dobro delo tudi v kjer so vse bolj prisotni, še vedno pa veliko delajo za "domačo" belo tehniko. Direktor Orodjarne Marjan Kovač je ob pridobitvi cerfitikata povedal: "Ta certifikat ne pomeni, da smo prišli do končnega cilja. Je le obveznost za dobro delo tudi v prihodnosti." Več o podjetju boste izvedeli v naslednji številki Našega časa. ■ bš, foto: mz nih papirjev je vzela dovoljenje za upravljanje investicijskih skladov družbi A TRUST, ki je upravljala pooblaščeni investicijski družbi Trdnjava I in II. Po zagotovilu odgovornih delničarji za to niso oškodovani, saj imajo deleže med drugim v Petrolu, Banki Celje, trgovskih in kmetijskih podjetjih, ki dobro poslujejo. Obe investicijski družbi bosta verjetno že v enem tednu (odločitev o tem morata sprejeti oba nadzorna sveta ) prešli pod okrilje druge družbe za upravljanje. Stran 20 ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVN v poslovnem c v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s.p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 Opazili smo Praznik brez priznanj Šoštanjčani, kot da nimajo prav srečne roke pri podeljevanju občinskih priznanj. Pred dvema letoma, ko so z njimi začeli, so eni menili, da je še prezgodaj, in da je bilo v mladi občini premalo časa, da bi se lahko kdo posebej izkazal. Zato so se okoli kandidatov, kdo si priznanje zasluži, kar precej prerekali. Lani so se podelitvi odrekli in na predlog župana sklenili, da naj gre denar namenjen nagradam raje na poseben račun kot zametek štipendijskega sklada občine. Kar se je zdela tudi svetnikom to dobra zamisel, so jo sprejeli. Sklad, ki pa ne bo sklad ampak nekaj podobnega, je zdaj menda v nastajanju, sredstva lanskih nagrad pa "zamrznjena" čakajo, na kateri "konto" jih bodo uvrstili. Letos smo ob občinskem prazniku pričakovali podelitev. Da naj bi bila, je napovedoval razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj občine Šoštanj, ki je izšel precej pozno, konec avgusta, predlagatelji pa so imeli čas, da razmislijo o kandidatih, do sredine septembra. A očitno so bili vsi roki tako kratki, da celotnega postopka ni bilo mogoče izpeljati. Tudi zadnji poskus pred svečano sejo sveta na čast prazniku občine se ni obnesel. Ne samo, da je bila komisija za priznanja, ki naj bi pregledala ustreznost kandidatov nesklepčna, tudi če bi lahko sklepala, to morebitnim nagrajencem ne bi kaj dosti pomagalo. Seja sveta, na kateri bi nagrade bodisi potrdili bodisi zavrnili, pač ni bila predvidena. Škoda. Letošnji praznik v Šoštanju je tako minil brez nagrad in priznanj, pa čeprav v Šoštanju so ljudje, ki bi si jih zaslužili. ■ Milena Krstič - Planine 25. let Male Napotnikove kiparske kolonije ŠOŠTANJ - V Mestni galeriji bodo v sredo ob 18. uri obeležili že 25. let uspešno delujočo Malo kiparsko Napotnikovo kolonijo. Vsa ta leta jo uspešno pripravlja MZPM Velenje, na njej pa sodelujejo osnovnošolci, ki v Zavodnjah dva dni ustvarjajo v lesu. V šoštanjski Mestni galeriji bodo razstavili najboljša kiparska dela, nastala v vseh teh letih. Pregledno bodo predstavljena tudi v posebnem katalogu, ki bo izšel ob tej priložnosti. Hkrati pa bodo podelili letošnja priznanja MZPM Velenje ob Tednu otroka. Prejeli jih bodo Rok Poles, Marija Vodovnik, Anka Maček, Martina Pokleka. Ob koncu tedna se bo prehodno delno razjasnilo, v nedeljo bo v notranjosti zopet pričel pihati jugozahodnik. Uradno od prejšnjega četrtka, neuradno pa od letošnjega 4. julija dalje, se Splošna bolnišnica Celje ponaša s prestižnim nazivom - "novorojenčku prijazna porodnišnica." Kot drugi v Slo- veniji staji ta naslov dodelila Unicef in WH0 potem, ko so izpolnili 10 zelo zahtevnih pogojev. ■ tp Stran 3 Novorojenčku prijazna porodnišnica ISSN 0350-5561 Otvoritev razstave in predstavitev kataloga Borci in planinci na Graški gori Koga bi volili jutri? Koga bi volili, če bi bile lokalne volitve, že jutri? To je bilo vprašanje, ki smo ga postavljali v četrtek, 1. oktobra, naključno izbranim telefonskim naročnikom, volivcem, v Mestni občini Velenje, Šoštanj in Šmartnem ob Paki. Stran 6 I "Delničarji tooSEE MUIMOMU*" ALU-P^lj in vratil zimski. . v.. vrtovi senčila ljučavničarstvo 041 708 218 063 412 128 063 33 522 Šport • Moda • Avto Srečanje na Graški Gori, bilo je v soboto, pripravili pa sta ga borčevski organizaciji Velenje in Slovenj Gradec, aktivisti Šaleško-mislinjskega okrožja in planinci iz Velenja, je bilo posvečeno kar nekaj dogodkom in jubilejem. Glavni pomen srečanja pa je in ostaja druženje. Stran 3. ■ mkp niso oškodovani" Certifikat kakovosti ISO 9001 za Orodjarno Agencija za trg vrednost- Obveza za prihodnje V velenjskem podjetju Gorenje Orodjarna so v petek pripravili slovesnost, na kateri je predsednik GZS Jožko Čuk direk-toiju podjetja Maijanu Kovaču tudi uradno podelil certifikat kakovosti ISO 9001. Podelitev je bila drugačna, ker seje del slovesnosti odvijal tam, kjer kakovost ustvarjajo - v proizvodnji, med delavci, ki jih je v tem mladem, pet let starem podjetju, trenutno 182. Gorenje Orodjarna si je za pridobitev certifikata pričela prizadevati lani marca. Dobili so ga 1. julija, uradno pa na nedavni podelitvi. Toliko bolj veseli so ga bili, ker njihovi začetki niso bili ravno rožnati. Po tem, ko so "nastali" iz nekdanje Procesne opreme, so si morali najti nove trge, močno posodobiti proizvodnjo in ustvariti svoj pro-' stor v poslovnem svetu. Izziv so našli v avtomobilski industriji, 9770350556014 2 MS i AS DOGODKI 8. oktobra 1998 Danes praznujejo ŠOŠTANJ - Krajevna skupnost Šoštanj je ostala zvesta preteklosti. Za svoj krajevni praznik ohranja 8. oktober, ki je bil nekdaj skupni praznik treh novih občin. Skupaj s krajevno organizacijo ZZB Šoštanj pripravljajo danes (četrtek) ob 16. uri pri Spomeniku talcev komemoracijo, takoj po njej pa bodo namenu predali prenovljene prostore krajevne skupnosti. ■ mkp Nadaljujejo gradnjo bloka ŠOŠTANJ - V Šoštanju so začeli z gradnjo drugega dela stanovanjskega bloka, v katerem bo imela Občina Šoštanj deset stanovanj. Do konca leta pa imajo med drugim v načrtu obnovo nekaterih kulturnih domov, med drugim v Zavodnjah, Ravnah in Gaberkah. ■ mkp Obnova šole in vrtca BOČNA - V gornjegrajski občini želijo čim prej zagotoviti pogoje za devetletno šolo. Prvo naložbo v te namene bodo začeli v prihodnjih dneh, to pa bo obnova podružnične šole z vrtcem v Bočni. Pogodbe so seveda že podpisali, na njihovi podlagi pa naj bi bila dela sklenjena v začetku prihodnjega leta. Prihodnje leto bodo širitvena dela nadaljevali na gornjegrajski osnovni šoli, vsem pogojem za devetletno šolanje pa naj bi zadostili najkasneje leta 2002. ■ JP Gradnja stanovanjskega bloka GORNJI GRAD - V občini Gornji Grad si zelo prizadevajo, da bi zaustavili izseljevanje ljudi v druge kraje na eni strani, na drugi pa želijo omogočiti vrnitev rojakov v domači kraj in privabiti v Gornji Grad tudi ostale, zlasti mlade strokovnjake. Pogoj za to so seveda stanovanja in v Gornjem Gradu se stanje na tem področju bistveno izboljšuje in se bo še bolj. V novi stanovanjski coni že pridno gradijo, zelo blizu uresničitve pa je tudi gradnja neprofitnih stanovanj. Že v prihodnjih dneh bo namreč stekla gradnja stanovanjskega bloka z 8 stanovanji. Investitorje celjska stanovanjska zadruga Atrij preko republiškega stanovanjskega sklada in s soudeležbo gornjegrajske občine. Stanovalci naj bo ključe dobili v začetku maja, takoj za tem pa naj bi začeli gradnjo še enega enakega bloka in se na to že pripravljajo. ■ JP Lenartov sejem REČICA OB SAVINJI - "Županstvo trga Rečica ob Savinji naznanja, da bo na dan 11. vinotoka leta gospodovega 1998 na našem trgu Lenartov sejem. Milostni gospod Ivan Tavčar so nam to pravico davnega leta 1585 podelili, tako smemo v našem lepem trgu sejmariti in trgovati." Tako so na Rečici ob Savinji zapisali na vabilo za letošnji Lenartov sejem, ki ga bodo v nedeljo pričeli ob 9.00, ponovili pa od 14.00 dalje; če bo breme slabo, bo sejem prihodnjo nedeljo. Vsekakor ta narodopisna prireditev, ki jo izvaja rečiško turistično društvo, po izvirnosti in pristnosti sodi med najboljše daleč naokrog in si ga več kot velja ogledati, najprej bodo dvignili trško zastavo in prisotne seznanili s pravili sejmarjenja, nato bodo začeli trgovati. Marsikaj koristnega in lepega je moč kupiti, zanimivih prikazov iz nekdanjih časov pa vseskozi tudi ne manjka. Zelo se namreč trudijo, da bi kar najbolj nazorno prikazali nekdanji sejem, letos pa bodo z njim obeležili 413 - letnico prvih sejmov na Rečici in podelitve trških pravic. ■ JP V soboto veliko slavje LUČE OB SAVINJI - V soboto popoldne bodo slavili v Lučah ob Savinji, saj bodo tudi uradno odprli nov večnamenski gasilski dom. Skoraj 100 - milijonsko naložbo bodo posebej počastili gasilci, slovesnost pa bodo začeli ob 15.00. Že ogrevanje na plin LUČE OB SAVINJI - Izvajalci so že sklenili izgradnjo prvega dela ogrevanja na plin. Ko bodo odpravili nekaj manjših napak, ugotovljenih ob tehničnem prevzemu, se bo preko 30 naročnikov že v naslednjih dneh ogrevalo s plinom, naložbo pa bodo nadaljevali prihodnje leto. mjp Teden prometne varnosti Stopimo iz teme! Policisti so 5. oktobra začeli, 11. oktobra pa bodo sklenili akcijo z naslovom STOPIMO IZ TEME. Z njo želijo pozitivno vplivati na tisto kategorijo udeležencev v prometu, ki so v najslabšem položaju - pešce, ki glede na svojo prometno moč ob nesreči skoraj vedno potegnejo krajši konec. Znotraj kategorije pešcev pa bodo še posebno pozorni do otrok in starejših ljudi, v ta namen načrtujejo tudi obiske v domovih za ostarele. Še posebej ogroženi so pešci ponoči, pri hoji na neosvetljeni cesti, če p« i tem ne uporabljajo pripomočkov, ki izboljšujejo njihovo vidnost, lahko so to odsevni trakovi in kresničke. Te bodo policis.li v času akcije tudi delili, dodali pa jim bodo še posebno zgibanko Poseben nadzor nad kolesarji, pa tudi vozniki, ki s svojim r,i\ nanjem ogrožajo pešce, pa policisti načrtujejo za petek. '>. oktobra med 6.30 in 8.30 ter med 11.30 in 13.30. uro. ■ mkp ' .v. ........: . . .. : 26. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Zanimiv literarni večer.... V Velenju se je ob koncu tedna dogajalo 26. srečanje mladih pesnikov in pisateljev Slovenije. Pripravili so ga Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Zveze kulturnih društev Velenje in Mladinski center Velenje. Program je bil pisan in pester, odziv Velenjčanov na dogodke pa žal pod pričakovanji. Škoda, saj bi vsi, ki trdijo, da jim je kultura blizu, imeli kaj videti in slišati. Začelo se je v petek s predstavitvijo (izmed skoraj 300 prijavljenih) izbranih 6 avtorjev v Mladinskem centru, ko so tudi odprli razstavo mlade umetnice Kristine Lažetič. Večerni liter-arno-glasbeni večer na velenjskem gradu se je odvijal v poročni dvoranici, k vzdušju pa je z vedno aktualnim nastopom pripomogel Zračni kvartet Kanta in zanimiva pogostitev, saj se je okusen golaž skuhal kar v atriju. Svoja dela so po pozdravnem govoru župana Srečka Meha predstavili v Sloveniji že znani in priznani pesnik Aleš Šteger, pisateljica, Prešernova nagrajenka Maja Novak, pripovednica Nina Kokalj Literarno-glasbeni večer na sproščenem vzdušju. Zato sc ter pesnika Goran Gluvič in Ivo Stropnik. Ta je bil tudi eden od selektorjev izbranih avtorjev republiškega srečanja, ki se je v zanimivi režiji Velenjčana Iva Rep-nika, ki živi in dela v Ljubljani, zgodilo v soboto popoldne v Mladinskem centru. Izbrani avtorji Boštjan Domjanič, Matejka Grgič, Andrej Hočevar, Peter Ju-rgec, Dejan Kozel in Katja Za-krajšek, so svoja dela predstavili ob glasbi, z igrami glasov, med gibanjem... "Namen tega srečanja je od vsega začetka nespremenljiv in v svojem bistvu za slovensko velenjskem gradu je potekal v poskrbeli znani gostje in zanimiva pogostitev. (ljubiteljsko) kulturo še zmeraj svetel, tj . pod nebom slovenskega parnasa med "mladimi" literarnimi ustvarjalci iskati in družiti nove talente - morda iz teh vrst tudi tazaresna pisateljska imena.... In upanje, ki izhaja iz slednjega, prihaja povečini iz generacij srednješolcev, občasno pa tudi izmed starejših posameznikov...," pravi Ivo Stropnik. V okviru dogodkov so v velenjski Kulturnici podrobno predstavili velenjsko založništvo Po-zoj, ki je do sedaj izdalo že več kot 40 naslovov. ■ bš Tekmovanje za vzorno urejeno kmetijo Najlepše prejele priznanja Luče, 24. septembra - Na tur- istični kmetiji Spodnji Jerovčnik nad Lučami so orga-nizatoiji letošnjega tekmovanja za vzorno urejeno kmetijo (Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje - enota za kmetijsko svetovanje Velenje, TIC Velenje, turistične zveze in tovrstna društva na območju Šaleške doline in občine Žalec) najlepšim podelili priznanja. Posebna komisija ob ogledu na terenu ni ocenjevala le urejenosti hiše, dvorišča in lepega cvetja, ampak celostno podobo kmetije (poleg omenjenega še hlev ter druga gospodarska poslopja), pozorni pa so bili še na red, čistočo in smisel za ohranjanje tradicionalnih elementov slovenske kmetije. Ogledali so si 25 kmetij na območju občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki ter Žalec. Iz Šaleške doline sta v skupini najlepših kmetij dobili priz- Dobitniki letošnjih priznanj nanji kmetija Mojce in Franca Drofelnik iz Paške vasi ter kmetija Menih iz Topolšice. Za vzorne kmetije so proglasili kmetije Vande in Bojana Miklavžina iz Škal, Majde in Eda Glušiča iz Silove, kmetijo Jevšnik iz Laz, Marije in Stanka Goličnika iz Belih Vod, Alenke in Janeza Anželaka iz Zavodenj, Marije in Ivana Špitala iz Topolšice, Nade in Ivana Apata iz Gaberk, Marjane in Franca Dreva iz Slatine, Ide in Jožeta Kugoniča iz Skornega ter kmeti- ed turistično kmetijo Ramšak (foto: J. Kandolf) jo Ocepek iz Silove. V skupino lepo urejenih kmetij pa sta se uvrstili kmetiji Viktorije in Jožeta Krenkerja iz Plešivca ter Danice in Viada Avbrehta iz Cirkovc. V pogovoru so nekateri razkrili željo o dopolnilni dejavnosti v obliki turizma na kmetiji. Če jim bo država pri tem pomagala, bo gotovo na kateri od najlepše urejenih kmalu zacvetel kmečki turizem. ■ tp LJUBLJANA-Vlada je ministrstvu za kmetijstvo in zavodu za blagovne rezerve naložila, da s trga odkupita 20 milijonov litrov vina in ga prodata v tujino, ker je neprodanega vina letnik 1997 in starejšega še okrog 60 milijonov litrov, samo letos pa naj bi novega natočili kar 92 milijonov litrov. CELJE - Celotno premoženje celjske Zlatarne na prvi dražbi junija niso prodali po tržni ceni 533 milijonov tolarjev, uspešna pa ni bila tudi druga dražba po likvidacijski ceni 431,7 milijona tolarjev, upniški odbor se bo sedaj odločil o tretji dražbi za prodajo celotnega premoženja, ali o prodaji posameznih delov. KRANJ - Za letošnjega menedžerja leta so v Termah Čatež razglasili Jakoba Piskernika, predsednika uprave kranjskega Merkurja, ki ima v slovenski tehnični trgovini 41 - odstotni delež, Merkur sedaj zaposluje preko 1300 delavcev, lani pa je dosegel skoraj 47 milijard tolarjev dobička. MARIBOR - Poštna banka Slovenije ima od prejšnjega tedna sedež v Mariboru, njena bilančna vsota je bila konec avgusta 33,9 milijarde tolarjev, letošnji dobiček naj bi precej presegel lanskih 146 milijonov tolarjev, posluje pa preko 540 poštnih uradov po vsej Sloveniji. SLOVENSKE KONJICE - V letošnjem evropskem lepotnem tekmovanju Entente Florale so poleg Nottinghama in Monzbeliarda zlato medaljo prejele Slovenske Konjice, vas Žiče bronasto, sicer pa naj bi v desetih letih za projekt turistične prenove Dravinjske doline namenili 10 milijard tolarjev. LAŠKO - V čudovitem okolju Zdravilišča Laško so v ponedeljek predstavili knjigo dolgoletnega novinarja Toneta Vrabla o zlatem olimpioniku Leonu Štuklju z naslovom Mož treh stoletij. Podpis do podpisa ceste gradi Predstavniki naših cestnih podjetij in državne direkcije za ceste se verjetno že dolgo niso tako pogosto podpisovali kot zadnje dni. S podpisi potrjujejo, da bodo (končno) obnovili mnoge pomembne prometnice po Sloveniji. Eden zadnjih podpisov, ki je bil opravljen na Koroškem, je izredno pomemben tudi za Šaleško dolino. Ne jpot do Koroške ne proti Arji vasi in Celju ne bo dolgo več tako trnova. Ce bodo vsi, ki so listine podpisali, držali besede, se bomo po teh cestah že kmalu vozili udobneje. Za Velenje in druge kraje je zelo pomemben še drugi "cestni" podpis. Avto cestni! Potrjen je začetek gradnje zahtevnega trojanskega odseka, ki bo naše območje vendarle končno malo bolj približal Ljubljani. Čeprav pravimo, da gre vse prerado v Ljubljano, je vendarle tudi res, da si želimo, da bomo do naše prestolnice prišli hitreje in lažje kot sedaj. Pot tja je pač nuja, pa si to želimo ali ne. Toda krajša pot do Ljubljane bo rojena v mukah. Štiri predore bo teba zvrtati, trinajst viaduktov zgraditi pa še nekaj mostov. Tej zahtevnosti primerna bo tudi cena. Pa ni čudno, da so se ob podpisu našli nekateri, ki opozarjajo, da pot, ki so jo ubrali, ni najboljša. Ampak kar je, je. Začetka menda niti računsko sodišče ne more ustaviti. Morda ustavno - saj pri nas zdaj ljudje ali organizacije že za vsako malenkost letijo na to sodišče. Za naše območje je bilo zadnje dni pomembno sestankovanje v Zagrebu. Naša in hrvaška pogajalska skupina sta menda naredili še en koraček k ureditvi spora zradi nuklearne elektrarne Krško. Upajmo, da to ni le stopicanje na mestu. Neurejeni odnosi so namreč lahko za nas kar črni. Po najbolj črnem scenariju bi lahko zapirali elektrarne in premogovnike, ker bi se naenkrat znašli v izobilju električne energije. Menda je sreča v tem, da le ne držijo hvaljenja s hrvaške strani, da niso odvisni od elektrike iz Krškega. Prej ali slej bodo morali poseči po energiji iz te elektrarne. Poznavalci pravijo, da si bodo tedaj na oni strani Kolpe oddahnili. Mnogi na tej strani tudi. V naše vrhove pa še kar udarjajo strele. Sledijo si pozivi po odstopih ministrov, sledijo interpelacije. Ce bi vse to uspelo, bi se lahko zgodilo, da bi vlada ostala brez ministrov. Eni pravijo, da se to morda pri delu niti ne bi kaj dosti poznalo. Poznalo pa bi se v državnem proračunu, saj bi prihranili veliko denarja, ki gre zdaj za njihove plače. In primanjkljaj v proračunu bi bil takoj manjši. Pa še ljudem bi zadostili, saj pravijo, da je preveč državnih uradnikov (uradnik ali minister, to je za nekatere isti šmorn) in da gre zanje veliko preveč denarja. Pa naj še kdo reče, da naše ljudstvo ni pametno. ■ k 8. oktobra 1998 DOGODKI, AKTUALNO MS VAS 3 SPOŠTOVANI OBČANI! Ivč Kotnik, Dovi direktor SCV VELENJE - Od 1. oktobra dalje ima Šolski centre Velenje novega direktorja. To je Ivč Kotnik, do tega dne ravnatelj Poklicne in tehniške rudarske šole tega zavoda. Svet zavoda se je zanj odločil med tremi prijavljenimi kandidati. Dosedanji direktor Peter Robida je po 33 letih službovanja na Centru (od tega je zadnjih 12 let opravljal dela in naloge direktorja) odšel v pokoj. ■ tp NAJUGODNEJŠA PONUDBA POTROŠNIŠKIH IN STANOVANJSKIH POSOJIL bo enako kot v mesecu septembru dosegljiva in dobrodošla tudi v oktobru, v času jesenskih nakupov in priprav za zimo. IN KAKŠNE SO UGODNOSTI? • NIZKE OBRESTNE MERE - PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH ŽE OD T + 3,5 % NAPREJ IN - PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH ŽE OD T + 4,0 % NAPREJ • DOBA ODPLAČILA JE PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH DO 5 LET IN PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH DO 15 LET • POSOJILA SO NA VOLJO TAKOJ. PRIČAKUJEMO VAS! JO j banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854 257, interna 249 in 303, faks 063 859 106 Splošna bolnišnica Celje Novorojenčku prijazna porodnišnica Celje, 1. oktobra - Že teden dni tabla pred vhodom v gineko-loško-porodniški oddelek Splošne bolnišnice Celje opozarja tiste, ki stopajo čez prag oddelka, da vstopajo v novorojenčku prijazno porodnišnico.Tablo s tem napisom in Unicef znakom sta na priložnostni slovenosti odkrila ambasadorka Unicefa v Sloveniji, znana gledališka in filmska igralka Milena Zupančič ter član nacionalnega odbora za celjsko regijo Željko Cigler. Celjska je za ljubljansko druga porodnišnica v Sloveniji, ki ji je mednarodna komisija Unicefa dodelila ta prestižni naslovom oziroma 12702 v svetu. Nanj so se v celjski bolnišnici pripravljali dalj časa, saj so morali zadostiti vsem desetim strogim merilom, ki sta jih postavila Unicef in WHO. Izpolnili so jih pol leta pred rokom. Po besedah predsednice slovenskega odbora za Unicef Andreje Črnak Meglic je eden od osnovnih ciljev projekta novorojencu prijazna porodnišnica ta, da po desetletjih uporabe nadomestkov matere spet spodbudijo k dojenju svojih otrok oziroma k čim daljšemu prvemu in najboljšemu stiku matere z novorojencem. Podelitev naziva novorojenčku prijazna porodnišnica ni enkraten dogodek, ampak se bodo morali za njegovo vnovično pridobitev v celjski bolnišnici dokazovati vsako leto. Direktor celjske bolnišnice Samo Fakin je ob tej priložnosti povedal, da so pokazali več kot le dobro voljo, da bi bila porodnišnica prijazna tudi za matere. V ta namen so uredili nekaj nad- standardnih sob in vzorčno uredili dnevno sobo zanje. Po mnenju predstojnika ginekološko-porodniškega oddelka dr. Vladimirja VVebra, pomeni pridobitev prestižnega naziva potrditev dosedanjih prizadevanj v tem okolju, hkrati pa jih obvezuje k takšnemu delu tudi v prihodnje. Ob tem je izrazil bojazen, da zalogaju ne bodo kos, če bo standardizacija slovenskih bolnišnic celjsko prikrajšala za del prihodka. Na leto pomagajo v celjski porodnišnici na svet 1700 novorojencev. Od 4. julija letos dalje, odkar je v bistvu ta že novorojencu prijazna porodnišnica, pa je v njej privekalo na svet 450 otrok. ■ tp Zaščita slovenskega mesta in podeželja VELENJE - Kmetijska zadruga Šaleška dolina ter SLS s podružnicami Velenje, Šoštanj m Šmartno ob Paki bosta v jutri (v petek) pripravili posvetovanje na temo Zaščita slovenskega mesta in podeželja. Ob tej priložnosti bosta na posvet povabili predstavnike koroških Slovencev, ki bodo spregovorili o težavah avstrijskih kmetov ob vključevanje Avstrije v Evropsko unijo, republiški minister za kmetijstvo in gozdarstvo Ciril Smrkolj in predsednik zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk pa naj bi predstavila program zaščitnih ukrepov, ki bodo slovenskemu kmetu pomagali pri premagovanju težav, povezanih s tem korakom. Posvetovanje bodo v kulturnem domu v Velenju začeli ob 10. uri. «MI na Prijavnica Postal-a bi član-tca Združene liste Ime in priimek Naslov Poštna številka Datum rojstva Podpis Datum Prijavnico pošljite na nasiov: ZLSD, Prešernova 1, p.p. 65,3320 Velenje ■Silij takih srečanjih lahko samo prijetno družili. To bi se lahko, če ne bi bilo v teh časih toliko tistih, ki bi radi izničili NOB. Zato je treba vedno znova povedati, da