevi razlagi dolgo ne more iz?istiti ?love?ke podobe, ?e te?e pa se dokoplje do odlo?itve in dejanja, ?eprav ga v sebi ?e do?ivi in je zanj du?evno zrel. V veliki meri pada krivda za njegovo neodlo?nost seveda tudi na okolje ?gluhe dobe?, ki zavira Draganov pozitivni razvoj. Tako je njegova du?evna drama bistvo celotne trilogije in v tretjem delu lahko pri?akujemo njen tragi?ni konec. Zaradi svoje verjetnosti ima splo?no?love?ki pomen, ki prera??a ?asovni in krajevni okvir, kajti to je ?ivljenjsko resni?na podoba psiholo?ke drame srbskega me??anskega ?loveka v dobi razpadanja bur?oazne dru?be- Podana je prepri?ljivo, posebno ?e imamo pred seboj oba dosedanja dela trilogije. Psiholo?ko manj verjetna pa se zdi drama slovenskemu bralcu, ki bere samo drugi roman Celotno delo je pisano na tezo in sprejeti jo je mogo?e samo na osnovi celotne obravnave. Ta pa temelji prav na prvem romanu ?Raspust?, ki v sloven??ino ni preveden. Razumevanje ?Mrtvih javk? posebno ote?uje kompozicija odnosno pripovedna tehnika, ki je brez poznavanja prvega romana dolgo nepregledna in nejasna. Tako si slovenski bralec ob branju drugega romana izoblikuje nepravilno podobo glavnega junaka, ki ni nezrel mladeni? predvojne generacije, kot bi se zdelo, ampak starej?i ?lovek, ki se je udele?il ?e prve svetovne vojne, kar pa bralec spozna ?ele na sredini knjige.
V kompozicijskem in stilnem pogledu je Vu?o ohranil najve? lastnosti nadrealisti?ne knji?evne smeri, iz katere izhaja- V kompoziciji dosedanjih delov trilogije je pisatelj res iznajdljiv in domiseln, in tako tudi z oblikovnimi pomagali poudari zapletenost junakovega du?evnega problema. Spretno menja kraj in ?as dogajanja, s ?imer vpleta posamezne dogodke v izredno napeto celoto, kar je vsekakor posebna odlika romana. Psiholo?ki obravnavi je taka kompozicijska tehnika zelo primerna, ima pa tudi svojo slabo stran. Junakova podoba na splo?no ni podana celovito, zaradi neprestanega menjavanja kraja in ?asa ni plasti?ne celote in organskega razvoja, ki ga od romana pri?akujemo. Ce upo?tevamo, da je delo zasnovano v ?ir?i obliki, ki pa mora biti le celota, v na?em primeru trilogija, je princip jasnega organskega razvoja pri Vu?u zapostavljen. Pisateljeva pripovedna tehnika ima nekaj skupnega s filmsko (Vu?o je bil eden izmed prvih Jugoslovanov, ki so se ukvarjali s filmsko kritiko), posebno kar se ti?e retrospekcije in podrobne obdelave drobnih prizorov. V kompozicijskem pogledu je za Vu?ov prijem zna?ilno menjavanje sinteti?ne in analiti?ne tehnike, ki je prav tako dedi??ina nad-
458
realizma, ?eprav neizvirna; z njo po?ivlja skromno dogajanje in z njeno pomo?jo se poglablja v zanimive psiholo?ke odtenke, ki jih mojstrsko obvlada.
V Vu?ovem stilu se dedi??ina nadrealizma ka?e ?e o?itneje. Roman je pisan v intenzivnem, pesni?ko oblikovanem jeziku, ki zaradi izrednih lepot in metaforike bralca naravnost presene?a in navdu?uje. Toda tudi tu se ka?e sen?na stran, ki je za nadrealisti?ni stil sploh najzna?ilnej?a. Od ?asa do ?asa namre? vidimo, da so baro?no okra?eni stavki telo zase, da je pesni?ki in intelektualizirani jezik v?asih tudi izsiljen in brez enakovredne miselne osnove. Na ta na?in poleg kompozicijskih tudi stilni elementi razbijajo predstavo, ki kdaj pa kdaj zaradi jezika postane abstraktna. Sicer pa je treba priznati, da je prevajalec Fran Albreht Vu?ove stilisti?ne posebnosti enakovredno prelil v slovenski jezik, kar se posebno jasno vidi pri metaforiki in ritmiki celotnega teksta, ki odgovarja izvirnemu besedilu.
Pravo vrednost Vu?ovih ?Mrtvih javk? in celotne trilogije moramo torej iskati v du?evni drami me??anskega ?loveka predvojne generacije, ki jo obravnava in zaradi katere je delo nadpovpre?no- Stilisti?ne usedline nekdanjega nadrealizma pa se prete?no pojavljajo kot pozitivne prvine, ki delu dajejo svojski zna?aj. Podobno je morala soditi tudi ?irija beograjskega NIN-a, ki je Vu?u podelila nagrado za najbolj?i roman v letu 1957.
Janez  Rotar
459