2
Gospodarske novice.
*   Žitna letina v Ameriki je bila lani, kakor so „Novieeu že povedale, tako bogata, da stari ljudje komaj take pomnijo. Ker pa je vožnina iz Amerike na An-gležko in druge dežele primerno nizka, zato ni čuda, da iz našega cesarstva, kjer se je lani toliko žita pridelalo, da bi ga bili mogli za 140 do 150 milijonov goldinarjev na tuje prodati, se ga zdaj celo malo v vnanje dežele proda. Nasledek bogate Amerikanske žitne letine se zdaj kaže v tem, da že kaka dva meseca cena žitu pri nas pada. Ker pridelovanje žita za prodaj kmetovalcem našim malokdaj kaj dobička kaže, treba bi bilo, da se na svojo korist obrnejo bolj na pridelovanje klaje in po nji na povzdigo živinoreje.
*  Časnik Koroške kmetijske družbe v svojem zadnjem listu po pravici izbuja strah, da bi goveja kuga, ki jo imajo zdaj že na Ceskem, Moravskem, Ogerskem in v doljni Avstriji, pa tudi v Nemčiji v več krajih, ne zajela tudi naših dežel. Mi nismo sicer njenih misli, da bi se goveja kuga utegnila vneti iz konj in ljudi, katerih je že na tisoče pobitih v Turško ruski vojski in ki po gnjilini smrad razširjajo krog in krog, ker skušnje učijo, da goveja kuga se izcimlja iz druzih vzrokov v daljnih krajih Turčije in Rusije. Al skušnje učijo, da nobena veča Turško-rusovska vojska ni bila brez goveje kuge zato, ker Ruska in Turška armada morate za živež seboj peljati goveda, katera dohajajo večkrat iz onih krajev, ki so domovina goveji kugi.
* Koloradovec, to je tisti krompirju strašno škodljivi žužek, ki se je iz Amerike preselil že tudi k nam v Evropo, je dobil zdaj svojega sovražnika, ki ga pokon-čuje. To je neki sila majhen črviček, ki ni veči kakor glavica kake bucike, ki ga je prof. Riley najprej v državi Novega-Yorka v Ameriki našel in se „Uropada americana" imenuje. Ta črv se vsede na koloradovca in ga umori. — Tako svražnik  najde sovražnika.
*  Krote so, kakor so „Novice" že večkrat poročale, vrtom tako koristna žival, ki jo posebno Angleži visoko cenijo, da je v Parizu vsak teden za botaniškim vrtom (Jardin des Plantes) sejm za krote, ki jih kup-čevalci v velikih sodih na trg med vlažen mah položene pripeljejo. 100 velikih krot se navadno plačuje po 75 do 80 frankov, to je po naše 30 do 32 gold. Največ jih prodajo na Angležko, ker so ondašnji vrtnarji do dobrega prepričani, da nimajo boljega pripomočnika kot kroto, ki zalezuje vsake vrste škodljivi mrčes.