tega ne bomo dovolili." Na tradicionalno srečanje na Graško goro so prišli tudi planinci, pohodniki po poteh XIV. divizije, ki je tudi del šaleške planinske poti, predvsem iz območja Velenja, medtem ko so ------ ...jvb.w,nv JliJvlI ^Aiail Ud Graško goro taborniki, lovci.... "Vsa društva, pa naj bodo to športna, kulturna ali planinska, so del civilne družbe, kjer imajo prostor vsi, ne glede na to, kakšne barve smo in kakšnega prepričanja, zato vanje politike ni smiselno vnašati," pa je bil jasen predsednik Planinskega društva Velenje Jože Melanšek. ■ Milena Krstič - Planine Množično srečanje borcev, aktivistov, planincev, tabornikov na Graški Gori Za pošteno vrednotenje preteklosti Čeprav Graška gora, kjer je v soboto potekalo tradicionalno srečanje borcev, aktivistov in planincev, udeležence ni pričakala v soncu, ampak v megli, in čeprav so mnogi dopoldne še oklevali, ali bi na pot sploh šli, se jih je na Graški gori zbralo res lepo število. Tradicionalno srečanje je bilo posvečeno dogodkom med NOB vŠaleško-mislinjski dolini, med drugim ustanovitvi I. Štajerskega bataljona na Grmadi nad Plešivcem, 8. oktobru napadu na mesto Šoštanj, 50-letnici ustanovitve borčevske organizacije Slovenije, prazniku Mestne občine Velenje in prazniku krajevne organizacije Šoštanj. Udeleženci so prišli od vsepovsod, največ pa iz Šaleške, Mis-linjske doline in Slovenj Gradca. Med njimi so bili predsednik Zveze borcev Slovenije Ivan Dol-ničar in predsednik Območnega združenja Borcev Velenje Jože Povše, Miran Potrč, poslanec v državnem zboru, ki je bil tudi slavnostni govornik, Zmago Jelinčič, tudi poslanec v državnem zboru, Lojze Dolničar, predsednik odbora Štirinajste, Meh, slovenjegraški Janez Koml-janec, mislinjski Mirko Grušovnik... Na Graški Gori pa sta tudi borca, ki sta sodelovala pri ustanovitvi I. Štajerskega bataljona na Grmadi Alojz Ribič - Tone in Ludvik Zupane - Ivo, oba iz Celja. "Vedno rad pridem na Graško goro, to je moja preteklost," je rekel Alojz Ribič. Partizanom se je priključil 12. junija 1941. Ludvik Zupane pa je dodal, da sta oba 8. oktobra 1941 sodelovala pri napadu Štajerskega bataljona na Šoštanj. Lojze Dolničar, predsednik odbora Štirinajste je povedal, da danes še živi blizu 200 borcev, ki Ob predsedniku Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Jožetu Povšetu, poslanec Zmago Jelinčič. Alojz Ribič-Tone Ludvik Zupane - Ivo so šli s XIV divizijo na Štajersko, pet od njih, ki so sodelovali v bojih na Graški Gori, je v soboto tudi srečal. "Graška Gora je slehernemu borcu, ki je bil tu, ostala v globokem spominu." Občutek na takih srečanjih, kot je bilo sobotno, je vedno nekaj posebnega, je ugotavljal predsednik borčevske organizacije Slovenije general Ivan Dolničar. "Borci imamo veliko prireditev po vseh Sloveniji. Letos jih bo okoli 300 in na vseh se zbere velika množica, ne samo .ViTirpaiiiC rjevi^ Oru? xrraŠKcr £ura pa je sploh točka, kjer se borci radi srečujemo, saj je v nas veliko spominov prav iz bojev na Graški Gori." Jože Povše, predsednik Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Velenje pravi, da borci pripravljajo srečanje na Graški Gori tudi zato, ker leži ta gora na tromeji občin Velenje, Slovenj Gradec in Mislinja. "Naša organizacija je nestrankarska in nepolitična, naša obveza je negovanje tradicije in pridobitev NOB. Eno velikih spoznanj iz tistega časa je tovarištvo. To je še vedno prisotno na naših srečanjih. Naše članstvo je starejše in omagano od naporov, v zadovoljstvo pa nam je, da radi pridejo med nas tudi mladi, saj so sinovi, hčere in vnuki tudi srečni, če vidijo nasmejane svoje dedke in babice. Mi smo še tu, želimo in zahtevamo, da se dogodki ocenjujejo in vrednotijo našm-iovSnse^r^oooitev, tirtib za domovino žrtvovali največ, kar je mogoče, svoja življenja." Miran Potrč je povedal, daje vedno počaščen, kadar ga borci povabijo, da jim spregovori. "ZLSD je stranka, ki goji in sprejema pozitivne tradicije NOB, prepričana je, da brez NOB ne bi bilo Slovenije v današnjih mejah, ne bi bilo demokracije in samostojne slovenske države. Na žalost pa moram reči, da bi mi Mali gospodinjski aparati Nazarje Nova naložba, nova tržišča, novo ime V nazarskem podjetju Mali gospodinjski aparati bodo gradnjo velike proizvodne dvorane sklenili v bližnji prihodnosti, saj bo proizvodnja v njej stekla že v začetku novembra. "Skoraj nihče nam ni verjel, da bomo tako velik zahteven objekt zgradili v pičlih petih mesecih, celo v vodstvu koncema Bosch -Siemens so presenečeni, pa seveda zadovoljni," je dejal direktor MGA Vili Eisenhut. Novogradnja pomeni vsebinski preusmeritev na področje proizvodnje elektromotorjev za zunanje kupce. To je obenem nova skupina izdelkov v koncernu Bosch - Simens, ki dodatno prav v tem obdobju kupuje tovarno elektromotorjev v srednji Evropi. S tem bodo zaokrožili proizvodnjo elektromotorjev, ki jih uporabljajo v beli tehniki, to bodo motorji za pralne in pomivalne stroje, za kompresorje v hladilni tehniki, za male gospodinjske aparate in mo- torji za strateške partnerje, med katerimi je v ospredju firma Vonverk. V koncernu bodo v tem mesecu to skupino izdelkov razširili in zaokrožili v skupino hišna tehnika. Poleg malih gospodinjskih aparatov, sesalcev, termičnih aparatov in mo-torskih aparatov za obdelavo hrane, bodo namreč ponudili še kila naprave, pripravo tople vode in gretje s plinom, kar pomeni plinske peči in podobno. S tem se bo koncem preimenoval, hkrati pa bo spremenilo ime tudi podjetje MGA, katerega ime bo poslej Hišni aparati d.o.o. "V novem objektu bomo pridobili 4600 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov, možna pa je tudi nadgradnja prvega nadstropja. Določene proizvodne linije bomo iz obstoječih preselili v nove prostore, torej bomo v starih tudi pridobili nekaj površin, ki jih bomo HSMJHjfc v H| , HgHHmSHULg M Vili Eisenhut: "Nismo še rekli zadnjo besedo!" koristno porabili. Dejstvo torej je, da znamo delati in da želimo še rasti. Usmeritev v dinamični izvoz, ki so jo v koncernu sprejeli 1996, je bila pravilna. Pomagala nam je, da nismo neposredno občutili krize v zahodni Evropi in razpada ruskega trga, saj smo si že pred tem zagotovili dovolj prostora na ostalih tržiščih," pravi direktor Vili Eisenhut. V nazarjah bo lahko v prihodnje zaposlenih do 800 ljudi, ki bodo delali na štirih programih - mali gospodinjski aparati, elektromotorji za Vonverk in elektromotorji za druge partnerje, " s tem pa še nismo rekli zadnje besede," je odločno napovedal direktor, "najbolj pomembno je, da smo z delom dokazali naše znanje in sposobnosti, da smo uspešno prestali prvi test in pridobili zaupanje koncema. Zdaj želimo, da bodo železa, ki jih imamo v ognju, kmalu tudi na nakovalu." ■ j P Savinja Mozirje Prvič so razdelili dobiček ____Nekaj leta nazaj so se v Savinja odločili za temeljito posodobitev svojih poslovalnic, da bi v bitki s tekmeci zadovoljili in obdržali kupce. V treh letih so večji del obnove sklenili, ostalo je le nekaj "malenkosti." Te se skrivajo v odločitvi, kakšno blago ponuditi v trgovinah v okoliških krajih. Dejstvo namreč je, da v sosednjih večjih krajih nastajajo velika nakupovalna središča, ob tem pa vsega blaga v vsaki vasi ne morejo nuditi. Med vasjo in velikimi nakupovalnimi središči so namreč kraji, kot so Rečica ob Savinji, Nazarje in Mozirje, kjer morajo ponuditi več kot le zagotoviti vsakodnevno preskrbo in v tem prostoru iščejo svojo priložnost. Posebno pozornost bodo namenili športu in pohištvu. Letošnji del posodabljanj so opravili z opazno preureditvijo poslovalnice Samo v ožjem sre-obutev, usnjeno galanterijo in darilni program. Cisto zadnji zalogaj je računalniški program v papirnici, ki ga glede na potrebe in zanimanje še širijo. Napori in odrekanja prejšnjih let so obrodili sadove in tako so letos prvič med delničarje razdelili dobiček. Res je bilo to "samo" 8 milijonov tolarjev (brutto), drugi del je ostal nerazporejen, vseeno pa je to oddolžitev vsem delničarjem za zaupanje v minulih letih. Črpalka in skladišče Dolg iz preteklosti jih opozarja na dve pereči zadevi. Prva je bencinski servis v Nazarjah, njegova "usoda" pa bo znana kaj kmalu, saj so pogovori z večjim slovenskim podjetjem v teku. Možnosti sta dve: prva je obnova in druga novogradnja. Kakšnih 100 milijonov tolarjev za novogradnjo je dokajšen zalogaj, čeprav denarja ne bi bilo (pre)težko zagotoviti, tako pravijo na Savinji, vprašljiva pri vsem Nekajletno obnovo poslovalnic so sklenili s trgovino na mozirskem trgu hovega zares neuglednega objekta sredi Nazarij. Ta objekt bodo morali porušiti, kaj bo zraslo na tem mestu pa še ni znano; mogoča je tudi prodaja. Dejstvo je, da hitrejšo rešitev te težave ovirajo zemljiške oziroma lastninske zadeve. ■ JP tem pa je donosnost. Kakršnakoli že bo odločitev, nalogo želijo in hočejo uresničiti v prihodnjem letu. Drugi večji zalogaj je izgradnja prodajno - skladiščnega objekta, kije predpogoj še boljšega poslovanja. S tem v zvezi ne neposredno povezana usoda nji- Gorenje Notranja Oprema se je uspešno predstavila na pohištvenem sejmu Navdušili z novimi programi kuhinj, kopalnic in keramike Na ljubljanskem pohištvenem sejmu se je predstavila tudi Gorenjeva Notranja oprema. Tokrat je bil njihov razstavni prostor še posebej lepo urejen na kar 250 kvadratnih metrih in je pritegnil veliko obiskovalcev. Med drugim so razstavili tri kuhinje iz novega programa Optigor in paleto kopalniških blokov. Prednosti teh programov so v hitrih dobavah, ugodnih cenah in enostavni kombinatoriki elementov. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi program kuhinj in kopalnic po naročilu ter številne keramične ploščice najsodobnejših dizajnov. Že lani je vzbudila veliko zanimanja kupcev kuhinja MINA z vrati v bukovem furnirju in masivnimi bukovimi robovi, letos pa so jo predstavili še v barvi češnje. Nova je tudi kuhinja PIKA z laminiranimi vrati in bukovimi dodatki. Rezultat vlaganja v novo tehnologijo je tudi kuhinja FLORA z vrati v kvalitetni beli in umirjeno zeleni foliji. Vse kuhinje so obogatili z modernimi ročaji, novimi elementi in aktualnimi kovinskimi dodatki, ki poenostavljajo kuhinjska opravila, obenem pa razgibajo celoten videz kuhinje. Vse nove modele kuhinj bodo lahko kupci naročili v začetku pri-hodnejga leta. Veliko zanimanja so pritegnile tudi kopalnice po naročilu. Kupci lahko izbirajo 12 osnovnih barv, ali pa si barvo izberejo čisto po svojem okusu. Nov program kopalnic so tudi že razstavili v svojem prenovljenem prodajnem studiu na Primorski 6 v Šoštanju. Omenili smo tudi bogato izbiro keramičnih ploščic, razstavili so jih It. Lepo urejen razstavni prostor Gorenja Notranje opreme je pritegnil pozornost mnogih obiskovalcev predvsem tako, da so z njimi dopolnili razstavljene kopalnice in kuhinje. Letos so predstavili 40 novih modelov, katerih kakovost je usklajena z zahtevami evropskih standardov, desing pa z gibanjem modnih trendov. Med novostmi so tudi ploščice za zunanje oblaganje in mozaiki. ■ M.Zakošek Končno bodo sklenili lastninjenje Nedokončan postopek lastninjenja je bil za RTC Golte v minulih letih največja cokla za uresničitev vseh nujnih razvojnih načrtov. Zdaj je že znano, da bodo postopek sklenili še v tem mesecu, torej naj bi se stvari obrnile v pravo smer v začetku novembra, za kakršnekoli letošnje naložbe pa so seveda prepozni. To ne pomeni, da se ne pripravljajo na bližnjo zimo. Prihodnji teden bodo izvedli redna vzdrževalna dela na nihalki, pred-prodajo sezonskih kart pa so tudi že pričeli. Veljale bodo od 15. decembra do 31. marca, do 15. oktobra je treba zanje odšteti 20.000 tolarjev za odrasle in 15.000 za otroke, nekoliko manjši popust bo veljal še v obdobjih med 15. oktobrom in 15. novembrom ter med 15. novembrom in 15. decembrom, po 15.decembru pa bo možen nakup samo s polno ceno, ta pa je 40.000 tolarjev. Ujp Banki Celje in Hmezad združeni Od začetka oktobra sta Banka Celje in Hmezad banka združeni, slednja posluje kot podružnica in opravlja vse posle s fizičnimi in pravnimi osebami na tolarskem in deviznem področju. Komercialna dejavnost Podružnice Hmezad je organizirana v dveh službah, ena pokriva področje gospodarskih družb, druga pa poslovanje z občani. V službo poslovanja s prebivalstvom so vključili vse obstoječe službe in agencije, ki pokrivajo območje Žalca in Zgornje Savinjske doline, ostale pa so združili z obstoječimi enotami Banke Celje. Kmalu bodo odprli novo enoto Agencijo Petrovče, ukinili pa jo bodo v Levcu. ■ mz SKB banka znižala obresti SKB banka je sicer odobravala v preteklosti kredite po fiksni obrestni meri, vendar so letos obrestne mere znižali že tretjič, tretje znižanje so opravili z z oktobrom. Obresti bodo znižali tudi za stare kredite. Tako bodo najvišje obrestne mere za stanovan jske kredite z odplačilno dobo do 15 let 6,75 odstotka, z odplačilno dobo do pet let pa 7,75 odstotka. Kreditojemalce bodo do sredine oktobra obvestili o novih obrestnih merah in višini ■ mz Prva skupščina delničarjev Vegrada Pred dnevi so se zbrali na prvi skupščini delničarji delniške družbe Vegrad. V nadzorni svet so izvolili dva predstavnika zaposlenih Vegrada ter štiri predstavnike ostalih delničarjev. Potrdili so razvojne usmeritve, ki jih je predložil dosedanji direktor mag. Muharem Bolič. Slednjega je nadzorni svet, ki seje sestal takoj po zasedanju skuščine, potrdil za direktorja oziroma upravo, v ka teri je sam. Na sliki: med razpravo na skupščini delničarjev Vegrada. ■ mz, foto sv Glin KM Nazarje Obetavni sejemski nastopi Nazarsko podjetje Glin KM sije z nastopi na nedavnih sejmih zagotovilo dovolj naročil za dobro poslovanje v prihodnjih mesecih. Že prve ocene kažejo, da so bili zelo uspešni na ljubljanskem pohištvenem sejmu. Temu v prid niso le številni poslovni partnerji, ki so se mudili na njihovem razstavnem prostoru, temveč predvsem zajetno število naročil. Zelo pomembno je, da so predstavili nove izdelke, katerih prve količine bodo izdelali in dobavili še letos. To jim omogoča letošnja strategija, na podlagi katere so nove izdelke razvili že prej in se organizacijsko in tehnološko pripravili na takojšnjo proizvodnjo. Istočasno so razstavljali tudi v severni Nemčiji in tudi tam bili deležni zelo ugodnih odzivov. Nova naložba v boju s tekmeci Razumljivo je sedanja uspešnost pogojena z minulimi napori. Pomemben mejnik je bila lanska jesen, ko so zgradili novo skladišče, ki je omogočilo proizvodnjo večjega števila izdelkov in hitrejše dobavne roke, vse v večje zadovoljstvo kupcev, nenehno izboljševanje tehnologije je seveda stalnica njihovih naporov in prav tem času so dobili dva računalniško vodena stroja, ki omogočata manjših serij, to pa je pogoj za večjo prilagodljivost proizvodnje in dobave izdelkov. Stopati v korak z najsodobnejšo tehnologijo je nujnost, saj le tako lahko dosegajo višje cene na zahtevnem evropskem trgu, kar je zahtevna naloga. Letos so se znova pojavili tudi na trgih držav bivše Jugoslavije, kjer se prav tako soočajo z močno konkurenco proizvajalcev iz številnih evropskih držav in kjer nimajo nikakršnega "popusta" pri doseganju višjih cen, te si morajo izboriti. Na tržiščih teh držav bodo letos prodali 15 odstotkov celotne proizvodnje, v zahodni Evropi 30, ostalih 55 pa na slovenskem tržišču. Ujp 8. oktobra 1998 NAS POGOVOR MS ČAS 5 Na pogovor smo povabili direktorja Elektronike Velenje mag. Draga Suleka V Evropi preživijo le najboljši! Po doseženem celotnem prihodku sodi Elektronika Velenje med šest največjih podjetij v Šaleški dolini in je edina slovenska proizvajalka televizorjev, pa tudi ena redkih, ki se je obdržala na evropskem tržišču. Nastala je na pogorišču Elektronike Gorenje pred petimi leti. V tem kolektivu namreč po izgubi trgov nekdanje Jugoslavije tega programa niso uvrstili med prednostne. Podjetje je prevzel Sklad za razvoj, ki je zaupal mag. Dragu Šuleku in skupini strokovnjakov. Ti so bili eni redkih, ki so verjeli, da je mogoče ta program razviti tako, da ga bodo lahko tržili na zahtevnih evropskih tržiščih, ki jih je že takrat preplavila vzhodna konkurenca. In kako je v Elektroniki Velenje danes. O tem smo se pogovarjali z direktorjem mag. Dragom Sulekom. ^ Gorenje je ocenilo, da je njihov program Elektronike neperspektiven. Kaj vas je vodilo, da ste takrat sprejeli gotovo predrzen izziv, da jo vendar postavite na noge. Bilo je namreč le malo tistih, ki so verjeli, da vam bo uspelo? Mag. Drago Šulek: "Vse, kar je od nekdanjega podjetja ostalo, so bili dobri kadri in izdelki. Kljub temu je bila prava predrznost, ko smo se odločili začeti na novo, tako rekoč iz nič. Odločujoče je bilo zaupanje v skupino, kije delala na razvoju tega programa. Poleg tega pa je Evropa ravno tisti čas sprejemala zaščitne carine za izvenevropske države. Torej sem ocenil, da bo tja nekoliko lažje prodreti. To zadnje ni bilo tako enostavno, pa tudi z napovedanimi proticarinskimi ukrepi ni bilo nič." % Elektronika Velenje je sedaj stara že pet let. Kakšen je pogled nazaj na to obdobje? Mag. Drago Šulek: "Bilo je polno vzponov in padcev in teh se nerad spominjam. Konkurenca na evropskem trgu, predvsem dobaviteljev iz Azije in Daljnega vzhoda, je velika. Vzdržala je niso niti največja, dobro uveljavljena podjetja, ki so danes pretežno v lasti Japoncev. Z vsem tem smo se morali soočiti in se prilagoditi. Ni bilo lahko, še posebej, ker smo se tudi sicer šele postavljali na noge. Kupiti smo morali opremo in se preseliti iz obstoječe hale (na licitaciji jo je kupilo Gorenje), v novo, ki smo jo morali seveda primerno urediti. Ob tem pa naj poudarim, da tudi slovenska makroekonomska politika izvoznikom ni naklonjena, saj cene domačega reprodukcijskega materiala in delovne sile naraščajo hitreje kot inflacija, cene izdelkov, ki jih prodamo na tuje pa ne padajo samo zaradi neizprosne tržne bitke temveč jih zadrževanje deviznih tečajev pri menjavi v domačo valuto še dodatno ok-lesti. A tako pač je, vsemu temu se je treba prilagoditi in tisti, ki to zmore, uspe." 0 Vam je očitno to uspelo. Kakšna pa je Elektronika danes? Mag. Drago Šulek: "Smo edini proizvajalci televizorjev v Sloveniji in dosegamo doma skoraj polovični tržni Direktor Elektronike Velenje Drago Šulek: "Pred petimi leti smo na zaposlenega letno izdelali 200 televizorjev, leta 2000 pa jih bomo tisoč" delež, četudi izvozimo več kot 90 odstotkov proizvodnje, največ v Nemčijo, Češko, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, vse zanimivejše pa postajajo za nas tudi dežele severne Afrike. Na evropskem trgu dosegamo 0,6 odstotni tržni delež, kar ni zanemarljivo. S tem pa nikakor nismo zadovoljni, naš cilj je odstotek in pol. Zaposlujemo 420 delavcev, lani smo izdelali 215 tisoč televizorjev, letos pa naj bi jih okoli 250 tisoč." ^ Vaša panoga je ena najzahtevnejših, o konkurenci pa sva tako že govorila. Kako uspete tekmovati s proizvajalci, ki delajo z mnogo cenejšo delovno silo? Mag. Drago Šulek: "Naša prednost je predvsem razvoj, za katerega lahko trdim, da je na svetovni ravni, je pa bistveno cenejši. Naj ob tem dodam, da smo z njim daleč naprej, da imamo razvite na primer tudi televizorje, s frekvenco osveževanja 100 HZ, ki daje sliko z manj "utripanja" pa še marsikaj, a tega v proizvodnjo še nismo uvedli, ker ocenjujemo, da bi bilo zanimanja za takšne sorazmerno drage televizorje, premalo. Druga naša prednost so resnično dobri televizorji, primerljivi z vsemi znanimi svetovnimi znamkami. Naša prednost pa je tudi dobra organizacija, ki omogoča nenehno rast produktivnosti. Za primerjavo naj povem, da je Elektronika Gorenje proizvajala letno po 200 televizorjev na zaposlenega in da sem si sam kot veliko ambicijo, s katero bi dosegli konkurenčnost na evropskem trgu, zastavil od 350 do 400 televizorjev letno na zaposlenega. Toda lani smo jih proizvedli že 470, letos pa jih bomo okoli 550 letno na zaposlenega. " %Je to tista končna številka? Mag. Drago Šulek: "Nikakor.Sve-tovna konkurenca izdela na zaposlenega okoli 800 televizorjev. V tej panogi res ni šale, vem pa tudi, da tudi mi to zmoremo. Smo pred uresničitvijo velikega projekta. Pravi preskok imamo v načrtu. Morda bomo že prihodnje leto, najkasneje pa leta 2000, na zaposlenega proizvedli tisoč televizorjev letno." 0 So to televizorji lastne blagovne znamke? Mag. Drago Šulek: "Večino televizorjev prodajamo pod blagovnimi znamkami svojih kupcev, tudi Gorenja, vse več pa pod lastnima blagovnima znamkama, ki ju propagiramo tudi doma. To sta EVELUX in EV. V prodajnem programu ponujamo televizorje velikosti ekrana 37 do 82 cm z visokim S kanalnikom, teletekstom, prednastavitvijo izklopa. Po želji lahko dobijo kupci tudi televizorje z dodatnimi možnostmi kot so slika v sliki, megatekst, avtomatsko iskanje in razvrščanje programov...Se posebej ponosni smo na zadnje dosežke, televizorje višjega cenovnega razreda, v širokem formatu 16:9, s sliko v sliki, digitalno obdelavo zvoka z Dolby Surround Pro-logic sistemom. V kvaliteto teh televizorjev smo tako prepričani, da nudimo zanje triletno garancijo." % Ste eno tistih slovenskih podjetij, ki so v Evropo že stopila. Mag. Drago Šulek: "Moram reči, da so mi razprave o približevanju Evropi včasih že kar smešne. Takšna ' podjetja, kot je naše, brez Evrope ne morejo obstajati in so del nje v vseh pogledih. Predvsem pa velja tu ekonomija, ki je kruta, v našem okolju pa se marsikdo s tem ni pripravljen sprijazniti. A tako je in preživijo le tisti, ki so med najboljšimi. V Elektroniki Velenje se nenehno trudimo, da bi bili takšni!" ■ Mira Zakošek Mladinski center Šmartno ob Paki "Razpadajoča stavba ni nikakršen spomenik!" Na zadnji seji so svetniki občine Šmartno ob Paki sprejeli zadnji najpomembnejši akt za delovanje javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki. Za vršilca dolžnosti direktorja so že na eni od prejšnjih sej imenovali Janeza Dvornika, aktivnosti za ustanovitev centra pa je vodil odbor za negospodarske javne službe občine, ki mu predseduje dr. Jože Robida. Slednjemu smo zastavili nekaj vprašanja o ureditvi in dejavnosti centra. % V občini so mnogi menili, da je za mlade potrebno nekaj narediti. Dejavnost Mladinske-ga centra naj bi zapolnila to vrzel. Zakaj, ocenjujete, je bilo pri obravnavi te teme na sejah občinskega sveta toliko polemike? Mar samo zaradi bojazni, da center ne bo služil namenu, za katerega ste ga ustanovili, tako ohlapne registracije dejavnosti, zaradi bojazni, da bo to prevelik zalogaj za občino ali so razlogi kakšni drugi? Jože Robida: "Moram priznati, da informacij o hudih polemikah o in ob ustanovitvi centra nimam. Ce so, so spet na mestih in v skupinah, kjer pametni vedo vse o vsem. Mi smo mlade vprašali, česa si želijo, kaj bi radi počeli, s kom bi se radi družili. Konkreten rezultat je ustanovitev centra, sama registracija dejavnosti pa je rezultat odprtosti njegovih vrat oziroma želje in potrebe tistih, ki jim bodo namenjene. Ob tem ne smemo poz- abiti, da so vsi sprejeti akti in akti, ki jih bo še potrebno sprejeti, povsem usklajeni z ustreznim zakonom, po drugi strani pa omogočajo sami občini organizirano delovanje na nekaterih področjih, za katere do sedaj še nihče ni poskrbel. V aktih, o katerih govorim, je prepovedano točenje alkoholnih pijač, da ne omenjam posebej posedovanja in razpečevanja kakršnih koli drugih opojnih substanc. Zato je razprava o tem, ali bo v prostorih centra kakšen točilni pult ali ne, povsem odveč. Glede financiranja pa nam mora biti jasno, da bo za delovanje zavoda iz občinskega proračuna potrebno nameniti denar za pokrivanje stroškov delovanja: ogrevanje, poraba električne energije, telefon -internet, komunalne storitve, vodenje in organizacija ter programa dela zavoda. Za prihodnje leto načrtujemo, da bo občina iz proračuna za zavod namenila 4,2 milijona SIT in 1,2 milijona tolarjev za nakup video opreme ter ozvočenja. Določene aktivnosti bo financiral zavod sam v skladu z ustanovitvenim aktom. Še nekaj: za zagotavljanje pravnih, finančnih, organizacijskih ter drugih postopkov izvajanja dejavnosti v javnem zavodu je odgovorna občina preko sveta zavoda, v katerem ima ustanovitelj večino in tudi daje soglasje k imenovanju direktorja zavoda. Tako so zagotovljeni vsi kontrolni mehanizmi nad delovanjem centra." Jože Robida: "Sam objekt stare pošte je zanimiv, ker je v središču kraja, kjer je bilo že zbirališče ljudi. Stoji pa tudi na mestu, kjer aktivnosti centra ne bodo moteče za okolico." 0 Po mnenju nekaterih si je stranka LDS, kije dala prva pobudo Za odkup objekta "Gostilna Na pošt" in za ureditev prostorov za dejavnost centra, s tem postavila neke vrste spomenik. Zadevo naj bi menda podprla nasprotna stran samo zaradi tega, ker naj bi svetniki iz vrst LDS-a podprli nekaj, kar so želeli izpeljati svetniki iz vrst SKD-ja. Kako to komen- tirate? Jože Robida: "Razpadajoča stavba ni nikakršen spomenik, še posebej ne spomenik dobremu gospodarju. Stavba, ki smo jo namenili Mladinskemu centru, je, na žalost, v zelo slabem stanju in kakršna koli možnost za njeno obnovo je dobra. Če bo postala spomenik mladim, bo uspeh še toliko večji. S koalicijskim partnerjem v tem, kot v številnih drugih primerih, nimamo nikakršne pogodbe. Še najmanj kakšne pod mizo. Je pa res, če bi kolegi na občinskem svetu dvignili roke za ustanovitev centra nekoliko prej, bi nas Urad za mladino pri republiškem Ministrstvu za šolstvo in šport uvrstil v mrežo izgradnje teh centrov v Sloveniji že za leto 1998, kar bi pomenilo kar dobrodošlo ustanovno finančno injekcijo. V letu 1999 bomo tako izkoristili polovico načrtovanih 12 milijonov SIT državnih sredstev, drugo polovico pa leto kasneje." % Koliko je stal nakup stavbe, kdo je prispeval denar in koliko? Jože Robida:"Lastnik stavbe je bil koncem Gorenje, kije kot donator za odkup in ureditev prostorov prispeval kar precejšnja sredstva. Ostali denar za dokončen odkup mora po obrokih v roku dveh let poravnati občina, ki je postala lastnik stavbe." O Kako ste rešili težave s stanovalci? Jože Robida:"Stanovalcem, ki so bili najemniki stanovanj v nadstropju, smo omogočili najem dolgoročnih kreditov za nakup novih stanovanj. Po stanovanjskem zakonu jim je občina dolžna izplačati neamortizirane vložke v prenovo stanovanj. Dve stanovanji sta že prazni, zadnja družina se bo izselila do konca novembra. Naj ob tem povem, da smo z izselitvijo rešili stanovanjska vprašanja treh družin, ki bi slej ko prej postala velik problem za našo občino, saj so do sedaj te bivale v neprimernih pogojih. Z izselitvijo zadnjih stanovalcev bodo dani pogoji za priče tek obnovitvenih del na objektu. Najprej bomo obnovili sedaj neuporabne sanitarije, nato spodnje prostore zgradbe. Hitrost obnove bo seveda odvisna od priliva denarja z republiškega ministrstva za šolstvo in šport, od pridobljenih sredstev dona-torjev in dejavnosti samega centra." 0 Kakšne dejavnosti ste predvideli v centru v prvi fazi, katere v prihodnje? Jože Robida: "Dejavnost bo Mladinski center začel pred ureditvijo prostorov. Aktivnosti pa bodo takšne, da jih bomo lahko izvajali v drugih prostorih občine, ki bodo na voljo. V programu, sprejeli smo ga na zadnji seji zavoda, smo predvideli, da bodo v mali dvorani kulturnega doma predavanja, v telovadnici osnovne šole rekreacijska dejavnost, v tamkajšnji računalniški učilnici bomo organizirali tečaj, na prostem izvedli kostanjev piknik, sodelovali pri martinovanju, organizirali bomo smučarski tečaj in novoletno zabavo." 0 Kdaj boste center odprli za dejavnost mladih? Jože Robida: "Prvi naslednji priliv denarja ministrstva je predviden v prvem četrtletju prihodnjega leta. Predvidevamo, da bomo s tem denarjem in z denarjem donatorjev lahko spodnje prostore "stare pošte" v celoti namenili dejavnosti centra v začetku prihodnjega šolskega leta." 6 W VAS * \ r ^ Jlpljk- t " UTRIP 8. oktobra 1998 mmm Jnai bi pokazalo, Wr';-JLe nagibajo " irJS&z^£vom smo opravili že kar nekaj podobnih merjenj, vedno na enakem vzorcu - v Mestni občini Velenje smo o volilnih "namerah" povprašali 100 naključno izbranih telefonskih naročnikov, v Šoštanju 45 in v Šmartnem ob Paki 35; tokratna smo "vzeli" drugačen vzorec: v Mestni občini Velenje 107, v Šoštanju 53 in v Šmartnem ob Paki 33. Naročnike, kijih nismo "dobili", smo nadomestili z "rezervnimi." Merjenje je potekalo v četrtek, 1. oktobra, med 17. in 20. uro. Vsem, ki so v njem sodelovali, se najlepše zahvaljujemo. Motili smo jih pri najrazličnejših opravilih, a so bili vseeno pripravljeni sodelovati. Mestna občina Velenje - odvisno bo od programa posamezne liste Vprašanje - koga bi volili, če bi bile jutri lokalne volitve - je bilo odprto. Vprašani se je moral sam odločiti za eno od političnih strank. Vprašanje ni bilo zastavljeno denimo - bi volili to, oziroma bi volili ono ... Udeležba na novembrskih volitvah, vsaj po naših podatkih bi lahko bila. relativno dobra in to v vseh treh občinah, če sklepamo na osnovni odločne napovedi, da ne bodo volili. V Velenju je tako reklo dobrih 20 odstotkov amm VELENJE 30-i 25 20 15 10 i C A ~f i- ✓ # # # * y//// cialdemokratska stranka (SDS), recimo, da je v Velenju njen najbolj izrazit predstavnik Anton de Costa s 5,6 odstotka, tretje mesto pa bi zavzela Liberalna demokracija Slovenije (LDS), Draga Martinška, ki predseduje Svetu Mestne občine Velenje, z 4,7 odstotka. Približno 2,8 odstotka so Velenjčani namenili Slovenski ljudski stranki (SLS) Marka Jeraja. Zelo malo, še odstotek ne (0,9), pa so velenjski volivci pri našem merjenju namenili Slovenskim krščanskim demokratom (SKD), v Velenju jim predseduje Anton Lovrec, Demokratični stranki upokojencev (DeSuS), iz njihovih vrst je med bolj znanimi Rozalija Hribar. Bi pa v Velenju kakšen glas utegnila dobiti tudi Slovenska nacionalna stranka (SNS) Zmaga Jelinčiča. Nihče od strankarsko "opredeljenih" tokrat ni omenil ne Republikancev, ne Zelenih in ne SDA, ki imajo danes svoje predstavnike v svetu Mestne občine Velenje. Šoštanj - največ SDS In SLS Stranka, ki bi v Šoštanju dobila največ glasov, če bi bile volitve že jutri, je Socialdemokratska stranka (SDS), ki jo v Šoštanju pooseblja župan Bogdan Menih. Dobrih 15 odstotkov bi ji namerili volivci, glavnino pa bi zbrala v mestu Šoštanj. Ta rezultat je približno tak, kot pred štirimi meseci in znatno boljši, kot Najbolj "zanesljivi" pa so tisti, ki na volitve sploh ne bodo šli, takojvsaj trdijo, tako prejšnji mesec kot ta jih je dobrih 13 odstotkov. Razočarani so zaradi nešteto stvari, predvsem pa prepričani, da danes ni za zaupati nikomur. Tako so vsaj najpogosteje rekli, ko smo jih vprašali po razlogih. Nekateri Šoštanjčani (7,5 odstotka) se bodo odločili šele, ko bodo stranke obelodanile svoje programe, več kot 5,6 odstotka Šoštanjčanov pa bo volilo liste, na katerih bodo ljudje, ki jim zaupajo, ali so jim kako drugače blizu. Šmartno ob Paki - najmočnejša stranka neopredeljenih Veliko "upanja" puščajo organizatorjem lokalne kampanje in strankinim voditeljem v Šmartnem ob Paki neopredeljeni volivci. Ta so ta hip najmočnejša šmarška stranka, saj ji po naših rezultatih pripada več kot polovica volivcev, kar 54,5 odstotka. Ti so zavzeli kar za 14 odstotkov več prostora kot pred mesecem dni, ko je bilo neopredeljenih "komaj" 40 odstotkov. ŠMARTNO OB PAKI 60- - 50- 40- 30- 20- 10- T**! - ri r fi # <# # # # j? / « S? <«* vprašanih. V Velenju pa so tudi taki, zelo dobro vedo, koga bodo volili, le da tega ne želijo povedati, teh je bilo 5,6 odstotka. Sicer pa je za Mestno občino Velenje ta hip značilno, da je povsem neopredeljenih, takih, ki niti pod razno še ne vedo, koga bi volili, še vedno več kot četrtina, dobrih 27 odstotkov. Pri zadnjem merjenju jih je bilo polovico. Ti so zdaj morda "prestopili" v drugo pomembno kategorijo, med tiste, ki se bodo odločali na podlagi programa, ki ga bodo ponudile posamezne liste kandidatov in so torej že naredili korak naprej. Stranke, pazite, kaj boste obljubljale! Na osnovi programa, je danes prepričanih, se bo odločalo 24 odstotkov volivcev v Mestni občini Velenje. Od vseh vprašanih se jih je bilo v Mestni občini Velenje pripravljenih konkretno opredeliti za katero od strank slaba četrtina. Če bi bile v Mestni občini Velenje jutri lokalne volitve, bi zbrala največ glasov Združena lista socialnih demokratov (ZLSD), ki jo v Velenju pooseblja župan Srečko Meh, volivci bi ji namenili 6,5 odstotka, malenkost bi za njo zaostala So- je bil pri merjenju pred mesecem dni. Slovenska ljudska stranka (SLS), v Šoštanju bi jo lahko poosebljal Boris Gomboc, predsednik šoštanjskega odbora in podpredsednik Sveta občine Šoštanj, bi tokrat zbrala dobrih 13 odstotkov glasov. Več kot na merjenju pred mesecem dni, pa čeprav je bila tistikrat stranka, ki je po priljubljenosti med Šoštanjčani zbrala največ glasov. Tudi tokrat je ta stranka glasove "pobirala" v okoliških krajih in ne v mestu. Liberalna demokracija Slovenije (LDS), v Šoštanju pa bi jo lahko poosebljal denimo Matjaž Cesar, predsednik krajevne službe Šoštanja in Slovenski krščanski demokrati (SKD), ki jih v Šoštanju povezuje Anton Skornšek, predsednik sveta, bi zbrali enak odstotek glasov volivcev, vsaka po skoraj 9,5 odstotka. Znatno več kot pred mesecem! Bolj pičlo pa so pri tokratnem telefonskem merjenju odrezali Zeleni, ki jih v Šoštanju usmerja Peter Rezman, Združena lista socialnih demokratov (ZLSD), v Šoštanju pa je najbrž najbolj znan član Matjaž Natek in Demokratična stranka upokojencev (DeSuS), njihov svetnik je Rudi Satler. Vsaka od teh strank je zbrala po 1,9 odstotka. Te tri stranke tudi ves čas precej nihajo, vsaj za Zelene pa se da reči, da so bili v Šoštanju pri dosedanjih merjenjih deležni že bistveno boljših časov. Se pa prostor, kjer "živijo" neopredeljeni, vse bolj oži. Če jih je bilo še na zadnjem merjenju 40 odstotkov, jih je zdaj le še slabih 19 odstotkov. Najbolj pogost odgovor, kako to, da še niso odločeni, pa je bil - vsi so "glih". Med strankami izstopata morda le Liberalna demokracija Slovenije (LDS), denimo, da je njen najbolj znan šmarški pripadnik predsednik sveta Bojan Kladnik, ki bi jutri zbrala, če bi bile volitve 9,1 odstotka glasov, Socialdemokratska stranka (SDS), njen najbolj znan član bi lahko bil v Šmartnem Franc Berdnik, predsednik strankinega odbora v kraju, bi bila druga s 6 odstotki. Obe sta močno odskočili od zad- Telefone - ,.ri našem merjenj; J* medtem ko » ,„ 72 žensk, v Šoštanju od53ka njega merjenja. Drugim bi ta hip kazalo bolj tako tako... Celo Slovenski ljudski stranki (SLS), kije mesec pred tem zbrala kar petino glasov vprašanih, bi po našem merjenju tokrat spodletelo. Dobrih 15 odstotkov jih je po tej javnomnenjski anketi prepričanih, da na volitve sploh ne bodo šli, medtem ko, zanimivo, šmarškim volivcem, vsaj tistim, ki so sodelovali pri merjenju utripa, ni pomemben ne program in ne ljudje. Ko se bodo odločali, se bodo za stranko, le da tega za katero, danes še ne vedo. ■ Rezultate povzela: Milena Krstič - Planine rv »En dan vse zastonj« Kaj bi vi storili, če bi imeli čarobno palčko ali bili en dan župani mesta, ali še bolje, bili župani s čarobno palčko? H mm... Jaz bi verjetno kar ves dan porabila za načrtovanje in razmišljanje, kaj vse bi sto- rila. Naši anketiranci pa se niso obotavljali in nekaj njihovih idej smo tudi zapisali. PIA PUNGARTNIK, 8 let, Velenje: »Prvič sem obiskala lego tovornjak in zagotovo bom še prišla. Kadar pa sem doma, se na- jvečkrat igram z bratom »Ugani kdo«. Sreča mi pomeni prijatelji. Če bi lahko bila en dan županja mesta Velenja, bi bilo vse zastonj.« MAJA RUŽIČ, 9 let, Velenje: »Šolo bi ukinila, to pa zato, ker je v šoli premalo zabave. Kadar imam čas se največkrat igram »človek ne jezi se« in šah. Najbolj srečna bi bila, če bi bila Pika vsak dan in ne le enkrat na leto.« DAMIR ČOJIČ, 9 let, Velenje: »Če bi imel čarobno palčko bi začaral brata, da bi izginil. To pa zato, ker mi stalno nagaja in me tepe. Res pa, da ga ne ubogam (smeh). Najbolj srečen sem, kadar grem na rokometno tekmo in zmagajo »naši«. NOVAK ANJA, 7 let, Velenje: »Šolo imam rada in je ne bi ukinila. Kljub temu pa se najbolj veselim petkov, ko je konec šole in pridejo na obisk moje prijateljice. Največkrat se igramo »frizerja« in si urejamo in spreminjamo pričeske z različnimi barvnimi spreji. Kadar pa sem sama, se največkrat igram z »barbikami«. Najbolj žalostna sem kadar dežuje in ne morem biti zunaj. BOJAN RAJH, 7 let, Velenje: »Največkrat se igram »du-plo« s svojim mlajšim bratcem. Tudi z mamico se igram, a najpogosteje greva, kar na kakšen sprehod. Najbolj sem vesel kadar pride ati in žalosten, kadar gre.« Andreja Moškon 8. oktobra 1998 — REPORTAŽE - V'- . ■HH _ NAS VAS 7 Z avtorjema obnove Gregorjem Gojevicem in Marjanom Kacem skozi trg Šalek Celota se skriva v neštetih detajlih Dan pred otvoritvijo preurejenega trga Šalek, smo se po njem sprehajali z avtorjema projekta Gregorjem Gojevicem in Marjanom Kacem. Deževalo je kot za stavo, ampak njiju to ni motilo. Tako kot ni motilo delavcev Cestnega podjetja Celje na čelu z delovodjem Radom Sarlahom, ki so hiteli še z zadnjimi podrobnostmi pri lepšanju trga. Da so dež ta dan naročili prav oni, so si mimogrede izmislili, češ da so želeli na tak način preizkusiti odvod-njavanje. Kac, z novimi čevlji, pri katerih je tudi preizkušal, ali bodo premočili ali ne in Gojevič, pa sta vzneseno izpod dežnikov razkazovala in razlagala. Vsako podrobnost posebej, češ celota je skrita v neštetih detajlih. Enim bo prenovljen Šalek všeč, drugim ne bo. Menije. Ne vem natanko zakaj. Ne vem niti tega, katera je tista podrobnost, ki me je pri Šaleku prevzela. Morda ta, da stari Šalek nima pločnikov, pa se vseeno takoj čuti, kje naj hodi pešec in kje naj vozi voznik. Lahko, da je bila to masa, ki so jo v starem Šaleku, menda prvi v Sloveniji vmešali v asfalt, ki se zliva v preprogo. Lahko, da so bile to stopnice ali pa hodniki, grajeni iz črno pigmentiranega betona. Kaj pa vem!? V globino ga je več Največji poseg, je povedal Gojevič, pa je ta, da so trg prostorsko vrnili na nivo, kjer je nekoč že bil. "V zgodovini, ko je cesta potekala skozi trg so zaradi konstrukcijskih posegov tega dvignili za 80 do 90 centimetrov. Zaradi tega so trpele vse stavbe v trgu, pa tudi rastje in izgled ter pomen trga. Prvi in najpomembnejši poseg v Šaleku Marjan Kac: "Želim si, da bi bil trg mesto povezovanja med krajani." Gregor Gojevič: "Trg smo poglobili." je bil torej ta, da smo trgu vrnili njegovo zgodovinsko koto in pridobili nov poglobljen prostor, rahlo odmaknjen od prometnic, kar mu daje možnost za razvoj novih programov in kakovostno življenje v njem." Kačje k temu dodal, da si iskreno želi, da bi ljudje, ki živijo v njem znali izkoristiti vse možnosti, ki jih zdaj ponuja. Drevesa edini naravni element Na prvi pogled niti ne opaziš, da stari Šalek ne premore trave. "Prostor trga povezuje tlak iz asfalta, ki se pojavi na vseh horizontalnih površinah in klančinah. Ob rečnem nabrežju in na južnem delu, kjer se trg razširi, so prostori za talna na-sutja, v katera so nasajena drevesa. Ta nastopajo kot edini naravni elementi na trgu in imajo pomembno vlogo pri tvorbi novih mikroambientov," sta pojasnjevala Gregor Gojevič in Marjan Kac. Dolge klopi, ki so jih umestili v prostor so bile prejšnji teden mokre in na njih se ni dalo posedeti, bodo pa ob lepem vremenu služile počivanju. Asfalt je nekaj posebnega Že njegova barva ni bila povsem v skladu z našimi predstavami o njem. "Prihajate sem naslednje dneve in vsak dan boste opazili, da dobiva drugačen odtenek," sta povedala in dodala, da se asfaltne in peskovne površine in betonski elementi, ki so uporabljeni v Šaleku, spreminjajo glede na Arhitektura je delo arhitektov Gregorja Goje-viča in Marjana Kaca, za statiko je poskrbel Danilo Šturm, za komunalno ureditev Aleksander Kneževič, za krajinsko arhitekturo Saša Piano (vsi trije Zavod za urbanizem, Velenje), za tehnologijo betona Zdenko Pilih (Pilih beton Celje), tehnologijo asfalta Zvone Britovšek (Cestno podjetje Celje), dela je izvajalo Cestno podjetje Celje, pri čemer sta arhitekta Kac in Gojevič posebej pohvalila delovodjo Rada Šarlaha in vodjo gradbišča Mihaelo Agrež. Obnovljen Šalek uradno odprt Lep trg bo večnamenski Eden najstarejših predelov mestna Velenje, trg v Šaleku, je preteklih tednih dobival novo, všečno podobo. Uradno so, dokončno urejenega, trg odprli v petek popoldne. Na otvoritvi se je zbralo veliko krajanov, ki so med nekajletno obnovo včasih tudi sami povzročili, da obnova ni tekla hitreje, a na koncu so se strasti umirile in v dobro vseh so pred slabima dvema mesecema stekla še zaključna dela. Otvoritev je bila prisrčna po zaslugi učencev OŠ Šalek, ki je prav ta dan slavila deset letnico šole. TVak so skupaj prerezali župan Srečko Meh, predsednica sveta KS Ladislava Jan, tri najstarejše in tri najmlajše krajanke. Tone Brodnik, predstojnik urada za gospodarske zadeve pri MO Velenje, nam je o poteku obnove Šaleka povedal: "Obnova trga je potekala kar nekaj let, saj je vsa koordinacija stekla preko krajevne skupnosti, torej občanov. V sklopu ureditve smo morali najprej urediti kanalizacijo, ki v tem delu mesta sploh ni bila ureje- Otvoritveni trak so v Šaleku skupaj prerezali župan Srečko Meh, predsednica sveta KS Ladislava Jan ter tri najstarejše in tri najmlajše krajanke. Veselo pa je bilo še pozno v popoldanske ure, saj so krajani pripravili prijetno pogostitev. na, znižati nivo cestišča za 70 centimetrov, obnovili pa smo tudi vse Ostale komunalne vode; elektiko, zunanjo razsvetljavo ter prestavili kabelski sistem. Skratka, Šalek je dobil popolnoma novo podobo. Upam, da bodo krajani Šaleka sedaj zadovoljni, saj je bilo med obnovo kar nekaj trdih pogajanj in razgovorov. V končni fazi pa smo se z njimi uskladili mi, najbolj važno pa je, da so se prebivalci Šaleka uskladili med sabo." Pomen obnove za vse, ki živijo in delajo v vedno bolj živahnem tržnem jedru je v uvodnem govoru ob otvoritvi poudarila tudi Ladislava Jan, dopolnil pa jo je župan, ki je v kratkem, prijetnem in jedrnatem govoru pojasnil, kako je potekala obnova in kakšni so nadaljni načrti za ureditev mesta. Teh namreč še dolgo ne bo zmanjkalo. Še posebej pomembno se mu je zdelo, da se bo lahko na trgu sedaj dogajalo marsikaj, saj je z obnovo postal prostoren in prijeten. Tu bodo verjetno potekali sejmi, srečanja ljudi... Sprehod skozi trg je res prijeten, ker trg deluje kot zaključena celota. Mnogi, ki se radi sprehajajo po naši Dolini, bodo zagotovo veseli tudi obnovljene peš poti na Šeleški grad, od koder se kot na dlani ponuja pogled na mlado mesto, ki je v okviru letošnjega občinskega praznika dobilo številne nove pridobitve. Med drugim tudi trg v Šaleku, ki je proračun stal 40 milijonov SIT. ■ Bojana Špegel vremenske razmere - dež, sonce, jutranja vlaga..., pa tudi na svetlobo v prostoru in na to, s katerega mesta vse skupaj opazujete. "Sivo zeleni vulkanski silikat je uporabljen kot osnovni agregat v asfaltu in tudi kot material za talno nasutje v prostorih, kjer so posejana dreves. Oporni zidovi, stopnice in klančnine pa so iz na mestu vlitega, črno pigmentiranega betona, oboje pa je noviteta v Sloveniji," sta po- jasnila. Cerkev sv. Andreja središčna točka Površina okoli cerkve sv. Andreja naj bi bila tlakovana z enako asfaltno podlago in tako vključena v prostor trga, ni pa še povsem urejena. Ta naloga ostaja odprta za v prihodnje. "Ta cerkev je objekt, ki gotovo predstavlja eno največjih historično arhitekturnih vrednosti v naši občini in zato jo je treba še toliko bolj s posluhom vključiti v okolje, kjer stoji." Trg živi z dejavnostmi, ki so v njem To bodo ponekod, kjer so krasno uredili stare dele mesta, dobro vedeli. Če pri prenovi niso mislili na prave dejavnosti, ki bodo dihale v njem, je lahko vse skupaj zaman. Kaj bi bilo primerno za stari Šalek? "Ponudbeno-trgovska dejavnost, a v manjšem merilu, od gostinskih lokalov do lokalov s klasično kulturno vsebino - galerije, čitalnice, prodajalne redkejših stvari in podobno." To pa bodo najbrž začutili ljudje sami, ki v tem trgu živijo. ■ Milena Krstič Planine foto: mkp, vos 10 let Osnovne šole Salek Lepo je bilo sodelovati z vami! Velenje, 2. oktobra - Dnevi minulega tedna so na osnovni šoli Šalek v Velenju minili v znamenju 10-letnice delovanja šole. Tako so sredi tedna pripravili kulturno popoldne in na njem predstavili pesniško zbirko učencev šole. Dan kasneje so povabili v to učilno zidano starše učencev in tudi druge občane ter jim v več kot 20 ustvarjalnih delavnicah predstavili, kaj počnejo pri usposabljanju za svojo nadaljnjo življenjsko pot. Aktivnosti ob jubileju so sklenili s priložnostno slovesnostjo, minuli petek. Na njej je med drugim ravnatelj šole Jože Kavtičnik opisal razvoj šole od prvih do današnjih dni. Pri tem je še posebej omenil prizadevanja za obravnavo otrok z vsemi njihovimi potrebami in posebnostmi, za ustvarjanje takšnih pogojev, kot jih imajo na šoli danes. Ob koncu seje zahvalil vsem, ki so jim pri tem pomagali s pesniško zbirko njihovih učencev ter besedami: "Lepo je bilo sodelovati z vami! Trudili se bomo, da bo pot so uresničitve zadanih ciljev kakovostna, in da bomo opravičili svoje poslanstvo. Prepričan sem, da nam bo uspelo!" V sproščenem programu so nato učenci s pesmijo, besedo, plesom prikazali delovanje šole od ustanovitve do danes, z vsemi posebnostmi, po katerih se ta šola loči od ostalih v tem okolju. ■ tp V ustvarjalnih delavnicah so dali učenci svoji domišljiji, sposobnostim prosto pot. Starši so si njihovo delo z zanimanjem ogledali in nekateri pri dejavnostih tudi sami sodelovali. 8 naš as 107,8 MHz 8. oktobra 1998 RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Mc DonalcTs Kako zelo se razveselijo otroci vabila svojih prijateljev na rojstno dnevno zabavo pri Mc Do-nald'su. To je za gotovo nekaj posebnega, a le za določeno starost. Potem, čez kakšno leto, imajo spet raje hišne zabave doma. Kaj pa, če bi pri njih rojstno dnevno zabavo pripravil kakšen odrasel? Mi smo to preizkusili prejšnji teden. Tja nas je naprej za šalo, potem pa čisto zares povabila urednica radia Mira Zakošek. Jedli smo hamburgerje, srkali kokakolo, se sladkali s sladoledom in torto ter se zabavali z baloni. Najbrž je bilo tistikrat zabavno tudi zaposlenim. Res je bil hec. Bilo je to ravno na dan, ko so v Mestni občini Velenje otvatjali preurejene parkirne prostore in priložnost, da preverimo, koliko novice, ki jih spišemo novinarji, urednica prebere, preden jih uvrsti v program. Zato smo za tisto popoldne sestavili čisto posebno novico: "VELENJE - Na čast (številka) rojstnega dne urednice tega radia Mire Zakošek so danes v Velenju predali namenu nova parkirišča s posebno oznako MZ, rezervirano zanjo ..." In tako naprej. Novica ni bila objavljena, urednica jo je (žal) izločila. Bi ji pa bilo všeč, če bi bilo tako. To je pa priznala. Sicer pa se bo prihodnji konec tedna v Ljubljani, letos v organizaciji RGL, odvijal vsakoletni festival lokalnih radijskih postaj, na katerih se članice, nekomer- cialne radijske postaje, predstavljajo s svojimi stvaritvami. Doslej smo bili na teh festivalih kar uspešni, kako bo letos, bomo pa še videli in slišali. ■ mkp ......... MM . ■. I 4 M I HM MM i M SANTANA V ponedeljek, 19. oktobra, bo v Zagrebu, v tamkajšnji dvorani Dom sporto-va, nastopil legendarni kitarist Carlos Santana s svojo skupino. 51 -letni glasbenik, rojen v mestecu Autlan de Navaro v Mehiki, ki je svojo mladost preživel v Tijuani in San Franciscu, praznuje letos 30. obletnico delovanja. Leta 1968 je namreč ustanovil svojo skupino The Santana Blues Band, v to leto pa sega tudi njegov prvi studijski posnetek, ko je gostoval na plošči Mike Bloomfielda in Ala Kooperja. Kitaro je začel igrati leta 1955. K temu ga je delno spodbudil njegov oče, sicer izkušen mariachi glasbenik, delno pa veliki kitaristi tistega časa, kot so bili BB King, John Hooker, T Bone VValkers in drugi. Prvi LP je Santana s svojim blues bandom posnel leta 1969 (naslov plošče »Santana«), potem ko je imel za seboj že množico velikih koncertov, vključno z najodmevnejšim - nastopom na legendarnem VVoodstocku. Leta 1970 je izdal še uspešnejši album »Abraxas«, nato pa vse do leta 1995, ko je izšel retrospektivni set »Dance The Rainbow Serpent«, na številnih samostojnih projektih in sodelovanjih doživljal stalno zanimanje publike po celem svetu. Značilna mešanica ročka, jazza in afro-kubanskih ritmov, ter na daleč prepoznaven zvok kitare, so postali njegov zaščitni znak že v šest- desetih letih in to se v treh desetletjih ni prav nič spremenilo. V ušesih ljudi še vedno odmevajo zvoki latinsko zvenečih skladb »Evil Ways«, »Black Magic Wo-man«, »No One To Depend On« ali legendarne izvedbe Puentejove skladbe »0ye Como Va«. Vse te skladbe bo gotovo mogoče slišati tudi na njegovem zagrebškem koncertu, 19. oktobra, kjer bo legendarni kitarist nastopil v okviru jesenske evropske turneje, ki sicer poteka od 30. septembra do 30. oktobra. Na turneji ga spremlja skupina v sestavi Chester Thompson -klaviature, Benny Rietveld - bas (Crusaders, Sheila E, Milles Daviš...), Kari Perazzo - tolkala (Prince, Sheila E), Raul Rekovv - konge, tolkala, Tony Lindsay - vokal (Aretha Franklin, Lou Ravvls, Narada Michael Walden) in Rodney Holmes - bobni (Brecker Brothers, Steps Ahead). Imena torej, ki zagotavljajo še en velik glasbeni dogodek. MMiČ KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... MTV EUROPE AVVARDS 12. novembra bo potekala letošnja podelitev nagrad za največje glasbene dosežke, ki jih vsako leto podeljuje evropska podružnica znane televizijske hiše MTV. Letos bo prvič prireditev vodila ženska, in sicer bo to Jenny Mc-Carthy, dekle, ki jo nekateri smatrajo za najbolj sexy žensko na svetu in je gledalcem MTV-ja znana po temperamentnem vodenju oddaj. Glavni sponzorji prireditve bodo Carlsberg, Compaq in Suzuki, med nastopajočimi pa bomo slišali in videli tudi skupino Five (na sliki), ki se bo verjetno predstavila s svojim aktualnim hitom »Everybody Get Up«. Imena nominirancev bomo objavili naknadno. NATALIE IMBRUGLIA Ena najuspešnejših avstralskih pop pevk Natalia Imbruglia, se po veliki uspešnici »Tom« in nekoliko manjših »Big Mistake« in »VVishing I Was There«, ponovno vrača na lestvice z novim hitom. To je skladba »Smoke«, ki, prav tako kot omenjene tri, prihaja z njenega prvega albuma »Left Of The Midd-le«. Časi so tej mladi Avstralki, očitno zelo naklonjeni. Poleg uspeha na glasbenem področju, ki ji je prinesel tudi prestižno nagrado MTV Video Music Avvard, ji gre očitno dobro tudi na ljubezenskem, saj je že lep čas spremljevalka, zdaj spet vse bolj popularnega, Lennya Kravitza. KINGSTON Domača pop-reggae skupina Kingston je končno pričela s snemanjem novega (tretjega po vrsti) albuma. Na njem bo prav gotovo zmagovalna uspešnica z letošnjega festivala Melodije morja in sonca »Cela ulica nori«, medtem ko so druge skladbe, ki bodo izšle na tej plošči, še zavite v tančico skrivnosti. Nov izdelek bo menda nekaj čisto posebnega. Tako vsaj obljubljajo člani skupine, ki so za snemanje tega albuma izbrali novomeški studio Luca. Pri nastajanju novih skladb posebnih gostov ne bo, so se pa Kingstoni ponovno obrnili po pomoč k starim prijateljem, s katerimi imajo dobre izkušnje že s snemanj prvih dveh albumov. PRINCE Po dolgem času je pred nekaj tedni v newyorškem Madison Square Garde-nu nastopil sloviti Prince (The Sign, A.F.K.A.P ali kakorkoli že hočete). Skupaj z njim je nastopila tudi pevka Cha-ka Khan, za katero je slavni glasbenik napisal kar nekaj pesmi. Občinstvo je bilo nad njunim skupnim nastopom, na katerem sta prepevala večinoma stare uspešnice, zelo navdušeno. Obema glavnima zvezdnikoma se je na odru pridružilo še nekaj znanih glasbenikov, med njimi tudi slovita saksofo-nistka Candy Dulfer, ki trenutno nastopa s skupino New Povver Generation, spomnimo pa se je tudi z dveh gosto- vanj v Sloveniji (prvič je, če se še spomnite, nastopila v Velenju). FERDINAND ET LES DIPLOMATES - INO-VATIVNI ROČK IZ FRANCIJE V petek, 9.oktobra, prihaja v Mladinski center Velenje zanimiva glasbena skupina iz Francije z imenom Ferdinand et les Diplomates. Njen vodja je odličen basist Herve Richard, ki je bolj znan pod imenom Ferdinand. Z glasbo se ukvarja že dolgo vrsto let, kar trinajst let pa je igral pri kultni skupini Etron Fou Le-loublan. Njegovo igranje bas kitare in njegovi teksti so povsod prepoznavni. Skupina Ferdinand et les Diplomates, ki je doslej izdala dve CD plošči, je ročk skupina, katere glasbo odlikuje preprost ročk, kombiniran s swingom, originalnimi besedili in aranžmaji. Poleg Ferdinanda sta v skupini še bobnar Gil-les Campaux in raper Hasse DJ Rebel. Pred nastopom skupine v Mladinskem centru Velenje bo v petek ob 20.00 otvoritev rastave MKC Maribor. Predsta-. vil se bo Bojan Štokelj z računalniškimi grafikami. ■ Mič LESTVICA DOMAČE GLASBE (št 286) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 4. oktobra: 1. FIR: Na zdravje vsem ženam 10 glasov 2. ZAJC: Na dopust 6 glasov 2. ŽAGAR: Žingamo ga, žagamo ga 6 glasov 4. GAMSI: Vse je sposojeno 5 glasov 5. KMETEC: 3x3 = 9 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 11. oktober: 1.GAJ: Veselja polna vreča 2. KLAVŽAR: Rad imej vse ljudi 3. ST0RŽIČ: Gorenjski raj 4. VERDERBER: Coprnca 5. ZUPAN: Kralj Matjaž I Vili Grabner iKMKIlMBtaMM banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke, Rudarska 3, Velenje na podlagi sklepa direktorja banke objavlja prodajo nepremičnine: - poslovnega prostora y pritlični etaži stanovanjsko-poslovnega objekta Tomšičeva 20, Velenje (Ekspozitura Tomšičeva), v skupni izmeri 55,70 m2. Ocenjena vrednost nepremičnine je 9.253.412,00 SIT Na razpisu lahko s svojo ponudbo sodelujejo pravne in fizične osebe. Ponudbo je potrebno poslati v zaprti kuverti z oznako "Ekspozitura Tomšičeva" na naslov: Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke, Sektor splošnih poslov, Rudarska 3, Velenje. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o vplačani varščini. Vsak ponudnik je dolžan vplačati na žiro račun 52800-620-37 10 % izhodiščne cene predvidenega nakupa nepremičnine. Ce je ponudnik fizična oseba, mora priložiti ponudbi poleg dokazila o vplačani varščini še fotokopijo potrdila o državljanstvu. Ponudbo je potrebno poslati v 8 dneh po objavi. Vse ponudbe, poslane po tem roku, se bodo štele kot prepozne. Nepremičnine bodo kupljene po principu videno-kupljeno. 3-članska komisija Banke Velenje d.d., Velenje, bo pregledala in ocenila pisne ponudbe 20. 10. ob 10. uri v sejni sobi v poslovni stavbi banke, Rudarska 3, Velenje. Ponudniki imajo pravico prisostvovati odpiranju ponudb, obvestilo o izbranem ponudniku bo poslano vsem na dan izbire. Izbranemu ponudniku se plačana varščina všteje v ceno, drugim pa bo vrnjena v 3 dneh po odpiranju ponudb na njihov žiro račun v vplačanem znesku v SIT brez obresti. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena kupoprodajna pogodba v 8 dneh po obvestilu o izbiri, rok za plačilo kupnine bo določen s kupoprodajno pogodbo, vplačana varščina pa bo do plačila kupnine predstavljala aro, ki bo v primeru, da ponudnik - kupec v roku iz pogodbe kupnine ne bi plačal, ostala prodajalcu. Vse stroške v zvezi s prodajo nepremičnin, vključno s prometnim davkom, bo nosil kupec. Dodatne informacije so možne po telefonu: 063/ 854-251 (g. Oder). PREMOGOVNIK VELENJE, d.d. Partizanska 78, 3320 Velenje PREM0G0UNIK VELENJE RAZPISUJE NATEČAJ ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM Prostor se nahaja v pritličju stanovanjsko-poslovnega objekta na Cesti talcev 3, Šoštanj, v skupni izmeri 91,65 m2, in sicer: - soba 15,25 m2, soba 15,40 m2, soba 18,42 m2, soba 13,18 m2, kuhinja brez opreme 9,35 m2, sanitarije 9,35 m2 ter hodnik 10,70 m2. Prostor se daje v najem za primemo dejavnost za določen čas najugodnejšemu ponudniku. Najemniki so vabljeni, da oddajo pismene ponudbe na naslov: HABIT, d.o.o., Kersnikova 11, Velenje, do 31.10. Pri izbiri najemnika bo odločala dejavnost in ponujena cena najemnine. 8. oktobra 1998 KULTURA m Naših Up 1990 Za Naš čas je bilo leto 1990 zares prelomno, saj so v začetku leta najprej izgubili svojega ustanovitelja (SZDL), v začetku marca pa tudi še edinega večjega kolektivnega naročnika, ki jih je bilo v prvih letih izdajanja časopisa kar precej. Kolektivi naročnini seje namreč odpovedalo tudi Gorenje in Naš čas je tako izgubil veliko svojih bralcev, ki so lahko časopis vsak četrtek zastonj prejeli na Gorenjevih vratarnicah. Seveda je bil to za uredništvo hud udarec, saj je obstoj časopisa kar naenkrat postal odvisen izključno od individualnih naročnikov ter zaslužka od proste prodaje, reklam in malih oglasov. Začel se je neusmiljen boj za naročnike, oglaševalce in za preživetje. Na dan žena so o tem dogodku bralce na naslovnici devete številke takole obvestili: "Draga bralka, dragi bralec! Vsak četrtek, upamo, da nismo domišljavi, če rečemo, da z nestrpnos-tjo'čakate nanj. Vsak četrtek vam prinaša kopico branja, obvestil, različnih sporočil, zanimivosti. Ce ga kdaj ni, ga pogrešate, nekaj vam manjka. Dolga leta ste že njegova prijateljica, prijatelj. Da uganili ste, v mislih imamo naš in vaš tednik Naš čas. Z njim je veliko dela, seveda tudi stroškov. Pomemben vir našega dohodka je naročnina, vendar prodajna cena Našega časa ni bila nikoli enaka njegovi proizvodni ceni. Če bi bila, bi bil za vas, drage bralke in bralci, verjetno predrag. Vedno smo zato iskali tudi druge vire. Vseskozi smo si tudi prizadevali, da bi kar največ denarja za njegovo redno izhajanje dobili od ekonomsko propagande dejavnosti, pa ko smo to prišteli k naročnini, še vedno ni bilo dovolj za pokritje stroškov. Zato smo kolikortoliko nizko ceno zadrževali tudi zaradi družbene finančne pomoči. Draga bralka, bralec Gorenja, ESO ... doslej vam ni bilo treba skrbeti za poravnavanje naročnine za Naš čas. Pred leti smo v večini kolektivov uveljavili kolektivno naročnino. Časi se spreminjajo. V kolektivih se vse bolj obnašajo podjetniško, vse kar dajejo delavcu želijo prenesti v njegov osebni dohodek. Zato tudi odpovedujejo kolektivno naročnino. Draga bralka, dragi bralec! Prepričani smo, da Našega časa niste brali, le zaradi tega, ker ste ga prejemali "brezplačno"; prepričani smo, da ste ga brali, ker je zanimiv, ker vas obvešča in seznanja z lokalnimi dogodki, ki so nam blizu, ki nas še posebej zanimajo, skratka, ker vam prinaša lokalno novico. Zato smo prepričani, da mu ne boste obrnili hrbta, da boste z njim in z nami še naprej prijateljevali. V tej številki na 16. (zadnji) strani objavljamo naročilnico za tednik Naš čas. Izpolnite jo že danes in obkrožite od kdaj naprej ga želite prejemati na dom. Kot naročnik ga boste prejemali ceneje, mi pa vam bomo poleg obilice dobrega in zanimivega branja z domačih logov pripravili že v kratkem mar-sikakšno presenečenje. Uredništvo" ■ dk Goran Horvat Odm^viiA nrAftetavitev "Zanesljivo ni smisel nobene lepe knjige, da obleži pri založniku," upravičeno trdi Goran Horvat, v mislih pa ima zajetno knjigo svojih risb, ki jo je pripravil in izdal lani in si vseskozi prizadeva za njeno širšo predstavitev in uveljavitev, pri čemer je tujina poseben izziv. Med štirinajstimi pisci besedil v uvodu te knjige je bil tudi kustos narodnega muzeja v Kragujevcu mag. Slobodan Lazarevič. Goran je avtorju svojo knjigo poslal in dobil navdušujoč odgovor s predlogom, da bi jo predstavil v Kragujevcu in obenem postavil razstavo svojih risb. "Ponudbo sem z velikim veseljem sprejel, me je pa Slobodan Lazarevič presenetil, ker je vmes poskrbel še za predstavitev in razstavo v Beogradu. Tako sem septembra v Rimski dvorani beograjske Biblioteke v samem središču Beograda razstavljal 20 risb, ob otvoritvi razstave pa so gostitelji predstavili tudi knjigo. Za to sta poskrbela umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Džordže Kadijevič in likovni kritik dr. Dejan Džorič. Kritike in ocene so bile odlične, predstavitev pa je bil odmeven kulturni dogodek z visokimi gosti, posebej pa sem bil vesel obiska beograjskega nadškofa dr. Franca Perka. Že naslednji dan se je vse skupaj ponovilo v Kragujevcu, kjer v oktobru razstavljam 30 risb. Kritiki so omenjali tudi moja dela v olju, sam sem namreč predstavil tudi knjigo Biblija v 300 slikah, zaniman- Sončku že predali izkupiček V Pikinem šparovčku tisočakov V času letošnjega devetega Pikinega festivala je bil v Rdeči dvorani postavljen velik Pikin šparovček, v katerega so udeleženci pridno metali pozabljene kovance, marsikdo pa je v humanitarne namene vanj vrgel tudi bolj "konkreten" papirnat znesek. Izkupiček je presenetil tudi organizatorje, saj se je v šparovčku nabralo kar 285 tisoč tolarjev. Prejšnjo sredo so v Mariboru odprli nove prostore društva Sonček, ki skrbi za otroke, obolele za cerebralno paralizo. Na otvoritvi je bila tudi Pika, ki jim je izročila izkupiček. Seveda so bili darila vsi zelo veseli, veseli pa so bili tudi Pike. Izkupiček bodo zagotovo koristno porabili. ■ bš V v PERSPEKTIVA Vsaj na začetku bi kazalo obdelati kakšno ljubljansko slabost, sem razmišljal, Bi usekal kar direktno v največjega vraga, kar jih prestolnica premore? Tisto, kar naj bi se tam imenovalo promet, iz leta v leto vse bolj spominja na brezupni kaos katere od romanskih evropskih prestolnic. Jugotc in rcnaultovc petke so pač v veliki večini dobili otroci, starši pa so si v avtomobilski mrzlici na lizing kupili kaj vznemirljivejšega. Javni prevoz je nepredvidljiv in počasen, parkirišča pa sc ne izpraznijo več niti zvečer, čez dan pa so opločevinjeni tudi pločniki in zelenice. Ob vsem tem so se lahko vsega vajeni meščani prejšnji teden čudili odgovornim iz mestnega holdinga, ki so se trudili razložiti, zakaj je zloglasni pajek pridelal izgubo. V Velen ju so sc pred časom sicer pojavili redarji, ki tudi imajo kaj početi, a k prometnemu redu zagotovo ne bodo pripomogli. Biser tiči drugje. V zasebni Školjki, če hočete. V soboto zvečer-se ga denimo butnete (izpraznite buteljko op.a.). Namesto da izzivate usodo vozniškega izpita, imate na voljo poceni prevoz s takšnimi ali drugačnimi taksi službami. Ko seje v mestu pred leti namreč pojavil ta poceni in dokaj učinkovit servis sem bil prepričan, da bodo raj že tako ali drugače "normativno pokvarili". Neupoštevanje kmečko praktičnih rešitev in modno uvažanje idej od drugod, je namreč žalostna praksa tako državnih, kot lokalnih politikov. Nov ljubljanski odlok o taksi službi taksistom denimo nalaga belo barvo vozila in čisto uniformo, dostopnosti pa ne spodbuja. Če se v Ljubljani želite brezskrbno zabavati ali odhajate iz službe po 23. uri, imate tri možnosti: taksi, bicikel ali pot pod noge. Trole gredo namreč spat. Pešačenje bi nemara kazalo odsvetovati, saj ste glede na vsebino črnih kronik, lahko po verjetnosten računu tu in tam ob denarnico. Bicikel je uporaben le kakega pol leta, taksi pa mc za poldrugi kilometer razdalje od službe do doma stane slabega jurja. Tako se vendarle zdi, daje vzrok, da manj ljudi posega po njih preprosto cena. In da ti isti reveži s pisanjem pritožb v začaranem krogu servisirajo stare prekrške zaradi napačnega parkiranja ali bog ne daj ozelenelega alkoskopa. No, v Velenju so taksiji očitno preživeli, preskočili nekaj avtomobilskih generacij in kljub temu ostali znosno poceni. Stavim uho, da bi se menda fini Liubliančapi z veseliejn.virgitli,vj?ocs»ji^!Kj rati. Četudi v podobi dian, s katerimi so orali ledino v Velenju. Na nek način je škoda, da jih rti več; upal bi si trditi, da bi le-te primerno urejene in pobarvane, lahko postale imenitna imidž poteza mladega mesta. Hkrati pa tudi prava podlaga za akcijo Ministrstva za notranje zadeve Natakar, taksi prosim, ki je usekala mimo povprečnega slovenskega dobrovoljca, ki vinjen seda za volan. ISCETE KREATIVNO DELO Goran je nadškofu dr. Francu Perku poklonil knjigo in napisal posvetilo je je bilo prav tako veliko in obstaja lepa možnost, da bom v teh mestih razstavil tudi svoja olja. menda sem bil prvi slovenski umetnik, kije razstavljal po razpadu Jugoslavije, moram pa iskreno povedati, da sem bil povsod in na vsakem koraku sprejet izjemno toplo in bil nad vsem navdušen, zadovoljni so tudi gostitelji," je med drugim povedal Goran Horvat. ■ JP ste mladi, ambiciozni in veseli vas delovni čas ne omejuje poznate Quark, Corel, Photoshop ločite CMYK od RGB, znate zamenjati trdi disk poznate HTML prijateljujete z angleščino si neizmerno želite oblikovati □ domnevamo, da ste pravi Pošljite nam kratek življenjepis in opis znanj, ki jih obvladate, na naslov Naš čas, p. p. 89, 3320 Velenje Morda izberemo prav Vas! m V Galeriji KC IN Velenje začetek nove sezone Po Stepančiču Zelenko V Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje so v petek zvečer odprli prvo razstavo v novi sezoni. Kot prvi se v njej predstavlja mlad slovenski slikar Damijana Stepančič s tematsko razstavo "Kartografi". V Galeriji pa že imajo izdelan program razstav vse do prihodnje jeseni. Izbor je zanimiv in tematsko pester. Damjan Stepančič je slikar z dobrimi referencami na področju konceptualne umetnosti. V Velenju je leta 1995 dobil nagrado na koloniji diplomantov ALU in s tem tudi pravico do samostojne razstave v Galeriji. Zaradi prezasedenosti Galerije je prišla njegova razstava na vrsto šele sedaj, zagotovo pa je vredna ogleda. O načrtih v prihodnjih mesecih pa nam je vodja Galerije Milena Koren Božiček zaupala: "Naša sezona se začenja s šolskim letom kljub temu, da so financiranje in programi vezani na koledarsko leto. Žal tudi tokrat, kot že veliko let doslej, ponavljam iste probleme. Pomanjkanje primernih prostorov je največji. Velenje potrebuje velik prostor za večje in pregledne razstave in manjši prostor, kjer bi lahko postavljali osebne, bolj eksperimentalne razstave mlajših umetnikov. Tako pav našo Galerijo prihajajo številne vloge, ki žal ostajajo odložene za leto, dve ali celo več let. Tako je letos odloženih več kot dve tretjini vlog. Žal mi je za vsakega posameznika, saj se prijavljajo zelo dobri avtorji, ki bi jih velenjski javnosti z veseljem predstavili. In kaj bomo ponudili? Novembra lahko z veseljem najavimo razstavo del Karla Zelenka. Zelo sem vesela, da bo prišlo do realizacije, kljub temu, daje zaradi težav s financami kazalo, da jo bomo morali odpovedati. Zahvaliti se moramo Gorenju, ki nam jo bo pomagal realizirati. Razstava bo zanimiva zato, ker Zelenka poznamo kot znamenitega grafika, je pa tudi zelo dober slikar. Močno je bil usmerjen v angažirano umetnost, tokrat pa bomo predstavili razstavo s temo branjevk." Za konec leta pripravljajo v Galeriji presenečenje, vključeni pa bodo mladi velenjski slikarji. Po novem letu bodo spet gostili razstavo del, nastalih v delavnici na Sinjem vrhu "Slovenija odprta za umetnost". V Velenju jo predstavljajo že štiri leta, na njej pa vsako leto sodelujeta tudi udelženec kolonije diplomantov ALU in slikar iz partnerskega mesta Schiedam. Februarja pripravljajo grafično razstavo; svoja dela s področja figuralike bo predstavil Todorče Atanasov. Sledila bo razstava kiparke Alenke Vidergar, med najpomembnejšimi razstavami v naslednjem letu pa bo razs- Prva razstava v novi sezoni je tematska, s "kartogfrafi" pa se predstavlja mlad slovenski slikar z dobrimi referencami Damjan Stepančič. tava del kipaija Franceta Rotarja. Gre za projekt treh galerij, ki pripravljajo prvo pregledno razstavo tega avtorja. Nosilec projekta je velenjska galerija, sodelujeta pa še galerija Pilon iz Ajdovščine in Gorenjski muzej iz Kranja... OD VSEPOVSOD 8. oktobra 1998 MNENJA IN ODMEVI Spoštovani bralci! Veseli sim» vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne ImkIo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z več kot 80 znaki v eni vrsti ne lionto objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni prcsojl.Vsak prispevek mora biti opremljen / naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem vilko. Prispevek lahko prinesete tudi na disketi. Uredništvo Odprto pismo g. Bandlju Takoj po tragični nesreči v Velenju, ki jo je zakrivil policist g. Rado Čas, je bila s strani načelnika UNZ Celje g. Mohorka javnosti posredovana vest, da je bil policist zaradi tega suspendiran. Dne 2. 10. 1998 pa je bila na POP TV izjava policistovega odvetnika, ki je javnost opozoril, da lažejo tisti, ki zatrjujejo, daje policist v suspenzu. Novinarka ga. Seme je g. Mohorku zastavila vprašanje, zakaj je javnosti posredoval neresnične podatke v zvezi s tem. Presenetil nas je njegov odgovor, v katerem zatrjuje, daje bil sprva odločen policista suspendirati, vendar pa je ta odšel v bolniški stalež. Ko se je vrnil na delo, pa naj bi odpadli vsi razlogi za suspenz. Zato vas pozivamo, da javno in nedvoumno odgovorite, zakaj je visok predstavnik policije zavajal javnost, čeprav je jasno, da si oseba na tako visoki in odgovorni funkciji tega ne bi smela dovoliti. Če pa že -j'. rv...',Toi,o / >hnr/liv/i 1 ov da leža odpadli razlogi za suspenz, tega ne moremo sprejeti mi. Ni nam jasno, kaj bistvenega se je po nekaj dneh bolniškega staleža spremenilo, da je načelnik UNZ Celje opustil misel o suspenzu, zato bi bilo na mestu, da nam to javno pojasnite. V isti oddaji je bilo rečeno, da policista, ki je nesrečo zakrivil, podpira večina njegovih stanovskih tovarišev kot tudi policijski sindikat. To bi lahko pomenilo, da večina policistov skupaj s svojim sindikatom javno podpira in odobrava način dela policista, ki je povzročil smrt dveh mladih ljudi. Če takšno početje svojih sodelavcev policisti javno podpirajo, potem se moramo tako mi kot širša javnost zamisliti nad prihodnostjo Slovenije kot pravne države. Po vsem tem sploh ne gre dvomiti, da bi večina policistov in njihov sindikat podpirali svojega stanovskega tovariša tudi če bi kar tako, iz objestnosti ali malomarnosti nekoga brez razloga ustrelil. Takšna negativna solidarnost, ko policisti, njihov sindikat in samo vodstvo policije javno opravičuje ravnanje policista ne glede na to, ali je ravnal prav ali ne, pa v ljudeh povsem upravičeno vzbuja strah. Upravičen strah pred naraščajočim policijskem nasiljem nad ljudmi, ki ga odgovorni na policiji vse pogosteje opravičujejo s takšnimi ali drugačnimi izgovori in vse prevečkrat presegajo meje zdravega razuma in brez trohice samokri-tičnosti. Dokler nismo postali žrtve takšnega nasilja, na to niti nismo bili pozorni, danes pa smo nad načinom dela slovenske policije zgroženi. Nad takšnim načinom je zgrožen tudi večji del slovenske javnosti, vsaj tisti del, ki se zaveda, kaj se v resnici dogaja, vsi ostali pa temu ne bodo verjeli prej, dokler ne bodo vse to občutili na svoji koži. ■ Družini Češek in Anič UNZ Celje pojasnjuje Ker so v javnosti bile podane ra-. zlične informacije in postavljena zoper delavca ujnz, Lelje, Kije bil udeležen v prometni nezgodi v Velenju, podajam naslednjo pojasnilo: Odločitev ali se delavca zaradi uvedbe disciplinskega postopka začasno odstrani z delovnega mesta ali z dela v državnem organu (suspendira) ni v nikakršni zvezi in ne vpliva na ugotavljanje njegove disciplinske odgovornosti. Kdaj se delavcu izreče ta ukrep in kdaj ukine, je predvsem stvar odločitve predstojnika, kot je bila tudi v navedenem primeru. Tako začasna odstranitev lahko traja do konca disciplinskega postopka, ni pa to nujno niti obvezno. Dejansko pa je bila s strani UNZ Celje dana infomacija, da je delavec suspendiran, čeprav ta ukrep ni pričel veljati. Potek dogodkov, ki je povzročil takšno informacijo, pa je bil naslednji: Dan po prometni nezgodi sem podpisal sklep o začasni odstavitvi delavca iz državnega organa (suspenz) ter ga posredoval, da se delavcu sklep vroči, kajti "suspenz" prične veljati z vročitvijo sklepa, ne pa s tem, ko je bil podpisan. Predstavnik UNZ Celje, ki je podajal obvestilo o nezgodi, je bil seznanjen s tem, da je sklep podpisan in je javnosti posredoval obvestilo o izreku ukrepa začasne odstranitve z dela v državnem organu, pri tem pa še ni mogel vedeti, da sklepa ne bo mogoče vročiti delavcu. Policistu zaradi odhoda v bolniški stalež, kjer je bil vse do 20.9.1998 (ne le nekaj dni), sklepa ni bilo mogoče vročiti oziroma se ga z dela lahko odstrani le, če je na delovnem mestu (v tem primeru takoj, ko konča bolniški stalež in se vrne v službo). Ko je delavec končal stalež, sem ponovno odločal ali bom izrekel "suspenz" ali ne in se odločil, da bom delavca začasno odstranil z delovnega mesta in ga prerazporedil na drugo delovno mesto. Osnovni razlog, da sem se po koncu bolniškega staleža odločil za začasno odstranitev z delovnega mesta in premestitev delavca na drugo delovno mesto in ne za odstranitev z dela v državnem organu, so bile naslednji: Dan po nezgodi, ko sem podpisal sklep o "suspenzu", sem razpolagal z različnimi informacijami, najhujša je bila ta, da je delavec ustavljal voznika motornega kolesa in s tem namerno povzročil nezgodo. Prav zato sem podpisal sklep, saj sem ocenil kot utemeljeno, da je delavec suspendiran, če bi se informacije izkazale kot resnične. Po nekaj tedenskem zbiranju obvestil se te informacije niso potrdile in sem se odločil, kot sem že opisal. . Kot ie znano, ie odvetnik na dis-predlagal mojo izločitev, ker dvomi v mojo nepristranost. Predlog je utemeljil predvsem z napačnimi informacijami, ki naj bi jih vodstvo UNZ Celje o dejanju posredovalo javnosti. 0 moji izločitvi bo odločal minister za notranje zadeve in ko bo odločitev sprejeta, bo znano, ali bo postopek potekal na UNZ Celje ali kje drugje. ■ Dušan Mohorko, Načelnik uprave, svetovalec vlade Nekaj pojasnil k članku "Vpisnina res nezakonita, vendar ..." O tem, da je vpisnina nezakonita, ne gre izgubljati besed. Vrtec Velenje smo že lani zaprosili za pojasnilo, na kakšni osnovi zaračuna- vajo staršem ta dodatni strošek, pa ga kljub našemu posredovanju tolmačenja Ministrstva za šolstvo in šport, kjer ugotavljajo, daje takšno zaračunavanje nazakonito, še vedno izvajajo. K argumentu, da ga zaračunavajo tudi drugje, lahko dodamo le, da so tudi v mnogih drugih občinah starši delno oproščeni plačila v počitniških mesecih. Starše opozarjamo, da je splošni zastaralni rok pet let in lahko torej vpisnino zahtevajo nazaj tudi starši, ki so jo vplačali v letu 96 in 97. Pripadajo jim tudi zakonite zamudne obresti. 11. člen Zakona o vrtcih jasno določa, da mora vrtec staršem v posebni publikaciji predstaviti programe, ki jih izvaja, njihove vsebine in metode dela. Bilten, ki so ga starši lahko dobili, ni torej noben nad-standard, ampak obveza vrtca. Glede na to, da tako radi govorimo, da smo v informacijski dobi, pa bi takšno informiranje staršev - plačnikov bilo lahko nekaj samoumevnega, pač dobra poslovna praksa, četudi ne bi bila z zakonom predpisana. Izredno natančna navodila za uporabo dobimo že pri vsakem nakupu majhnega gospodinjskega strojčka ali kozmetičnega izdelka za nekaj tisoč tolarjev. Glede na višino oskrbnine, bi si takšno obvezno publikacijo lahko privoščil tudi Vrtec Velenje. Po našem mnenju bi se tako izognili tudi mnogim vprašanjem in nesporazumom s strani staršev. Svetovalna praksa kaže, da je prav pomanjkanje informacij najpogostejši problem staršev. V takšni obvezni publikaciji pa bi lahko staršem predstavili tudi pravico do brezplačne priprave na osnovno šolo. Verjetno bi bilo tudi zevanj predšolskih otrok večje. Priprava na osnovno šolo je namreč skladno z določbami zakona še vedno zagotovljen program, ki je za starše brezplačen. Delež zagotovljenega programa priprave na šolo je v okviru dnevnega programa 40 %, v okviru poldnevnega programa pa 60 %. Priprava na osnovno šolo, ki teče izven programov vrtca, mora na podlagi Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje (29. 6. 81) obsegati najmanj 120 ur in je v celoti brezlačna, razen v tistih primerih, ko je s starši dogovorjeno, da prispevajo za prehrano otrok in ostale nadstandardne storitve. Starši so torej v programu, ki ga pripravlja Vrtec Velenje, prvič v oktobru oproščeni plačila že po zakonu in ne zaradi dobre volje Vrtca Velenje. ■ Zveza potrošnikov Slovenije, Območna pisarna Velenje Urša Šmid, vodja območne pisarne KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. 3320 Velenje, Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje Dvorniku V Puški vasi smo 15. sep- Tonetu ega doma m pokopališče v Gorenju spoštovanega in priljubljenega vaščana gospoda Antona Dvornika. Velika število znancev in prijateljev iz bližnje in daljne okolice se ( je prišlo poslovit od Reberčrukovega lonca, kakor imn nm pn dinpuirji rm»:iH . z,i .slovo zavijala vlakom,i vmui od ptntaif PUiki i 'o'h n vtt-it; kotira svoje 'življenjske poti. /i 29. maja 1915 i Paški vasi kot kmečki sin Po osnovni šoli je šel v Maribor na klasično gimnazijo. Ko je z Dravskega masla opazoval mimovozeče vlake, se je navdušil zanje. ft> končani ;; :: >':tU' ■■■ h .•:/•■ ,-■>>;. Tam M- j t: \ ktjuai v Osvo- bodilno jh>nto in ie od vsega začetka pomaga/ v borbi prod oktt-unant ; {M ; ; ■ ,1 •:! . p 'niz ; ^ v dtd >!■■'. ■ ; ,d ' i", i : jZ Z /:. žal da je odšel prej, kot sem ga utegnila obiskati, kakor sem mu obljubila. Toneta smo cenili in kot poštenega in priljubljenega človeka se :ga bojna radi spominjali, z ■ Vera Amenič - Bošnjakova \ HA trn ižEMEL« a« m I Na svetu ni lepše dežele kot je • Avstralija. Ta gigantski otok je • tudi najmanjša in najredkeje l naseljena celina. Je najbolj ravna l in najbolj suha dežela na svetu. • Njena preteklost pripada l Aboridžinom - staroselcem, J dvestoletna zgodovina • Angležem, današnja Avstralija l pa Avstralcem, med katerimi je • med 18 milijoni tudi okrog • 20.000 Slovencev. Na državnem l radiu SBS vodijo kar 70 etničnih • oddaj, kar je več kot na katerikoli • drugi radijski postaji na svetu. I Letos maja se na avionu B • 777 malezijske letalske družbe • "Malaysian Airlines", na liniji I Dunaj - Sydney, znajdemo trije J Velenjčani: Tanja Meža, • solopevka in organistka, Maja I Lesjak, solopevka in kitaristka J ter avtor tega članka. V organi- • zaciji VTV Studia Velenje in ob • pomoči domačih podjetij smo • poslani na umetniško turnejo • med Slovence v Avstraliji. ! Tam naj bi pripravili več razs- • tav Gasparijevih razglednic in • pevskih nastopov s citrami, vse t pa naj bi bilo posvečeno 5. oblet-J niči izhajanja slovenskega štiri- najstdnevnika "Glasu Slovenije". Po 22 urah neprestanega letenja se znajdemo na avstralskih tleh. Pričakata nas Stanka Gre-gorič in Florjan Auser. Ona je urednica, on pa tehnični urednik jubilejnega časopisa. Komaj dobro vdihnemo avstralski zrak in pozdravimo tetko jesen, ki je meseca maja v Avstraliji na višku, že nas peljejo v Slovensko društvo "Triglav", kjer zaigramo in zapojemo na proslavi ob materinskem dnevu. Med gosti sta Mihaela Logar, naša državna sekretarka za Slovence po svetu in Helena Drnovšek, naša odpravnica poslov v Avstraliji. Čeprav vsi izmučeni in neprespani po dolgem letu, želimo še isti dan videti tudi sydneysko pristanišče. Peljejo nas tja! Res je, kar pravijo ! Sydneyski zaliv je najlepši zaliv na svetu. Znamenit in slikovit je predvsem zaradi pristaniškega mostu, ki ga poznamo iz televizijske žajfarice "Vrnitev v Eden". Odprli so ga leta 1932 in je najširši most na svetu. Kot že ime pove, idilično povezuje oba bregova pristanišča, napenjajoč se v loku čez nebo. Domačini mu ljubkovalno rečejo "dobri stari obešalnik", kar je najprimernejše ime za ta most. V dolžino se razteza na razdaljo 503, v višino pa 50 metrov nad morsko gladino. Ima 8 voznih pasov, 2 stezi za pešce in kolesarje ter razgledno ploščad, odkoder se ti nudi fantastični razgled po pristanišču in po cittyju. S tega mesta je tudi najlepši pogled na syd-neysko opero. Vstopnica za trideset dolarjev Na robu botaničnega vrta in na majhnem pomolu pristanišča zagledam magnet vseh turistov južne celine - Sydnejsko operno hišo. Zvem, daje ta znamenita zgradba pričela nastajati leta 1957, ko je neznani danski arhitekt Joern Utzon zmagal na natečaju in predložil projekt vodoravne zgradbe, kot umet- niške ploščadi, nad katero je igraje pritrdil streho - veličastna jadra, zaradi katerih ta hiša jadra z drugimi plovili v zalivu. Leta 1966, ko so zaradi padca vlade, ki je naročila projekt, prenehali z gradnjo, se je Utzon, ob številnih političnih in gospodarskih pritiskih, umaknil in odstopil od svoje ideje. Toda skupina avstralskih arhitektov je leta 1973 dokončala njegovo delo. Kaj zato, če je zgradba namesto prvotnega predračuna 7 milijonov dolarjev stala na koncu 102 milijona! Prava figa! Avstralci ne bi bili to kar so, če ne bi našli vir za dokočanje zgradbe -v loteriji. Četrtek, 14. maj, 1998. Tanja in Maja v sydneyskem akvariju fotografirata morske pse, krokodile, želve in zlasti - klju-naše. Jaz imam v žepu vstopnico za večerno predstavo v sydnejs-ki operi. Tega se zelo veselim! Zal v maju ni opernih predstav temveč le baletne - Salomin ples. Zunaj močno dežuje. Taksiji se valijo iz mesta proti polotoku na katerem stoji opera. Izstopajo ljudje v večernih oblekah, drugi v kavbojkah, eden celo s pločevinko piva v roki. V Avstraliji se zaradi tega nihče ne sekira. V stavbi je kakšnih tisoč manjših prostorov ter dve veliki dvorani: koncertna z 2.500 sedeži. Tam so največje ogrle na svetu na mehanski pogon. Imajo 10.500 piščali. Velika operna dvorana je na levem stopnišču. Moja vstopnica je najcenejša - 30 dolarjev. Sedem v predzadnjo vrsto. Na desni sedi mlado dekle v kavbojkah in beli majici. Predstava se prične. Glasba, ples, scena, vse je fascinantno. Šaloma pleše tako, da na jekleni nitki, ki jo ne vidimo, plava nad vsemi. Ko je ples na vrhuncu, se začne dekle na moji desni potiti in udarjati okoli sebe, kot bi jo napadale muhe, ki so v Avstraliji zelo tečne. Čisto zares je v dvorani neznansko soparno. Vsaj v zadnjih vrstah parterja. Dekle maha okoli sebe, zdaj jo majica preveč tišči, zdaj ji je vroče za vratom. Ni kaj! Dekle moti predstavo. Kaj naj naredim? Tvegam, nagnem se na desno in ji popiham za ovratnik. "Thanks!" so besede, ki bi lahko bile tudi drugačne. Šaloma še vedno pleše, še bolj divje in še višje. Še bolj je so-prano. Iz baletnega programa zložim pahljačo in jo ponudim dekletu. "Where are you from?" zašepeče in hvaležno vzame pahljačo. Povem, ne da bi umaknil pogled s Salome. Ples je končan. Šaloma bo zahtevala glavo Janeza Krstnika. "First time in Sydney opera?" vpraša tiho in si zadovoljno pihlja. Pokimam. Predstave je konec. HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Prijateljski nasvet vam bo pomagal, da se boste izognili pravi katastrofi na čustvenem področju. Spet boste namreč videli nekaj povsem drugega v povsem običajni stvari kot vaš partner. Ko boste zadevo rešili in si morali priznati, da ste jo v dani situaciji rešili zelo dobro, se morate zahvaliti prijatelju. Sploh, ker je eden redkih iskrenih, ki vam je še ostal. Ko vas bodo v naslednjih dneh povabili v svojo družbo stari prijatelji, za katere si že dolgo niste vzeli časa, se ne izgovarjajte in privolite. Previdno z denarjem. BIK OD 22.4. DO 20.5. Po začetnih zapletih bo kasneje šlo vse tako, kot ste si zamislili. lo vas bo ohrabrilo in pokazali boste, kaj vse zmorete. Zato boste pridobili ugled tudi v očeh tistih, ki niso več zaupali v vos. Po svoje so imeli prav, a krizna obdobje je za vami. Pred vami pa lep čas ustvarjalnosti in kreativnih idej, ki jih nikar ne držite le zase, saj so predobre, res paje tudi, da jih sami ne boste zmogli uresničiti. Počasi vam bo skupinsko delo postalo všeč. OD 21.5. DO 21.6. Zaljubili se boste, vendar le za nekaj kratkih dni. Ce boste ob tem malce izgubili živce, se nikar ne čudite. Ugotovili boste, da vas nekateri ljudje, ki vas privlačijo, enostavno preveč izkoriščajo, da bi se lahko iz vsega skupaj razvilo zdravo čustvo. Nikar ne hitite, čas bo prinesel svoje, predvsem pa boste že kmalu spoznali nekoga, ki vam bo resnično spremenil življenje. Zato bodite do ljudi iskreni in tokšni kot ste v resnici. RAK OD 22.6. DO 22.7. Nerodno vam bo govoriti o čustvih, čeprav bodo tokrat globoka in iskrena. Nič čudnega, saj se o njih niste imeli nikoli navado pogovarjati, navada pa je še vedno železna srajca. Zanje čase ste precej napeti. Malce je kriva meglena jesen, malce pa sami, ker se preveč zapirate med štiri stene. Naj vas potolažimo, da bo to jesen melanholija hitro izginila, potem pa boste zaživeli veliko bolj prijetno in zanimivo. Sploh, ker se vam bo v kratkem izpolnila velika in stara želja. LEV OD 23.7. DO 23.8 Partner vam bo stal ob strani, kar sicer ni ravno njegova odlika. Nevšečnosti vam bodo tokrat povzročali prijatelji, ki jim vaše ravnanje ne bo všeč ravno zato, ker jim bo tuje. Poskušajte jim pojasniti, zakaj ste se odločili toko, kot ste se, saj bo tako za vse lažje. Ce kateri od njih vseeno ne bo hotel razumeti, go pustite na miru. Ste namreč na povsem pravi, čeprav ne ravno lahki poti. Zdravje vam bo ob koncu tedna malce ponagajalo, zato pazite tudi na prehrano. Zadnje čase se obnašate, kot da ste kanta za smeti, kar se bo poznalo tudi na tehtnici. ________ ^i Ce boste znali ostati hladnokrvni, se vam uspeh ne bo izmuznil ^ tj iz rok, kar ste si po vsem tem času tudi zaslužili. A to boste f° 7) vedeli le vi in redki tisti, ki vas dobro poznajo, vsi ostali pa si Vj bodo brusili jezike, ker bodo situacijo povsem napak ocenili. Če boste uspeha veseli, to tudi pokažite. Nikar ne skrivajte sreče v temnih kotičkih svoje duše, saj boste z dobro voljo veliko pripomogli k odličnemu razpoloženju vseh okoli vas. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Izkušnje so vas naučile, da boste morali biti v prihodnje nekoliko bolj potrpežljivi. Drugače se kaj lahko zgodi, da boste zapravili tudi stvari, ki ste jih imeli že v rokah. Vsekakor pa ne boste nič dosegli, če boste osebam, ki vam lahko resnično pomagali, grozili s stvarmi, ki jih verjetno nikoli ne boste mogli uresničiti. Poskusite s prijaznostjo in kakšno uslugo. Presenečeni boste, ko boste opazovali, na kako plodna tla bodo padla takšna dejanja. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Čeprav se vam bo v začetku zdelo, da ste zašli v slepo ulico, boste tokrat zelo hitro našli izhod iz nje. Sploh se ne zavedate, da imote že nekaj let več sreče kot pameti, vaše največje sreče pa že nekaj časa ne opazite in ne negujete tako, kot si zasluži, to je vaš partner. Ce se ne boste spremenili, se nikar ne čudite, če mu bo lepega dne v bližnji prihodnosti prekipelo in bo vajino skupno življenje postavil no glavo, tu in tam boste morali pozabiti na svojo sebično naravo in se posvetiti tudi tistim, ki z vami delijo življenje. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Srečni boste, ker se vam bo uresničila dolgoletna želja. Malo manj srečni boste, ko boste poskušali čez noč uresničiti svoje sanje. Ne bo šlo kot po maslu, soj je življenje zelo nepredvidljivo in polno presenečenj. ludi tokrot jih boste spoznoli kar nekaj, a kaj hudega ne bo. Dobra novico je že na poti, za sabo pa bo potegnila veliko dela in truda. Ker zadnje čase živite precej ležemo, vas bodo dnevi, ki prihajajo, kar malce utrudili. OD 23.12. DO 20.1. Bilo bi več kot dobro, če bi čim prej opustili stare razvode, ki vam vedno bolj načenjajo zdravje. Ponujajo se vam namreč nove, ki ne le, da bi bile bolj zdrave, če bi jih vzeli za svoje, bile bi tudi donosne. Ker se že nekaj časa močno ukvarjate s sušo v denarnici, bi se res splačalo potruditi, ludi zato, ker ste se tudi sami naveličali vsakdanjika, ki sploh ni več zabaven. Dnevi ne bodo več podobni drug drugemu le, če boste tudi sami pripravljeni kaj narediti zato. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Malo več resnosti vam ne bi škodilo. Zadnje čase se namreč obnašate izredno neodgovorno, kar vam sploh ni v čast, pa še nezadovoljni ste z življenjem. Nekatere stvari jemljete preveč vsakdanje, postale so del navade. Zato se vprašajte tudi, kaj vas utruja v odnosu s partnerjem, la bi za vas naredil vse na svetu, vi pa ste velikokrat ledeno hladni, čeprav ga imate v resnici radi. Kaj, če bi mu to za spremembo tudi pokazali? RIBI O D 20. 2. DO 20.3. Strahov in dvomov bo kmalu konec, izteklo pa se bo čisto drugače, kot ste se prepričevali, da se bo. Bolje se sploh ne bi moglo, zato boste kipeli od sreče in energije, ki vam jo bo vlila prepotrebna sprememba. S partnerjem bosta uživala v skupnem delu, ki bo le posledica tega dogodka in ob tem osvežila čustva, ki so že malce zaspala. Lep, pa čeprav zelo naporen teden je pred vami. Pazite le, kako boste razporejali denar, ki bo prehitro kopnel. DVOJČKA KOZOROG NAGRADNA KRIŽANKA TERME TOPOLŠICA Jerme Jopolšica Rešitve, opremljene z vašim geslom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom Terme Topolšica, najkasneje do ponedeljka, 19. oktobra. 1. nagrada: kosilo in kopanje za dve osebi 2. nagrada: solarij, kopanje in kosilo za eno osebo 3. nagrada: kopanje za dve osebi NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE -ELKROJ, objavljene v tedniku Naš čas, 24. septembra. 1. nagrado (vrednostni bon v višini 10.000,00 SIT) prejme: Albin HRIBERŠEK, Kidričeva 9, 3320 Velenje 2. nagrado (vrednostni bon v višini 7.000,00 SIT) prejme: Margareta POLOVŠAK, Skorno l/a, 3325 Šoštanj 3. nagrado (vrednostni bon v višini 7.000,00 SIT) prejme: Mojca KOVAČ, Rečica ob Paki 44, 3327 Šmartno ob Paki. Potrdilo o nagradi boste prejeli po pošti. Z njim boste lahko dvignili nagrado v Industrijski prodajalni ELKROJ v Mozirju ali v IISš AVTOR KRIŽANKE R.NOC NAPRAVA V MLINU ZA PHANJE, LUSCENJE DOLGO VRHNJE OBLAČILO DU-H0VNIK0V GORSKI HRBET NA JUŽNEM POBOČJU JELOVICE Z NAJVIŠJIM VRHOM 1.678 m ZGODNJE SADJE ALI VINO MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI GR. BOG SMRTI, DVOJČEK HIPN0SA SODOBNIK KELTOV TOMO IVKOVIČ ESTONSKI PEVEC [GEORGIJ) SRNJAK Z VILASTIM ItOGOVJEM DELAVEC VEKO-NOMATU ŽELEZNA KLADA ZA NADALJ. bBDELAVO VEDA O ANALIZI NORV .PISATELJICA ANKER N N SCE PRI OPATIJI STIL VELIKO FINSKO JEZERO STAR SLOVAN DALMAT. ŽEN. IME IGRALKA RINA PERJE PRI REPI ZVER IZ. RODUMACK SKLADATELJ PAHOR QRIENT.RI-ZEVAJED LUJmf Sft KINO ŠMARTNO ob PAKI V soboto 10.10. ob 15.uri ARMAGEDDON (znanstveno fantastični) Cena vstopnice: 500 SIT Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT, cena vstopnice za predpremiera je 700 SIT. Rezervacije vstopnic :898 2493 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure, 898 2491 eno uro pred prvo predstavo in dalje. Lenivost črevesja Potrebujemo: Kolmež, (ko-renika) Po eno čajno žličko kolmeževe korenike namočimo čez noč v 1/4 litra hladne vode. Zjutraj malo pogrejemo in precedimo. Pred samo uporabo čaj ogrejemo v vodni kopeli. Čaj pijemo po požirkih, enega pred in enega po jedi. Torej samo 6 požirkov na dan. Potrebujemo: žajbelj 5 gramov listov poparimo s 1/2 litra kropa. Pokrito pa naj miruje 10 minut. Nato odced-imo in pijemo po eno skodelico med obroki. Potrebujemo: Krhlika (lubje, staro najmanj eno leto) Po eno čajno žličko skorje prelijemo z 1/4 litra hladne vode, zavremo in pustimo, da počasi vre še 5 minut, nato odcedimo. Popijemo po eno skodelico pred spanjem. Čaju lahko dodamo tudi po eno čajno žličko Švedske grenčice. VRTILJAK 8. oktobra 1998 Družina Poles (manjka Rok). Ata Janez je zdravnik in direktor Bolnišnice Topolšica, sin Peter (med drugim) uspešen atlet, mama Aca pa se v Premogovniku ukvarja s kadri in izobraževanjem. Peter je očeta in mamo navdušil za tek, češ, zdrav duh v zdravem telesu (ali tako nekako), oziroma, tek nikomur ne škodi, le pretiravati ne gre z njim ... A ja, še tole: morda je atov tek in ljubiteljsko ukvarjanje s športom kaj povezano s projektom "športni management", ki ga bodo v kratkem vključili v ponudbo Topolšice. Brez razlike Rezultat tekme med Rudarjem in Vartek-som potrjuje, da velenjski nogometaši igrajo enako učinkovito doma kot na tujem. (Ne)zaslužni Ob nedavnem občinskem prazniku v Šoštanju niso podelili občinskih priznanj. Da zaslužni priznanj niso dobili, naj bi bili krivi nezaslužni člani ustrezne komisije. Prečrtani radar V Gornjem Gradu so odločni. Radar, ki naj bi stal na Vivodniku, so na prostorskem načrtu prečrtali. Odločnost, ni kaj. Še bolj odločni bi bili, če ga v načrt sploh ne bi vnesli. Koristen posvet Organizatorji posvetovanja Orodjarstvo 98, ki bo čez nekaj dni v Velenju, pravijo, da bo to zelo koristen posvet. Enako mislijo v hotelu Paka. Kdo je kriv Pravijo, da je na pokopališču v Šmartnem ob Paki precej velik nered. Nekateri bi vzrok za to radi naprtili kar tamkajšnjim "prebivalcem". Prepozno Zadnji čas radi poudarjamo, da imajo tudi pacienti svoje pravice. Za nekatere je, žal, ko bi jih lahko uveljavljali, že prepozno. Sprava brez lipe Otvoritev prenovljenega osrčja Šaleka je bila po mnenju nekaterih pravo spravno dejanje. Nekateri pravijo, da so z njo tudi zaradi sporov ob poseku trške lipe simbolično posadili lipo miru. Prodajalci Nekaterim se zdi čudno, da je največ zanimanja za poklic prodajalec. To je razumljivo, saj smo v vlogi kupcev domala vse življenje. V škripcih Med deli v letošnjem gledališkem abonmaju je tudi znana komedija Minister v škripcih. \/ občinah naše doline je veliko takih, ki bi še vedno radi, da bi bil v škripcih njihov župan. Pa ne v gledališču. Razdvajanje Množični obisk slavja ob občinskem prazniku in 650-letnici Šoštanja ne daje prav tistim, ki pravijo, da je ta kraj povsem razdeljen. Morda le v glavah nekaterih posameznikov. trupla na novo pokopališče v Smartnem (staro pokopališče je bilo na prostoru med žup-niščem in cerkvijo), so našli in izkopali popolnoma ohranjeno truplo. Ko so to videli tedanji župnik g. Miklavžina, so rekli: "Če bi tega človeka ne bili s krampom na čelo ranili, bi ga jaz ogovoril. Vprašal bi ga, kdo je in kaj hoče, kaj se rajta, daje tako cel?" Tako si pa niso upali, ker so mu glavo natrli." Sicer pa so "nazaj hodile" duše ponesrečencev, umoije-nih ali tistih, ki so si za življenja naprtili kak hujši greh: "Gostilna pri Smonu (sedaj Fuel-ner) na križišču cest v Gornjem Doliču je bila svoj čas zelo na slabem glasu. Njeni lastniki so baje večkrat umorili kake sej-maije, ki so se tam ustavljali. Ta posel so opravljali v gornji sobi in nato trupla metali skozi okno in se še sedaj (izročilo je bilo zapisano okrog leta 1935!) vidi tam krvav zid. Pokopavali so jih na vrtu. K© Šmonica nekoč gre na vrt, se naenkrat dvigne iz zemlje roka in jo zagrabi za nogo. To znamenje se ni dalo nikoli umiti." Skopa posestnica iz Belih vod pa je "hodila nazaj orehe tolči". Zgodilo pa se je takole: "Farovška kuharica v Belih vo- dah je nekoč poslala deklo k posestnici po skledo orehov. Ta pa je bila ravno na smrtni postelji, a ker je bila silno skopa, orehov ni dala. Ko se \ dekla vrne s praznim pletarom, pravi kuharica: "Saj jih bo lah-ko vse sama potolkla, saj je že ; na smrtni postelji!." Še ta večer ; skopulja umre in še ta večer je začelo v farovški kuhinji ropotati z burkljami, kot bi kdo ore- • he tolkel. Kuharici pa se je zdelo, kot bi ji na odeji plesal kak ; petelin. Pokličejo župnika. Med njih prisotnostjo je bilo vse mirno, komaj pa se župnik oddalji, se ropotanje ponovi. Strašilo je pol leta, dokler ni skopa gospodinja bila gotova." ' Za konec današnjih paberkovanj pa še zanimivo izročilo o neogotski kapeli na starem po- ■ kopališču pri sv. Martinu v Ve- j lenju: "Kapelo je dal sezidati neki firšt za svojo ženo, ki ji ni : pustil spovedati se. Ko je bila kapela zgrajena do polovice, je ; pripeljal truplo svoje žene in vsakemu zidarju dal en goldinar, da je šel za eno uro proč češ, da bo svojo ženo sam spovedal, j ker ji prej, ko je bila bolna, ni : pustil. Nihče ne ve, kako je to opravil. Ko so položili truplo k večnemu počitku, je položil še i 500 šilingov za popravljanje cerkve in za maše..." REZANJE ŠOŠTANJA Zanimiva so šoštanjska domnevanja o tem, kdo vse kani letos kandidirati za župana. Nekateri trdijo, da bo kandidatov več kot deset, a tekma se bo najbrž zgostila okoli štirih potencialno resnih kandidatov. Po "zakonu" vztrajnosti ima prav gotovo največ možnosti za zmago sedanji župan, če bo le kandidiral. Nekateri "poznavalci" namreč ugibajo, da socialdemokrati pripravljajo presenečenje. V zadnjem trenutku naj bi zaupali kandidaturo kar predsedniku svoje osnovne organizacije ali celo ženi sedanjega župana. Če je resen, je ta račun brez kramarja. Znano je, da se dobra dela v tem mandatu pripisujejo županu. Zadeve, ki pa bi jih bilo mogoče zapisati na njegov negativni konto, prijazni glas ljudstva naslavlja na županove svetovalce, med katere sodita prej omenjena. Možno pa je, da bi socialdemokrati (če res ne bi kandidirali svojega župana), letos podprli kandidata, ki ga bo ponudila najmočnejša ljudska stranka. In če se malo ozremo po njihovem članstvu, potem nujno trčimo ob ime Marjana Jakoba, sicer direktorja Kmetijske zadruge Šoštanj. Nesporno sodi med redke karizmatične osebnosti v šoštanjski politiki. Poleg tega ima skozi zadružno mrežo velik vpliv na okolico Šoštanja, kjer se nahaja večina volivcev v občini. S tem je "desni" del šoštanjske politike izčrpan, saj vemo, da krščanska demokracija ob sedanjem predsedniku sveta nima posebej močne osebnosti in tako ni slučajno, da se v zadnjem obdobju ravno iz vrst "desnice" usipljejo napadi na predsednika sveta. Zato lahko pričakujemo koalicijo med SDS in SLS. V senci te pa bi glavno vlogo zopet igral sedanji komunalni pribočnik, medtem ko bo krščanska demokracija na volitvah očitno nastopila sama. Prvak "levega" bloka bo očitno ponovno bivši predsednik sveta KS Šoštanj, Matjaž Natek. Nekateri vedo povedati, da mu bo letos v pomoč taktika drobljenj "nevtralnih" glasov, saj naj bi združena lista poleg glavnega kandidata poslala v boj vsaj še tri njihove "nestrankarske" kandidate. Med temi jokerji pa bomo menda našli vsaj enega od dveh sedanjih svetnikov občine iz vrst združene liste. Če bo letos "desnica" imela vsaj dva kandidta, je takšen račun logičen. Drugače pa bi se "levici" znala takšna taktika maščevati. Lahko se zgodi, da bo prvak združene liste dejansko vstopil v drugi krog z največjim številom gjasov, tam pa se prične mešanje kart na novo! Na vsak način pa je potrebno priznati korajžo kandidatu, ki je prepričan, da lahko po štirih letih političnega "molka" ponovno seže po prvem političnem stolčku v občini. Četrta resna je kandidatka Cvetka Tinauer. S programom, prodornostjo in tudi agresivnostjo svoje kampanje ima lepe možnosti za uspeh. A ima tudi dve zavori, ki jo bosta na volitvah držali nazaj. Ena je čisto naravna, saj je kandidatka ženska. V občini, kjer je okolje tradicionalno konzervativno, to vsekakor ni prednost. Poleg tega je znano, da Slovenke, gledano v celoti, ne volijo rade žensk. Drug njen problem pa je, da ni povsem na tekočem z nekaterimi lokalnimi zadevami. Zato na začetku svoje lokalne kariere načenja teme, ki so precej izrabljene in tako v nekaterih njenih idejah poleg svežine in medijske udarnosti ni veliko vsebinskih novosti. Vsemu zapisanemu ob rob pa naj rečem, da je "zanimivost" demokracije v tem, da kljub še tako skrbno pretehtanim predvidevanjem do trenutka, ko bodo prešteti glasovi, ne bomo vedeli, kdo bo županoval naslednja štiri leta. Kaj lahko se recimo zgodi, da se bodo upokojenci, ki so vsaj v Šoštanju v večini, disciplinirano strnili okoli svojega kandidata, kar bi pomenilo, da bo naslednji župan naše občine Leopold Kušar ... Sicer pa bo čez slaba dva meseca vse jasno. ■ Perorez Etnološka paberkovanja 83 Piše: mag. Jože Hudales Kljub temu, da je bila našim prednikom misel na smrt bolj "domača" kot nam in da so bila "bližnja srečanja" s smrtjo v domači hiši nekdaj mnogo bolj pogosta kot danes, pa so med ljudmi še živele prastare predstave o vračanju mrtvih duš in o njihovem zagovarjanju. Ohranila se je celo cela vrsta starih pripovedovanj o takih primerih, ki so nekdaj v temnih zimskih večerih ob skromni svetlobi petrolejke ali trepetajoči luči tresk zataknjenih v če-lesnik, marsikomu od naših prednikov nagnali strah v kosti. Oglejmo si nekaj starih tovrstnih zgodbic. Predvsem je veljalo pravilo, da se take prikazni ne smemo prestrašiti, vendar pa jo je treba znati pravilno nagovoriti. "Rajnega, ki dela nemir, se npr. vpraša: "Kaj je Kristus rekel, ko je skozi zaprta vrata k učencem prišel?" Rajni nato odgovori: "Mir vam bodi!" Tedaj ga moramo vprašati, zakaj nima miru. In sedaj pove, kaj mu manjka." Najbolje so znali mrtve duše zagovoriti duhovniki, ki pa so morali biti "čisti" kot v tejle pripovedi: "V Šaleku je hodil nazaj po smrti K. Prikazoval se je ravno tak, kakor je bil zvezan na parah. Hodili so ga zagovaijat fajmošter, pa niso mogli nič opraviti (prišla sta navzkriž zaradi neke krive prisege). Ko vse ni nič pomagalo in so bile domače ženske vsled strahu že čisto bolne, so prišli škalski dekant ob enajstih in vprašali, kje je K. pokopan. Odslej je bil mir." Nasprotno pa dekan Gregor Miklavžin (bil šmartinski župnik dekan šaleške dekanije sredi 19. stoletja!) nekega mrtvega ni uspel zagovoriti: "Ko so prekopavali in prestavljali Mož in žena. Viktorija in Srečko Meh. On mestni župan, ona ljubiteljska slikarka. Uspešna pravijo. A zakaj sta v čveku? Zanalašč. Malo pa tudi zaradi tega, ker je Srečko na tej fotografiji videti veliko bolj zadovoljen in vesel kot na tisti, s katero vabi v svojo stranko ljudi dobre volje. Očetje in sinovi, bi morali podnasloviti tole fotografijo. Vsi štirje se pišejo Oštir. Prav "zares" skupaj pa sodijo Janez Oštir (prvi z desne) s sinom Denisom (drugi z leve) ter Jože Oštir (drugi z desne) s sinom Boštjanom (prvi z leve). Vsi skupaj sestavljajo kvartet Štirih Oštirjev in so tudi sicer v sorodu. Janez Oštir je nečak Jožeta Oštirja. Znani so kot dobri, kaj dobri, odlični pevci. _ 2. oktober - praznik KS Polzela Letos prireditve, prihodnje leto tudi pridobitve Polzela, od 26. 9. do 11.10 -Čeprav bodo od 1. januarja prihodnje leto krajani KS Polzela sodili pod samostojno občino Polzela, bo najbrž 2. oktober še naprej njihov praznik. Že pred referendumom o oblikovanju svoje občine so se namreč skupaj s krajani KS Andraž dogovorili, da bosta KS delovali v prihodnje kot pravni osebi, ohranili pa bosta tudi svoja praznika. Datum skupnega občinskega praznika naj bi določili prihodnje leto. Letošnji krajevni praznik bo minil v znamenju številnih kulturno-športnih ter cerkvenih prireditev, ki naj bi bile zgovoren prikaz, kaj delajo na omenjenih področjih, za prihodnje leto pa ob tej priložnosti načrtujejo nekaj pridobitev. Osrednja slovesnost je bila v tamkajšnjem domu krajanov na sam praznični dan, minuli petek. Na njej so med drugim prizadevnejšim podelili plakete KS. Kot je povedal predsednik KS Polzela Stanko Novak, 2. oktobra na Polzeli ne bodo pozabili kar tako. Praznujejo ga v spomin na 12 Polzelanov, ki jih je okupator ustrelil pred 56 leti v Mariboru. Tega dogodka iz polpretekle zgodovine se bodo tokrat spomnili predvsem s prireditvami domačih kulturnih, športnih društev ter tamkajšnje cerkve. "Načrtovali smo, da bomo lahko ob tej priložnosti predali svojemu namenu vsaj del vodovodnega omrežja Pod-vin - Dobrič, vendar se je vse skupaj zaradi pomanjkanja denarja in še nekaterih formalnosti zavleklo. Del gospodinjstev v Podvinu, upamo, bo dobilo zdravo pitno voda ob vsakem času proti koncu tega meseca. V Dobriču pa naj bi v tem času začeli pripravljalna dela za izgradnjo črpališča in zbiralnika pod Goro Oljko." Bolj kot praznik je v tem trenutku v ospredju 1. januar prihodnje leto, ko bosta KS Polzela in Andraž tvorili novo Za praznik svečana seja sveta ŠOŠTANJ, 30. september - V počastitev praznika občine so v Šoštanju pripravili še svečano sejo sveta in s tem sklenili bogat mesec praznovanj, ki so jih namenili tudi 650-letnici pridobitve trških pravic. Tokrat niso samo govorili, tudi sklepali niso in tudi replik ni bilo, za pesem in prijetno vzdušje je poskrbel Oktet Teša, podpredsednik Sveta občine Šoštanj Boris Gomboc je povzel kratko vsebino dosedanjega dela sveta in pri tem ugotavljal, da je bila udeležba na sejah zgledna, v poprečju 75 - odstotna. Slavnostni govornik je bil župan Šoštanja Bogdan Menih, ki je podobno kot na osrednji proslavi tudi tokrat spregovoril o enakomernem razvoju mesta in podeželja, o naložbah v Šoštanju, se dotaknil vprašanja rente in prostorske omejenosti občine. Niso pa na svečani seji podelili nobenega priznanja, pa tudi o tem niso govorili, zakaj ne. Omenili so le, da bodo nagrade in priznanja podelili enkrat kasneje. ■ mkp Stanko Novak občino Polzela s 5100 prebivalci. Na novembrskih volitvah bodo v občinski svet volili po proporcionalnem sistemu 16 svetnikov. Svojo priložnost za nadaljnji razvoj vidijo v industriji (na svojem območju imajo dve večji uspešni podjetji -Tovarno nogavic in Pohištveno industrijo Garant), v malem gospodarstvu (v tem trenutku na tem področju ustvarja 80 samostojnih podjetnikov ter več kot 100 družb z omejeno odgovornostjo), tudi možnosti za razvoj turizma niso govorjenje na pamet. Krajani združujejo svoje interese v 15 društvih. 600 otrok se pripravlja za svojo nadaljnjo življenjsko pot na centralni osnovni šoli, približno 40 na podružnični v Andražu. Med osrednjimi nalogami nove občine bodo, po trditvah Novaka, aktivnosti, ki so jih že predvideli, a jih do sedaj še niso uresničili. Med njimi je na najvišjem mestu zapisana oskrba gospodinjstev s pitno vodo predvsem v hribovitih predelih ter posodobitev cest. Možnosti za to bodo? "Ocenjujem, da. Prav letos smo se preko sedanje občine prijavili na razpis za program demografsko ogroženih območij in uspeli. Republiško ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj nam je dodelilo 6 milijonov nepovratnih sredstev za vodovod Podvin - Dobrič. Druge stvari pa bomo zbirali. V Andražu so - na primer -že izglasovali samoprispevek za izgradnjo novega šolskega objekta, katerega izgradnjo naj bi začeli naslednje leto, spogledujemo se z možnostmi za pridobitev sredstev iz programa Phare in podobno. Upam, da se bomo o prednostnem redu potreb strpno pogovarjati z društvi, ostalimi ustanovami v kraju, in da se bomo lahko tega reda pri financiranju tudi držali," je še povedal Stanko Novak, ki bo na novembrskih volitvah kandidiral za župana nove občine Polzela ob podpori stranke SKD. ■ Tp III. kolonija akvarelov na Paškem Kozjaku Likovni navdih čudovitih obronkov Mestna občina Velenje in Društvo Šaleških likovnikov sta pred štirimi leti organizirala prvo delavnico akvarelov na Paškem Kozjaku. Ker je bila udeležba velika, vzdušje in nastala dela pa dobra, so se tokrat odločili, da bo srečanje postalo tradicionalno, organizirano pa je bienalno. Tako so od petka do nedelje prejšnji vikend tudi letos likovniki ustvaijali v naravi in v Planinskem domu na vrhu Kozjaka, ki jim je tudi tokrat ponudil topel začasen dom. Izbrana dela pa bodo razstavili prihodnje leto v Dolini. Tudi tokrat so udeleženci, bilo jih je 33, ustvarjali le v akvarelni tehniki, večinoma pa so navdih iskali .v prečudoviti naravi. K sodelovanju so povabili tudi Lojzeta Zavolovška kot udeleženca in mentorja, ki je ob koncu skupaj z likovno kritičarko Mileno Koren - Božiček izbral po dve deli vsakega udeleženca. Ta izbrana dela bodo razstavljena, vsa ostala pa bodo člani DŠL prodali, izkupiček pa podarili v humanitarne namene. Kolonija je bila tudi tokrat organizirana ob prazniku MO Velenje, poleg članov društva Šaleških likovnikov pa so se je udeležili tudi umetniki iz skoraj vseh koncev Slovenije. Med tri dnevnim ustvarjanjem so poskrbeli tudi za družabne dogodke, ki takšna srečanja naredijo nepozabna. ■ bš Preventivni pregledi prostate tudi v Velenju Ime prostata izhaja iz grške besede "prohistani", kar pomeni nahajati se pred nečim. In prostata se res nahaja pred mehurjem. Ime je prvič uporabil 335 let pred našim štetjem He-rophilus iz Aleksandrije. Po slovensko ji rečemo podmehurni-ca ali obsečnica, ker obkroža sečnico. Imajo jo samo moški, njena naloga pa je izločanje večjega dela semenske tekočine, katere sestava je alkalična in omogoča gibljivost in preživetje semenčic v kislem okolju v nožnici. Pri zarodku je dokončno oblikovana v dvanajstem tednu starosti. Ob porodu je težka približno 4 grame in do pubertete ostaja v glavnem nespremenjena. Pod vplivom moškega spolnega hormona testosterona začenja rasti in pri odraslem mladem moškem je težka približno 20 gramov. Po štiridesetem letu ponovno začenja rasti in se v svoji strukturi spreminjati. Pod vplivom sprememb v ravnovesju moškega spolnega hormona testosterona oziroma njegovih presnovkov se povečuje količina mišičnega, vezivnega in žleznega tkiva. To imenujemo starostno povečanje prostate. Bolezenski znaki povečane prostate so pogojeni z njenim položajem. Ker obkroža sečnico in se nahaja pod mehurjem, začenja stiskati sečnico in zapirati izhod iz mehurja. Tako se pojavi potre- ba po pogostem odvajanju vode, predvsem ponoči, curek postaja tanjši in slabši ter se prekinja. Na koncu voda samo kaplja, nakar sledi popolno zaprtje. Veliko starejših moških prihaja k urologu zaradi teh težav. Mlajši moški pa pogosto prihajajo na pregled zaradi kroničnega vnetja prostate ali bolečin, ki jih povzroča prostata. Z oziroma na številne težave, ki jih prostata povzroča, smo v Sloveniji ustanovili Svet za bolezni prostate, katerega člani so znani slovenski urologi in strokovnjaki drugih specialnosti ter novinarji. Finančno delo Sveta podpira tovarna LEK. Naloga Sveta je seznaniti splošne zdravnike s sodobnimi načini zdravljenja prostate ter s postopki za zgodnje odkrivanje raka na prostati. Prav tako je potrebno s tem seznanjati moške in njihove svojce, ker so oni potencialni bolniki. Starostno povečanje prostate Že prej sem povedal, da zaradi sprememb v ravnovesju moškega spolnega hormona testosterona in njegovega pre-snovka dihidrotestosterona začenja prostata povečevati. To je vzrok bolezenskim znakom, ki sem jih na kratko že omenil. Od velikosti prostate in težav je odvisna izbira načina zdravljenja. Danes imamo na razpolago do- sti zdravil, ki so dokaj učinkovita. Način njihovega delovanja ne bi tukaj podrobneje razlagal. Ena delujejo na zmanjšanje dihidrotestosterona v prostati (Prostide), zaradi česar se prostata zmanjša in druga zmanjšujejo napetost v prostati, sečnici, ki jo prostata obkroža, in vratu sečnega mehurja (Komam, Tonokardin). Tako sečnica postane lažje prehodna in težave se zmanjšujejo. Če pa so težave hujše, se odločimo za operacijo ali kakšno drugo metodo zdravljenja, s katero odstranimo povečano tkivo prostate. Vodilno mesto med temi metodami ima zagotovo transuretralna resekcija prostate, kar pomeni, da se tkivo prostate z električno zanko skozi sečnico po koščkih izreže in potem iz mehurja z izpiranjem odstrani. Potrebno je omeniti še metodo laserske operacije prostate, zdravljenje povečane prostate s pregrevanjem in gretje tkiva prostate preko posebne igle, ki jo zabodemo v prostato. Poznamo tudi druge metode, ki pa še niso v širši uporabi. Rak na prostati Namen preventivnih pregledov prostate pri moških, starejših od petdeset let, je predvsem zgodnje odkrivanje raka na prostati. Zato Svet za bolezni prostate organizira ambulante za preventivne preglede. Na našem področju je ena takšna am-bulatna v Velenju v Zdravstvenem domu in druga v Zdravs- tvenem domu na Ravnah. V Zdravstvenem domu na Ravnah bo preventivne preglede opravljal dr. Ljubo Koršič, in sicer vsak prvi torek v mesecu od 16. ure dalje. V Zdravstvenem domu Velenje bodo preventivni pregledi za moške mogoči vsako prvo sredo v mesecu, prav tako od 16. ure dalje, izvajal pa jih bo dr. Marko Zupančič. Dodatne informacije bodo na voljo v navedenih zdravstvenih domovih in v urološki ambulanti Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Rak prostate je na primer v Ameriki najbolj pogosta rakasta bolezen pri moški nad petdesetim letom starosti. Letno se odkrije nad 250.000 novih bolnikov in 40.000 bolnikov vsako leto zaradi te bolezni umre. Evropa in tudi Slovenija na žalost tem številkam zelo hitro sledi. Znano je, da je samo z operacijo v zgodnji fazi bolezni možno povsem ozdraveti. Zaradi tega se v urološki stroki trudimo prepričati vse moške nad petdeset let starosti, da se enkrat letno zglasijo pri urologu na pregled. Ta sestoji v otipanju prostate skozi danko s prstom ter določanje vrednosti PSA in po potrebi potem še ultrazvočna preiskava. PSA je kratica za prostata specifični antigen, ki ga določano v krvi. To je snov, ki jo izločajo celice prostate, vendar rakaste celice v desetkrat večji količini. Če v prostati otipamo sumljivo mesto in če je vrednost PSA zvišana, se odločimo za ultrazvočno preiskavo in punkcijo prostate. To izvedemo tako, da ultrazvočno sondo postavimo v danko in s posebno iglo, ki jo pod ultrazvokom vidimo, nabo-demo sumljivo mesto in vzamemo košček tikava za preiskavo. Tkivo vzamemo tudi iz drugih delov prostate, da vidimo, koliko je bolezen napredovala. Če preiskava pokaže, da gre za rakasto bolezen, poskusimo z drugimi preiskovalnimi metodami ugotoviti, ali je bolezen še omejena na prostato. Od tega je namreč odvisen postopek zdravljenja. Na žalost ugotavljamo, da pri nas bolniki pridejo na pregled, ko se pojavijo bolezenski znaki (težave z odvajanjem vode, kri v vodi, bolečine v kosteh). To največkrat pomeni, da je bolezen napredovala in dajo z operacijo ni mogoče ozdraviti. Takrat pač izbiramo druge metode zdravljenja (obsevanje, zdravljenje s hormoni in drugimi zdravili, ki zavrejo izločanje moškega spolnega hormona testosterona ali to dosežemo z odstranitvijo tkiva iz mod, ki proizvaja ta hormon. Torej, smisel preventivnih pregledov je v tem, da se moški, starejši od petdeset let enkrat letno zglasi pri urologu, čeprav nima nobenih težav. Ker so čakalne dobe v rednih ambulantah zelo dolge, se organizirajo po Sloveniji ambulante za preventivne preglede prostate. Na žalost stroškov teh pregledov ne pokriva zavarovalnica, temveč jih deloma pokriva sam pregledani, deloma pa tovarna LEK. Prepričani smo (to so pokazale tud izkušnje drugod po svetu), da je na ta način možno raka na prostati pravočasno odkriti in bolnika povsem ozdraviti. ■ Prim. Nado Vodopija, dr. med.spec. kirurg-urolog ČETRTEK, 8. oktobra SLOVENIJA 1 09.30 Male sive celice 10.15 Divja Amazonija, 6/12 11.10 Bajke na slovenskem 11.10 Druženje in praznovanje 11.40 Homo turisticus 12.05 J.A.G., 21/22 13.00 Poročila 14.10 Zgodbe iz školjke 14.40 Iz muzeja, 4. oddaja 15.20 Dokumentarna oddaja 15.50 Osmi dan 16.20 Slovenski utrinki, madž. tv 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 18.20 Knajpanje - neminljivost zdravljenja, nemška dokum. oddaja 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Naši prijatleji na severu, 9/9 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22.40 Šport 22.50 Opus 23.20 Koncert simfonikov RTV 00.40 Knajpanje - neminljivost zdravljenja, nemška dokum. oddaja SLOVENIJA 2 10.00 Trdno v sedlu, 16/65 10.25 Pacific drive, 72/130 10.50 Rdeča ptica, 4/6 11.35 10.000 obratov 12.25 Naša krajevna skupnost - podnajemnika 13.15 Svet poroča 14.40 Ljubljanski akvareli 15.15 Don Kihot, 5/39 15.40 Neznosna utrujenost, fr. film 17.00 SP v kolesarstvu, posnetek iz Maastrichta 18.05 Opremljevalke, 15/21 18.30 Lahko noč, ljubica, 2/11 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring - ročk z Vesno 20.00 Plesna dežju, 1/10 20.55 Trilogija Terencea Daviesa, amer. film (ČB) 22.30 Bela soba II., 3/5 23.20 Večni sanjač, 20/24 23.45 Lazar, 4/22 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nad. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Od maja do decembra, nan. 13.30 Vojak in pol, amer. film 15.30 Bogati in nesrečni, nad. 16.30 Policaji s srcem, nad. 17.30 Kassandra, nan. 18.30 Novice, vreme 18.40 Marimar 19.15 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Prijatelji, nan. 21.30 Policijska akademija, 2. del amer. humor. nan. 22.30 Veronikine skušnjave, nan. 23.00 Ugrabljeni, amer. film 01.00 : 24 ur, ponovitev ||geimefc,, kanali i ^ [f^ 27 fesSŠF' 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 VIDEO TOR ponovitev glasbene oddaje 09.50 VABIMO K OGLEDU 09.55 KOŠARKA, posnetek tekme, ATOMEROMU: PIVOVARNA LAŠKO 11.10 . TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma 20.35 IZ PRODUKCIJE LTV: oddajaTVM - K12 MEŽICA 21.05 KONCERT SKUPINE ARARAD; posnetek 21.45 i REGIONALNE NOVICE 21.50 TV IZLOŽBA 21.55 NAJ SPOT DNEVA 22.00 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 9. oktobra SLOVENIJA 1 09.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 10.15 Knajpanje - neminljivost zdravljenja, nemška dokum. oddaja 11.05 Pomagajmo si 11.35 Na vrtu 12.05 Naši prijatelji na severu, 9/9 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.40 Opus 15.10 Komedija od zgubljenega sina, gledališka predstava 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.30 Lahkih nog naokrog 18.20 Izzivi prihodnosti, 11/22 18.45 Razpoka v času: Šmarna gora II. - zakleta graščina 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 22.00 Odmevi, vreme 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Polnočni klub 00.05 Matthevv Bourne, portret koreografa 01.00 Izzivi prihodnosti, 11/12 SLOVENIJA 2 10.00 Trdno v sedlu, 17/65 10.25 Pacific drive, 73/130 10.50 Opremljevalke, 15/21 11.15 Lahko noč, ljubica, 2/11 11.40 Sprejemljivo tveganje, amer. film 14.35 Zlodejeva hči, španski film 16.00 SP v kolesarstvu, prenos 18.05 Indaba, 13/25 18.30 Čudežni otrok, 16/22 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring - video novosti z Matjažem 20.00 Deklica Rosemarie, nemški film 22.10 Vinska popotovanja, 13/13 22.40 Zadnji dnevi Chez Nous, avstalski film 00.10 Klient, 14/19 01.00 Večni sanjač, 21/24 01.25 Lazar, 5/22 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Od maja do decembra, nan. 13.30 Impromptu, amer. film 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Policaji s srcem, nan. 17.30 Kassandra, nad. 18.30 Novice, vreme 18.40 Marimar, nad. 19.15 24 ur 20.00 Film na kvadrat: lov na denar, amer. film 22.00 Stari gringo, amer. film 00.00 Za kulisami filma "Dosjeji X" 01.00 Skrivne izpovedi in fantazije, erot. serija 01.30 24 ur - ' ^ a n a 11 09.00 DOBRO JUTRO; informativno razvedrilna oddaja 10.15 GREMO V KINO; oddaja za ljubitelje filma 10.45 VABIMO K OGLEDU 10.50 KONCERT SKUPINE ARARAD, posnetek 11.15 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 RISANKA 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 PRAVICA OBUPANCEV, am. film 21.35 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 38. oddaja 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 23.10 TV IZLOŽBA 23.15 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 10. oktobra SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Pika Nogavička, 2/3 08.55 Nesrečniki, 2/26 09.40 Petka 11.00 Koncert študentov kompozicije AG 11.35 Razpoke v času 12.05 Tednik 12.55 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.40 Duhovni utrip 14.00 Polnočni klub 15.15 Suhec gre domov, amer. film 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 19. ebufrestival sodobne ljudske glasbe v Portorožu 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 National geographic, 1/12 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.15 TV genij 21.00 Popevka vesele jeseni'98, prenos 22.15 Druženje in praznovanje, 10/10 22.50 Poročila, vreme 23.00 Šport 23.15 Popevka vesele jeseni'98, nadaljevanje 23.30 Iz muzeja, 5. oddaja 00.10 Cesta smrti, amer. film 01.45 Na vrtu SLOVENIJA 2 09.25 Zlata šestdeseta 10.25 Jeklene ptice, nan. 11.15 Deklica Rosemarie, nemški film 17.30 Teniški magazin 17.55 Velenje: rokomet PPZ GORENJE:ST.GALLEN, prenos 19.30 Videoring 19.50 Ljubljana: nogomet KF za lip S EP SLOVENIJA:NORVEŠKA, prenos 21.55 Otroci laži, franc. film 23.25 V vrtincu 00.15 Sobotna noč JP^CB-^ fpfiiii I&-TN/ ™"s3 07.00 Poštar Pat, ris. serija 07.30 Pajkec, ris. serija 08.00 Kremenčkovi, ris. serija 09.00 Maska, ris. serija 09.30 Batman, ris. serija 10.00 Dogodivščine ježka Sonika, ris. serija 10.30 Odiseja, nan. 11.00 Power Ranger, nan. 11.30 Komančeros. amer. film 13.30 Super pop s Stojanom Auerjem 15.00 Sinbadove pustolovščine, nan. 16.00 Xena, nan. 17.00 Pop party, glasbena oddaja 18.15 Herkul, nan. 19.15 24 ur 20.00 Neoproščeno, amer. film 22.15 Odpadnik, nan. 23.15 Zandalle, amer. film 01.00 Pozno ponoči, erotična serija 02,00 24 ur, ponovitev • V::::::: kanali CT^ 27 LjUL^V 46 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. 10.05 PRAVICA OBUPANCEV, am. film 11.35 VABIMO K OGLEDU 11.40 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-38. 12.10 TV IZLOŽBA 12.15 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 729. VTV MAGAZIN, regionalni infor. program 20.25 200 GLASBENIKOV V POZDRAV 200 ODDAJI PRIJATELJI RADIA OGNJIŠČE; posnetek koncerta v hali Tivoli 21.40 729. VTV MAGAZIN, ponov. 22.00 1 TV IZLOŽBA 22.05 NAJ SPOT DNEVA 22.10 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 11. oktobra SLOVENIJA 1 08.00 Skrivno življenje igrač, 20826 08.15 Cilkin kotiček, risanka 08.25 Cofko cof, 7/13 08.50 Srebrnogrivi konjič, 7/26 09.10 Telerime 09.25 Zares divje živali, 5/26 09.50 Ozare 09.55 Hovvard Goodall predstavlja orgle 10,20 S korakom v dvoje 10.50 Resna glasba 11.00 Vsi smo ena družina, 8/20 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4x4 13.00 Poročila 13.20 TV genij 14.00 Popevka vesele jeseni'98 15.25 Sanjarjenje, avstalski film 17.00 Obzornik 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Dokumentarna oddaja 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 ZOOM 21.35 Portret Igorja Torkarja 22.35 Poročila, vreme 22.45 Šport 22.55 Murphy Brown, 6/25 23.20 Vendetta, 5/6 00.10 Dokumentarna oddaja SLOVENIJA 2 09.00 Pravi biznis 09.55 V vrtincu 10.35 Gumijasti Tarzan, danski film 14.00 SP v kolesarstvu, prenos 17.00 Celovečerni film 19.30 Videoring 20.00 Naša krajevna skupnost - kulturo ljudstvu 20.55 Velika vojna in oblikovanje stoletja, 2/7 21.45 Šport v nedeljo 22.35 Zaporniški tek, amer. film IJISCjB-^ m&m T\/ J 07.00 Mali bogataš, ris. serija 07.30 Munkci, ris. serija 08.00 Dekle iz sanj, amer. mladinski film 10.00 Mladi par, nan. 11.00 Izganjalka vampirjev, nan. 12.00 Brez zapor z Jonasom 13.00 Honorarci, nan. 13.30 Pica, ti in jaz, nan. 14.00 V bolnišnici, nan. 15.00 Lesket, nan. 16.00 Izdajalske lepotice, amer. film 18.00 Novice, vreme 18.15 Sedma nebesa, nan. 19.15 24 ur 20.00 Super pop s Stojanom Auerjem 21.45 Športna scena 23.00 Začarani krog, amer. film 01.00 24 ur ajiiiiirm-fca^,. Kanali tTi rrlilP1" 27 LAV w 46 52 IPONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 10.00 728. VTV MAGAZIN, regionalni infor. program 10.20 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 10.40 IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.40 729. VTV MAGAZIN, regionalni infor. program 12.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.05 IZ SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 13.05 200 GLASBENIKOV V POZDRAV 200 ODDAJI PRIJATELJI RADIA OGNJIŠČE; posnetek koncertav hali Tivoli 14.20 IZ PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 15.20 VIDEOSTRANI 17.00 GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma 17.30 PRAVICA OBUPANCEV, am. ' film 19.00 VIDEO TOR glasbena oddaja 19.45 ZGODOVINA AVTOMOBILIZ- MA, 24. del dok. oddaje 20.15 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 38. 20,45 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 12. oktobra SLOVENIJA 1 09.30 Zvezdica, 2/26 10.00 Lahkih nog naokrog 10.45 Izzivi prihodnosti, 11/22 11.10 National geographic, 1/12 12.00 Slovnski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Portret Igorja Torkarja 14.50 Zoom 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.50 Zares divje živali 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Komisar Rex, 6/13 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Dosje 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.35 Vreme, šport 22.50 Dosje, pogovor 00,00 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 10.00 Trdno v sedlu, 18/65 10.25 Pacific drive, 74/130 10.50 Indaba, 13/25 11.15 Čudežni otrok, 16/22 11.40 Šport v nedeljo 12.25 Vinska popotovanja, 13/13 12.50 Suhec gre domov, amer. film (ČB) 16.30 Zadnji dnevi Chez Nous, avstral. film 18.05 Okus po zločinu, 8/10 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 21.00 Cik cak 21.55 Pomp 23.00 Brane Rončel izza odra 00.20 Vprašanje zakonitosti, 2/7 00.50 Lazar, 6/22 01.35 Studio city 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 12.45 Športni krog 14.00 Resnične usode, nan. 14.30 Diagnoza: umor, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Policaji s srcem, nad. 17.30 Kassandra, nad. 18.40 Marimar, nan. 19.15 24 ur 20.00 Urgenca, nan. 21.50 Šola golfa 22.00 Želite, milord, nan. 23.00 Banane, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev «ap—kanali i Ct5 rfm 27 1 SP s 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.15 729. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 200 GLASBENIKOV V POZDRAV 200 ODDAJI PRIJATELJI RADIA OGNJIŠČE; posnetek koncertav hali Tivoli 11.50 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 DRUGAČEN SVET BIO MAGI: NAJBOLJŠI HRVAŠKI BIOENERGETIK - KIRO-PRAKTIK 21.05 REGIONALNE NOVICE 21.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.10 KOŠARKA, posnetek tekme; HEUOS: PIVOVARNA LAŠKO 23.30 TV IZLOŽBA 23.35 VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 13. oktobra SLOVENIJA 1 09.30 Radovedni Taček 09.50 Pustolovščine, 5/24 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Po domače 12.05 Komisar Rex, 6/13 13.00 Poročila 14.20 Dosje 15.10 Dosje, pogovor 16.20 Prisluhnimo tišini 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.30 Nina in Ivo, 7/8 17.50 Waynove dogodivščine, 20/26 18.20 Izobraževalna oddaja 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Nostromo, 5/6 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Made in Slovenia 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Marguerite Yourcenar, dokum. oddaja 00.05 Izobraževalna oddaja SLOVENIJA 2 10.00 Trdno v sedlu, 19/65 10.25 Pacific drive, 75/130 10.50 Okus po zločinu, 8/10 11.40 Studio city 12.35 Sobotna noč 16.30 Otroci laži, franc. film 18.05 Gospod in gospa Smith, 4/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Laško: košarka pokal Saporta PIVOVARNA LAŠKO:PARTIZAN 21.35 Kot voda za čokolado, mehiški film 23.30 Svet poroča 00.00 Večni sanjač, 22/24 00.25 Lazar, 7/22 pCTt m^ iš i., Z T "VV -It 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nad. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Od maja do decembra, nan. 13.30 1,2,3-kdo dobi? 14.30 Diagnoza: umor, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Policaji s srcem, nan. 17.30 Kassandra, nad. 18.40 Marimar, nan. 19.15 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Nadomestna mati, amer. film 21.45 Raztresena Ally, nan. 22.30 Veronikine skušnjave, nan. 23.00 Vse, kar ste si vedno želeli vedeti o seksu, pa si niste upali vprašati, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev kanali i * g?] 27 ^safc^ 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DRUGAČEN SVET; BIO MAGI: NAJBOLJŠI HRVAŠKI BIOENERGETIK-KIR0- PRAKTIK 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 KOŠARKA, posnetek tekme; HEUOS: PIVOVARNA LAŠKO 11.30 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 730. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 20.45 NAJ SPOT DNEVA 20.50 730. VTV MAGAZIN, ponovitev 21.10 TV IZLOŽBA 21.15 VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 14. oktobra SLOVENIJA 1 09.30 Nina in Ivo, 7/8 09.45 Waynove dogodivščine, 20/26 10.15 Izobraževalna oddaja 11.10 Made in Slovenia 12.05 Nostromo, 5/6 13.00 Poročila 13.15 Murphy Brown, 6/25 13.40 Sanjarjenje, avstralski film 15.05 Marguerite Yourcenar, dokum. oddaja 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Plesna šola Kazina 17.55 Otroška oddaja 18.20 Divja Amazonija, 7/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 J.A.G., 22/22 21.00 Dobrodošli doma 21.05 Hotel Oslo, 2/4 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Osmi dan 23.25 Nemška drama 00.40 Divja Amazonija, 7/12 SLOVENIJA 2 10.00 Trdno v sedlu, 20/65 10.25 Pacific drive, 76/130 10.50 Gospod in gospa Smith, 4/13 11.35 Pomp 12.35 Velika vojna in oblikovanje stoletja, dokum. oddaja 15.05 Gumijasti Tarzan, danski film 16.35 Rdeča ptica, 5/6 17.25 Ljubljana: košarka EL (Ž) IMOS JEŽICA-.ASCHAFFEN- BURG 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 19.50 Maribor: nogomet KF za EP SL0VENIJA:LATVIJA 22.00 Nevarna gospa, 2/4 22.50 Pajčevina 23.15 Večni sanjač, 23/24 23.40 Lazar, 8/22 jpCP 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Od maja do decembra, nan. 13.30 Pop party 14.30 Diagnoza: umor, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Policaji s srcem, nan. 17.30 Kassandra, nad. 18.40 Marimar, nan. 19.15 24 ur 20.00 Načrt za napad, amer. film 21.45 Nikita, nan. 22.30 Veronikine skušnjave, nan. 23.00 Annie Hali, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev gM»i..,kanall i C?! rfY?k 27 mmm.^ 52 09.00 DOBRO JUTRO; informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.15 730. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 11.00 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA " 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 NAJ SPOT,glasbena oddaja; Gostja: KSENIJA 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.40 TV IZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka)- Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, fax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naščasd.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenarocenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 8. oktobra 1998 KRONIKA, OBVEŠČEVALEC NilŠ VAS 15 497 66 80/ 497 66 81 Oškodovanci so se javili Po tistem, ko smo v prejšnji številki Našega časa pozvali oškodovance, naj prijavijo, če sta jih ogoljufala Radmila in Obren B. iz Velenja - oba sta zdaj v priporu -, se je na Policijski postaji Velenje oglasilo še nekaj oškodovancev. Med njimi je bil tudi eden, ki naj bi ga "spretna investitorja" prikrajšala za celih 20.000 nemških mark. Izsiljevali dijaka Že konec septembra, natančneje 25-tega, je v jutranjih urah več mlajših fantov na Prešernovi v Velenju fizično napadlo 19-letnega M.R. Vzeli so mu okoli 10.000 tolarjev in osebne dokumente. 30. septembra so napadalci oškodovanca obiskali v šoli v Velenju, mu vrnili nekaj osebnih dokumentov, hkrati pa ga ponovno izsiljevali za denar. Policisti zoper os-umljence še zbirajo obvestila. Policisti pa pravijo, da je primerov izsiljevanj na območju Velenja še več in dodajajo, da bi bilo odkrivanje storilcev veliko lažje, če bi izsiljevanj dogodke prijavljali. Nekateri jih namreč iz različnih razlogov, najpogosteje groženj, niso pripravljeni. Nagajivi svatje Tale primer ni povsem "policijski", je pa zanimiv v toliko, ker so se z njim tudi ukvarjali policisti. Dobili so prijavo, daje stanovanje mladoporočencev na območju Velenja povsem razmetano in da je možno, da je vanj kdo prišel na nepojasnjen način, kajti znakov, da je bilo vanj vlomljeno, ni bilo. Ko so policisti zadevo malo "potipali", so lahko odkrili le, da sta imela mladoporočenca precej nagajive svate. Ti so jima, da ne bi mogla poročne noči zaključiti tako kot sta si zamislila, razmetali stanovanje. Nevarna šala Na železniški progi Celje - Velenje se je nekdo, verjetno pa jih je moralo biti več, šel v ponedeljek, 5. oktobra dopoldan, nevarno igro. Preko železniških tirov v bližini Kovinotehne v Celju je postavil tračnico, ki je bila ob progi. Ob 10.38 je iz smeri Velenja pripeljal potniški vlak in s prednjim delom trčil v nastavljeno tračnico. Na srečo je plug tračnico zrinil s proge brez hujših posledic, kljub temu pa je na vlaku nastalo za okoli 300.000 tolarjev gmotne škode. S kavo mimo prodajalke Tatvine po trgovinah postajajo vse pogostejše. Tega se zavedajo tudi trgovci, zato namenjajo tehničnemu in fizičnemu varovanju vse večjo pozornost. Precejšnje pozornosti pa je bil v sredo, 30. Septembra, v trgovini Era Prehrana v Velenju deležen doslej še neznani mlajši moški, ki je mimo blagajne odnesel kilogram kave. Tatvino je opazila trgovka, kije tata hotela zadržati, vendar je bil tako nasilen, da jo je odrinil in pobegnil. Iz Nemčije s taksijem v Velenje Precej nenavadnemu zapletu so bili priče velenjski policisti prejšnji teden. Taksistka iz Nemčije je prišla na postajo prijavit, da je iz tujine v Velenje pripeljala J.D., ki pa ji, ko sta prispeli, ni hotela poravnati vožnje, približno 1.400 nemških mark. Policistom je povedala, da za to preprosto nima denarja. Policisti bodo, kot so povedali, vložili zoper J.D. kazensko ovadbo. Kraje iz avtomobilov Modro-bela kronika bi lahko imela že skoraj posebno rubriko z naslovom Kraje iz avtomobilov, saj ne mine teden, da ne bi kakšen dol-goprstnež ne vlomil v kakšen avto in iz njega pobral, kar rabi. V torek, 29. septembra, popoldne je neznanec iz avtomobila parkiranega pred Zdravstvenim domom v Velenju ukradel avtoradijo in Kristjana Č. oškodoval za okoli 30.000 tolarjev. Se bolj predrzen pa je bil tat, ki je dan prej izpred dežurne ambulante Zdravstvenega doma ukradel motor V tecPt od 23, r,ara cd 4. oktonra i yyh novpreene dnevtte končen -racraiC-i wner,ensvAI\ff ne.rT.jHii'Aestnj c. ■ a Velenie, Obsue " Šoštanj in Obeine Šmartno ob Paki,' so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. 30.9. AMP Šoštanj 410 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENM urno za okolji in prosi m MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 28.septembra do 4.oktobra 1998 . JLn ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKAG. 03 28.9. D29.9. 11.10. D2.10. ■ 3.10. 04.10. znamke Tomos. Da bo varno vozil, je ukradel še čelado. Dejan K. je oškodovan za vsaj 35.000 tolarjev. V noči na petek, 2. oktobra, pa je iz osebnega avtomobila parkiranega na Tomšičevi izginil avtoradio znamke Goldstar. Igor S. je oškodovan za 20.000 tolarjev. Z avtobusne na policijsko postajo V petek, 2. oktobra, okoli 16.30 so velenjski policisti posredovali na avtobusu, kjer je kršil javni red in mir 33-letni Marko O. iz Velenja. Peljal seje iz Celja v Velenje, bil je pod vplivom alkohola in se spri s sprevodnikom, mu grozil in ni hotel plačati vozne karte. Po predhodnem obvestilu sprevodnika na Policijski postaji Velenje so na avtobusnem postajališču Pri Zajcu posredovali policisti. Kršitelj jim svojih podatkov ni hotel zaupati, zato so ga odvedli na policijsko postajo. Med ugotavljanjem identitete je Marko fizično napadel policista. Da so "potnika" obvladali, so prisilna sredstva uporabili tudi policisti. Pri postopku sta tako kršitelj kot policist utrpela lahko telesni poškodbi. Marko bo svojo agresivnost moral, ko bo prišel na vrsto, pojasniti na sodišču. Požar v elektro omarici V četrtek, 1. oktobra, je okoli 18.30 izbruhnil požar na dotrajani elektro omarici pri igrišču za mali nogomet na Kidričevi cesti v Velenju, last Premogovnika Velenje. V požaru je v omarici zgorela celotna električna napeljava. Nastala je manjša gmotna škoda. uuusu KA POSTAJA »ZIRJE Olje v potoku Ljubija V nedeljo, 4. oktobra, malo po 12. uri, so občani v potoku Ljubija v Mozirju opazili mastne madeže. Policisti so pri ogledu ugotovili, da je v Ljubijo odtekalo kurilno olje iz rezervoarja stanovanjske hiše b.S. Najprej v potok, potem pa v reko Savinjo je izteklo okoli 500 litrov olja. Pogina rib niso opazili. Olje so ob pomoči občanov, odstranjevali z ustreznimi sredstvi gasilci. Rekorder iz Nazarij Ko so policisti v noči iz sobote na nedeljo preverjali psihofizično stanje voznikov, akcija je potekala na območju policijskih postaj UNZ Celje, so na najbolj opojnega junaka naleteli v Nazarjah. Napihal je 2,75 g/kg alkohola. Ker je voznik kljub prepovedi nadaljeval z vožnjo, so ga policisti odpeljali v prostore za pridržanje do iztreznitve. iT ICIJSK ŽALE BH SlsJ • .. ..: ... Tat je kadilec V noči na 2. oktober, je neznani vlomilec obiskal skladišče bistroja RR v Žalcu. Odnesel je večjo količino različnih cigaret in steklenico žgane pijače, v skupni vrednosti okoli 70.000 tolarjev. Zagorel avto V petek, 2. oktobra, okoli 20. ure, je v Kajuhovi ulici v Žalcu zagorel osebni avto znamke Uno 60, last Barbare G. iz Celja. Ugotovitve so pokazale, da je do požara prišlo zaradi napake na dovodu goriva, saj je bencin iztekal iz poškodovane cevi. Ogenj so pogasili gasilci, na avtomobilu pa je nastalo za okoli 250.000 tolarjev škode. Z ukradenimi čeki nista prišla daleč Kriminalisti Urada kriminalistične službe UNZ Slovenj Gradec so v sodelovanju s policisti iz Žalca, Celja in Slovenj Gradca konec septembra odvzeli prostost 25-letnemu D.R. iz Slovenj Gradca in 21-let-nemu Z.T. iz Velenja, ki ju sumijo storitve kaznivega dejanja velike tatvine na škodo KGZ Ledina iz Slovenj Gradca. Z.T., ki že nekaj časa neprijavljen biva v Slovenj Gradcu, naj bi 29. septembra razbil steklo na oknu trgovine Ledina in iz nje ukradel 91 izpolnjenih čekovnih blanketov v skupni vrednosti najmanj 1.050.000 tolarjev. Čeke je skril, o tem, kaj je storil pa povedal prijatelju D.R. Skupaj sta odšla na območje Maribora, kjer sta v dveh lokalih unovčila dva ukradena čeka, razliko pa dobila izplačano v tolarjih. Za ta denar sta 30. septembra v Velenju najela osebni avtomobil in se z njim odpeljala v Žalec. Ukradene čeke sta nameravala unovčiti tudi v enem izmed gostišč v Savinjski dolini, ker pa je natakar posumil, da bi lahko bil ček ukraden, je od njiju zahteval dokumente. D.R. mu je izročil na vpogled prometno dovoljenje najetega avtomobila, Z.T. pa mu je dal kot garancijo zlat uhan, saj so se dogovorili, da bosta denar prinesla kasneje. V Žalcu pa ju je ustavila patrulja policije, ki je pri pregledu vozila našla 36 ukradenih čekov, preostalih 54 so našli v Pirešici. ČETRTEK, 8. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravmški nasvet; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 9. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 10. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 11. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 12. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 13. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 14. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Gotova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite samo v nujnih primerih, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 8. oktobra - dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Blatnik in nočni dr. Friškovec in dr. Lovrec-Veternik Petek, 9. oktobra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Urbane, nočni dr. O.Renko in dr. Stravnik Sobota, 10. oktobra - dežurni dr. Pirtovšek in dr. Rus Nedelja, 11. oktobra - dežurni dr. Pirtovšek in dr. Rus Ponedeljek, 12. oktobra - dopoldan dr. Urbane, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Lazar in dr.Friškovec Torek, 13. oktobra - dopoldan dr. Budnjo, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Grošelj in dr. Gusič Sreda, 14. oktobra - dopoldan dr. 0. Renko, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo; 10. in 11. oktobra - dr. Boris Žmavc, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Dežurna služba je organizirana neprekinjeno (tel.: 854-303). Veterinarska postaja Šoštanj: Od 9. oktobra do 16. oktobra - Tomo Wankmiiller, dr. vet. med., mobitel: 0609/633-676. Pi@®AJA KUMIJINA ARISdooCelje 8. oktobra 1998 NK Rudar Slovo od Evrope Prejšnji teden so se nogometaši velenjskega Ruda™a poslovili od tekmovanja v pokalu pokalnih zmagovalcev. Varaždinci so bili na svojem igrišču boljši in enako kot v Velenju je bil tudi na povratni tekmi za zmago zadosten samo en zadetek, razlika je bila le v tem, da so tega dosegli že v prvih minutah. Podobno kot na večini tekem jesenskega dela so rudarji tudi tokrat igrali lepo, a neučinkovito. Pravih priložnosti za zadetek niti niso imeli, saj so le dvakrat nevarneje ogrozili domača vrata. Vseeno pa vodstvo kluba po tekmi ni bilo razočarano, kajti cilj v letošnjem mednarodnem tekmovanju so dosegli že s tem, ko so v prvem krogu izločili moldavskega predstavnika. Bodo pa gotovo sedaj igralci pod večjim drobnogledom uprave. Priložnosti ne štejejo Igralci Rudarja so v nedeljo na prvenstveni tekmi na gostovanju v Ajdovščini s Primorjem izgubili z 0:2, lahko pa bi bilo drugače, saj so ob sicer dobri igri moštva spet zatajili strelci. Na začetku srečanja so bili boljši Velenjčani, žal pa Vidojevič, Gajser in Caushllari niso izkoristila zelo lepih priložnosti. Domači so za tem vzpostavili ravnotežje, povedli pa bo hudi napaki Rudarjeve ožje obrambe tik pred koncem polčasa. V nadaljevanju je bila igra več ali manj izenačena, na obeh straneh je bilo nekaj priložnosti, rudarji so dvakrat celo zadeli okvir vrat, Ajdovci pa so na 2:0 po lepi akciji povišali v 90. minuti. Priložnosti žal na prvenstveni lestvici ne štejejo, v 10. krogu, ta bo zaradi kvalifikacijskega nastopa reprezentance proti Norveški šele 18. oktobra, bo v Velenju gostovala trenutno zadnja ekipa na lestvici BST Domžale. ■ vos V soboto povratna tekma Gorenje - St. Otmar S pomočjo gledalcev do skupne zmage Janko Lukner, predsednik Rudarja: "Nobenih zamenjav ne bo!" Po vnovični izraziti neučinkovitost nogometašev Rudarja in porazu na nedeljski tekmi s Primorjem v Ajdovščini so se v ponedeljek in torek okrog kluba in po Velenju (spet!) hitro razširile novice, da trener Drago Kostanjšek ponuja odstop, celo ime naslednika naj bi že bilo znano. Pravo mesto za pravi odgovor smo poiskali pri predsedniku kluba Janku Luknerju. Kaj je torej z govoricami o ponujenem odstopu ali nezaupnici trenerju? "Očitno sem najmanj obveščen od vseh v klubu. Z vsemi sem se v ponedeljek srečal in nihče mi niti z besedico ni omenil kaj takega. V ponedeljek popoldne smo se polni sestavi zbrali na seji upravnega odbora in o odstopu sploh nismo govorili, čeprav je res, daje trener sam ponudil razpravo o svojem delu. Uprava torej o odstopu ni razmišljala, smo pa se uskladili o tem, da so spremembe v igri nujne. Zlasti v tem smislu, da je treba dati več priložnosti mlajšim, zlasti v napadu, ki je naša šibka točka. Velik problem je, da niti iz najbolj čistih priložnosti ne dosežemo zadetka: lep primer je igra s Primorjem, kjer je bil vsak napad priložnost, zadetka pa nobenega. Zato naj se izkažejo mlajši, saj je res tudi, da so nekateri igralci že "pokurili ves kredit." Zamenjave torej ne bo," je povedal Janko Lukner. Ocenili ste tudi prvi del tekmovalne sezone, po katerem je Rudar v domačem prvenstvu že nekaj časa "prilepljen" na 7. mesto? "To pa je problem. Sicer smo nastop v Evropi ocenili kot dober. Preskočili smo prvo oviro, morda bi z večjo učinkovitostjo in z malo sreče preskočili tudi Varteks, ki je imel v Velenju precej sreče, izpad v tem tekmovanju pa ni nobena katastrofa. V domačem pokalu smo igrali dobro, zadnjo oviro smo preskočili v gosteh proti prvoligašu, kot že rečeno pa je problem domače prvenstvo. Za našimi načrti zaostajamo za 5 točk, ki jih moramo nadoknaditi, saj je naš osnovni cilj tudi letos uvrstitev v enega od evropskih tekmovanj." Govori se tudi o neprimernem vedenju nekaterih in celo o kaznih. "To ni nobena skrivnost. Že na začetku prvenstva smo igralcem povedali kaj od profesionalcev pričakujemo, sicer bodo na vrsti kazni. Zdaj smo zaradi neprimernega vedenja v slačilnici kaznovali Purga, zaradi nešportnega vedenja na igrišču Gajserja, ki je takoj obljubil, da rumenega kartona ne bo dobii več, zaradi odhoda v tujino brez dovoljenja pa še Balagiča, ki je sicer na igrišču stoodstoten. Še enkrat poudaijam, da Balagič za preizkušnjo v tujini ni imel dovoljenja uprave. Nemogoče je namreč, da bi sredi prvenstva igralci kar tako odhajali na razne preizkušnje," je bil odločen predsednik Rudarja Janko Lukner. Je pa tudi res, da razmišljajo o okrepitvah in po predsednikovih besedah so zelo blizu dogovora s Tonetom Grobelškom, nekdanjim igralcem šmarskega drugoligaša, ki sedaj igra na avstrijskem Koroškem. ■ vos Športnik - športnica septembra Nadaljujemo akcijo z izborom športnika ali športnice meseca septembra. V uredništvu vam za spodbudo predlagamo igralca RK Gorenje Braneta Bedekoviča in Sebastijana Soviča, atletinjo Slavi-co Poznič, smučarskega skakalca Tahija Globačnika, seveda pa je izbira vaša, zato se potrudite. Izpolnite kupon za svojega kandidata ali kandidatko in ga pošljite ali prinesite v uredništvo vsak teden do torka zjutraj. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov, ki seveda morajo biti pravi. Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje. r:---------------------1 j Športnica - športnik septembra j I Glasujem za športnico(ka).................................................. 1 I I | Naslov glasovalca....................................................:....... | I I I .............................................................................................. I I_______________________I Rokometaši Gorenja so v St. Gallenu v Švici izgubili prvo tekmo pokala pokalnih zmagovalcev s St. Otmarjem s petimi goli razlike. Povratna tekma bo v soboto (10. oktobra) ob 18.00 v velenjski Rdeči dvorani. Vseeno z igro niso razočarali, ne trenerja Toneta Tislja, ne svojih zvestih navijačev Šaleških graščakov, ne pisca tega sestavka (to niso vljudnostne besede). Res pa je, da smo si takoj po tekmi dejali, škoda, da niso vzdržali zadnjih petnajst, dvajset minut. Po tem, kako so igrali v prvem delu in približno polovico drugega polčasa, so si zaslužili ugodnejši izid. Sicer pa je tudi trener Tone Tiselj pred odhodom na skoraj deseturno dolgo avtobusno pot dejal, da bo odločitev "padla" v Velenju. Igralci napovedujejo, da bodo igrali enako srčno, požrtvovalno kot večji del v Švici, in da se zadnjih četrt ure švicarske igre ne bo ponovilo. Ob tem pa vedo, da bodo resnično morali pokazati vse svoje znanje. Tone Tiselj sije dan pred tekmo še enkrat skupaj z igralci ogledal posnetek ene izmed tekem St. Otmarja. Dobil ga je s pomočjo slovenskega trenerja v Švici Tominca. Na tej tekmi (igrali so v gosteh) niso delovali "zastrašujoče" in tedaj smo si dejali (igralci tega seveda niso slišali): " Švicarje bomo premagali.!" Zal, so se v nedeljo zvečer predstavili v povsem drugačni luči. Igrali so veliko bolje kot na tekmi s posnetka. Tudi v nedeljo po kosilu je Tone Tiselj "predaval" igralcem o nasprotniku in predstavil svojo taktično zamisel in pravilno predvidel, da bo največja nevarnost prežala od švedskega reprezentanta ter od letos trenerja St. Otmarja 198 cm visokega Roberta Hedina, da so ob njem tudi drugi odlični, zlasti enako visoki islandski reprezen-tant Julius Jonasson, o katerem enkrat premagal Trivka Matovi-ča, in do konca polčasa dosegli še sedem zadetkov, domači pa le še štiri. Visoki Branko Bedekovič in kapetan Borut Plaskan sta bila za St. Gallen sploh nezaustavlji-va. Ko so v prvem napadu v nadaljevanju povedli celo s štirimi zadetki razlike (14:10), so domači gledalci onemeli, v dvorani je bilo slišati le gostujoče navijače. Tedaj smo začeli sanjati presenečenje. Zmaga v gosteh bi to gotovo bila. Toda zgodil se je preobrat. Precej zaslug za to sta Kapetan Borut Plaskan med strelom, ovira ga Robert Hedin se je razširila novica, da je tako preslepiti". Ni se motil, Islandec poškodovan, da ne bo mogel je bil izvrsten, za Tislja celo naj- igrati. Vendar se Tiselj na to ni boljši domači mož, zanašal, češ "verjetno naš želijo Švicarji so začeli silovito, dva I Pred nedeljskim kosilom je Tone Tiselj popeljal igralce na sprehod ob Bodensko jezero (nastanjeni smo bili mestu Arbo, ki leži 17 km pred St. Gallenom). Vmes so svoj met preizkušali tudi z metanjem metanjem ("žabice") kamenja po gladini jezera. Uspešno, saj na gladini ni bilo takšne ostrine, kot v zadnjih dvajsetih minutah v dvorani. I Izbrali so tudi najboljša igralca v vsaki ekipi. V gostujoči je to bil Branko Bedekovič, kije bil z desetimi zadetki tudi najučinkovitejši strelec tekme, pri domačih pa Alexsa Vasilakisa. I Pred moško tekmo je bila v isti dvorani tekma ženskih ekip St. Otmarja in jugoslovanske Budučnosti. Nekaj njihovih navijačev seje na začetku tekme v navijanju pridružilo Šaleškim graščakom. I Ostrino domačih rokometašev je na najbolj boleč način občutil Se-bastijan Sovič, saj gaje dobrih šest minut pred koncem tekme (tedaj je bil izid 27: 23) 100 kg težki Roger Rellstab dobesedno pohodil (stopil mu je na trebuh). Soviča so odnesli z igrišča in takoj odpeljali na pregled v tamkajšnjo bolnišnico. Na koncu skupne večerje se nam je na veliko veselje pridružil in skupaj z nami odpotoval domov z navodilom zdravnika iz bolniške ustanove, da mora v Velenju še enkrat na pregled. Kot nam je povedal v torek Srečko Meolic, tehnični vodja kluba, bo Sovič v soboto vendarle znova v ekipi. Po tekmi je trener Tone Tiselj povedal: "Moji igralci so igrali nadvse požrtvovalno, le proti koncu smo nekoliko popustili. Na to je vplival tudi kriterij sojenja, saj je bil zadnjih dvajset minut takšen, da so lahko domači maksimalno koristili svojo telesno premoč. Kljub vsemu sem zadovoljen z igro vseh naših fantov. Upam tudi, da naši navijači, ki so nas spremljali na tej dolgi poti, niso razočarani odšli domov. V soboto se bomo potrudili in zaigrali kot najbolj zmoremo ter s kančkom športne sreče končali tekmo po naši želji. Vabim ljubitelje rokometa, da v čim večjem številu napolnijo Rdečo dvorano." RK Vegrad Še drugič nesrečen poraz Rokometašice Vegrada so v 2. krogu prve državne lige gostile rokometašice Izole, ki so njihove tekmice v drugem delu prvenstvene lestvice. Žal so v nedeljo zvečer v Rdeči dvorani ostale praznih rok in tudi v drugi prvenstveni tekmi po uvodni v Kočevju dokaj nesrečno izgubile s samo enim zadetkom razlike, z 20:21. Domače so igrale dobro, imele pa veliko smole. Vratarka Grud-nikova je zbrala izjemnih 23 obramb, vendar tudi to ni pomagalo in Izolanke so na koncu srečno osvojile obe točki. V 3. krogu bodo v soboto gostovale v Piranu pri ekipi M Degro. napada in vodstvo z 2 : 0. Bo obramba Velenjčanov luknjava, kot njihov sir? Ne! Hitro so se ujeli z ozračjem v dvorani, kjer je bilo po uradnem sporočilu 2000 gledalcev. Ob bučni podpori svojih navijačev Šaleških graščakov, ki so v nedeljo zjutraj pripotovali v St. Gallen, so v 19. minuti prvič izenačili (6 : 6), preostale minute prvega dela igre pa so bile povsem velenjske. Razigrali so se, z izvrstno obrambno igro so onemogočili slovitega Hedina, ki je v prvih tridesetih minutah le imela nedvomno tudi norveška sodnika, ki sta sojenje "prilagodila" domačim igralcem. Ti so v drugem polčasu igrali zelo ostro, kar sta jim dovoljevala, in tehtnica seje začela nagibati na domačo stran ter se na koncu povsem nagnila nanjo. V 38. minuti so imeli gostje še vedno (epo vodstvo 18 : 15, toda sredi drugega polčasa je bil izid že izenačen (20 : 20), predvsem pa zaslugi Hedina, ki je bil nezadržen in je v drugem polčasu dosegel kar sedem golov. Zelo sta se "popravila" tudi Vasilakis in Jonasson. Prvi je bil skupaj s Hedinom tudi najboljši strelec v domači vrsti, poleg tega pa je v drugem polčasu kot senca spremljal Bedekoviča, pa tudi drugi igralci so izboljšali igro v obrambi, v napadu pa so bili vse bolj učinkoviti, kajti velenjska obramba ni bila kos njihovi trdi in (pre)ostri igri. Približno minuto pred koncem so domači povedli celo s šestimi zadetki, zmagali pa s še vsekakor dosegljivi petimi zadetki razlike. ■ vos Tako so igrali Nogomet, pokal pokalnih zmagovalcev: Povratna tekma 1. kroga: Varteks - Rudar 1:0(1:0) Rudar: Dabanovič, Granič, Sulejmanovič, Balagič, Purg (Lavrič), Caushllari, Podvinski, Brezič (Šumnik), Vidojevič, Pavlovič, Javornik. Strelec: 1:0- Kamberovič a okomet, pokal pokalnih zmagovalcev: Prva tekma 1. kroga: St. Otmar - Gorenje 31:26 (10:13) Gorenje: Matovič, Lainšček, Sovič 2, Plaskan 6, Bedekovič 10, Rozman 1, Fricelj, Krejan 3, Tome, Oštir, Cvetko 3, Gavriloski. St. Otmar: Blauenstein, Os-vlad, Hedin 8, Vasilakis 8, Erdin 1, Keller 2, Heuscher 1, Huser 3, Jonasson 6, Rellstab 2, Deutschmann, Pavlovič. Prva SNL, 9. krog: Primojje - Rudar 2:0(1:0) Rudar: Dabanovič, Granič, Sulejmanovič, Balagič, Chaus- llari, Brezič (Purg), Gajser, Podvinski, Javornik, Pavlovič, Vidojevič (Šumnik). Strelca: 1:0- Kečan (44), 2:0- Marušič (90). Druga SNL, 8. krog: Esotech - Železničar 0 : 0 Esotech: Kališek, Oblak, Omeragič, Šoštar, Javornik, Pokleka^ (Pekič), Repovž, Pavič (Štefančič), Žnuderl, Smajlovič (Zlodej), Mujanovič. Tretja SNL, 8. krog: Usnjar - Kovinar 0 : 0 Prva SRL - ženske, 2. krog: Vegrad - Izola 20 : 21 (8 : Vegrad: Tadič, Cosič, Jukič 8, Perše, Topič 1, Kneževič, No-jinovič 3, Kranjc 4, Noters-berg, Ibralič 2, Gradnik, Os-manoviČ 2. Prva B SKL, moški: Elektra - Union Olimpija mladi 81: 59 (43 : 32) Elektra: Brinovšek 7, Kovačevič 3, Rupreht, Rizman 35, Memič 1, Božič 5, Divjak 2, Mirt 14, Maličevič 3, Zupane 2, Medvešek, Črešnik 9. NK Esotech Šmartno Bo v nedeljo bolje? Šmarčani so z neučinkovito igro doma spet igrali le neodločeno. Gostje iz Maribora so prišli v Šmartno z namenom, da ne izgubijo in njihov trenerje zato postavil zelo gosto obrambo. Domači so imeli prvo lepo priložnost v 8. minuti, nato pa so pobudo prevzeli gostje. V 30. minuti je bilo vroče pred domačimi vrati. Najprej je dobro posredoval vratar Kališek, odbito žogo je Javornik poslal v kot, po strelu iz kota pa je domača vrata rešil Žnuderl, ki je žogo odbil z golove črte. V zadnjih peti minutah je Šoštar zamudil dve zelo lepi priliki, Mujanovič pa eno, ko je s 3 metrov streljal mimo vrat. V drugem polčasu so imeli domači več od igre, vendar so bila gostujoča kot začarana. V 55. minuti je na sceno stopil sodnik, ki ni dosodil očitne enajstmetrovke po prekršku nad Mujanovičem, domače pa je grobo oškodoval enkrat. Domači so izvajali kot, odbito žogo pa je Omeragič poslal v prečko, od katere se je odbila 30 centimetrov za golovo črto, vendar sodnik zadetka ni priznal. V nedeljo bodo Šmarčani gostovali pri zadnjeuvrščenem Rudarju v Trbovljah. ■ Janko Goričnik NK Usnjar Spet neučinkoviti V tretji nogometni ligi so nogometaši Usnjarja v 8. krogu na svojem igrišču proti mariborskemu Železničarju zaigrali zelo neučinkovito in tekma se je končala z najmanj priljubljenim izidom - 0:0. Usnjarji so s tem zamudili priložnost, da bi se v zelo izenačeni konkurenci v sredini lestvice na njej precej povzpeli. V naslednjem krogu bodo v soboto gostovali pri zadnjeuvrščeni Kun-goti. ■ mm ŠPORT IN REKREACIJA Rizman neustavljiv V 2. krogu 1. B SKL so šoštanjski košarkarji prikazali veliko boljšo igro kot proti Rogli in brez težav premagali mlado ekipo Uniona Olimpije z 81:59. Gostje so bili enakovreden nasprotnik večino prvega polčasa, pri domačinih pa je bil zelo natančen Rizman, kije samo v prvem delu dosegel 23 točk, torej več kot polovico Elektrinih. Prednost 11 točk so si Šoštanjčani zagotovili šele tik pred odmorom. Drugi polčas so gostje začeli izredno slabo, saj kar 6 minut niso zadeli in domači so si z delnim izidom 14:2 do 27. minute priigrali odločilno prednost (57:34). Priložnost so dobili tudi mlajši igralci in zadržali prednost. Že v četrtek so kadeti Elektre v Šoštanju premagali vrstnike mariborskega ZM Lumaija kar z 90:39, v soboto pa so v Laškem visoko izgubili. Pionirji so v nedeljo doma premagali Črnomelj z 68:42 (28:18). V petek so v Ljubljani izžrebali pare in skupine slovenskega pokala, ki ga bodo nadaljevali konec oktobra. Elektra je v skupini s Krko iz Novega mesta, ŽM Lumarjem iz Maribora in Kraškim zidarjem iz Sežane. ■ Tjaša Rehar OK Šoštanj Topolšica Prva tekma doma V soboto, 10. oktobra, bodo novo državno prvenstvo začeli tudi odbo-jkarji Šoštanja Topolšice. Za uvod se bodo v šoštanjski športni dvorani pomerili z mariborsko ekipo Stavbar IGM, tekmo pa bodo začeli ob 18.00. Trener Teo Pajnik: "Igrali bomo kot znamo in skušali presenetiti Mariborčane, ki so naša druga najboljša ekipa. Naši fantje so mladi, ekipa je korenito spremenjena, zato še rabimo čas za uigravanje. Če bomo na sobotni tekmi učinkoviti v bloku in bodo naši začetni udarci ostri, imamo možnosti za uspeh." ■ N.R. Kegljanje ••••••••••••••••• Polovičen uspeli Šoštanjskim kegljačem ne gre in en gre. Kljub dobri igri in seštevku so tudi v 2. krogu ostali praznih rok, saj jih je na šoštanjskem kegljišču premagala Litija s 6:2 ali 5337:5239. Šoštanj: Glavič 860 (1), S. Fidej 901 (0), Križovnik 836 (0), Kramer 827 (0), L. Fidej 936 (1), Petrovič 202 - Arnuš 677 (0). Dekleta so nadigrala ekipo Sremiča iz Krškega s 6:2 ali 2413:2234. Šoštanj: Mihaljev 438 (1), Lesnik 366 (0), Lozič 416 (1), Premelč 408 (1), Hojan 424 (1), Cverlin 361 (0). V 3. krogu se bodo fantje v Kanižarici pomerili s črnomeljskim Rudarjem, dekleta pa z vrstnicami Rudarja v Trbovljah. ■ L. F. Balinanje Hudournik V nedeljo so se v Velenju balinarji štajersko - dolenjske območne zveze na regijskih kvalifikacijah pomerili za nastop na državnem prvenstvu v natančnem zbijanju. S 97 točkami je premočno zmagal Aleš Krobot (Velenje Premogovnik), drugi je bil s 87 točkami Mitja Verlič, presenetljivo tretji pa veteran Silvo Hudournik (oba G1P Vegrad) z 78 točkami. ■ B.K. Športni ribolov Petnajstletni Jože Skornšek članski prvak V ekipni državni ligi v športnem ribolovu je letos nastopilo 12 petčlanskih ekip, ki so se pomerile na petih tekmah. Na koncu so bili ekipno najboljši ribiči iz Murske Sobote, v posamični konkurenci pa je med člani slavil najmlajši od vseh, 15 - letni Jože Skornšek iz Lokovice, sicer član RD Paka iz Šoštanja, kar je nedvomno velik uspeh za tako mladega tekmovalca. ■ dk v Mali nogomet Zanimivo na vrhu V prvi ligi malega nogometa v Škalah je v 15. krogu vodilna ekipa ŠD Škale Hrastovec izgubila in ekipa Kamnoseštva Kozjak se ji je približala na samo točko razlike, v drugi ligi pa je poraz drugouvrščene ekipe Kalimero izkoristila vodilna ekipa Bambino in razliko na vrhu povečala na 5 točk. Izidi, 1. liga - 15. krog: NK Vigo Herbi-KMN Fori Škale 1:1, Kam-noseštvo Kozjak-Saloon Mins 4:3, Mušketirji-Mušketirji Cigrad Kajuh 3:0, Texas KK Zbičajnik-ŠD Škale Zlatorog 6:1, ŠK Cirkovce-Avtopre-vozništvo Sovič 2:2; vrstni red: 1. ŠD Škale Hrastovec 33,2. Kamnoseštvo Kozjak 32,3. Saloon Mins 25,4. KMN Fori Škale 22,5. Mušketirji Cigrad Kajuh 22,6. Mušketirji 22,7. ŠK Cirkovce 17,8. NK Vigo Herbi 17,9. Texas KK Zbičajnik 15,10. Avtoprevozništvo Sovič 5. Izidil6. kroga v 2. ligi: Okrepčevalnica Mastig-KMN Bambino 1:5, NK Vigo Teves- S Team 4:4, Skaza Trans-Kalimero 2:0, Avtoličarstvo Vodišek-Flamengo 1:2, Zavodnje Veplas 0:4; vrstni red: 1. KMN Bambino 43,2. Kalimero 38, 3. Veplas 35, 4. Skaza Trans 27,5. Flamengo 25, 6. NK Vigo Teves 24, 7. Zavodnje 23, 8. Okrepčevalnica Mastig 13, 9. S Team 13,10. Avtoličarstvo Vodišek 3 (-1). Se dva kroga do konca V ligi malega nogometa v Šmartnem sta do konca še dva kroga, razlika med vodilnima je samo točka, zato se obeta zanimiva končnica. Vodi Adsalute z 38 točkami, drugi je RBM Bum Bar s 37, tretji pa Klub 81 s 34 točkami. Izidi 15. kroga: Vandrovci-Roje 0:0, Klub 81-Podgora 3:1, Adriatic-Fla-mengo 3:1, Adsalute-Bistro Brina 5:1; 16. krog: Beni Dory-Klub 81 2:5, Pod-gora-Adsalute 3:8, Vandrovci-Bistro Brina 5:6, Roje-Adriatic 4:3, Flamengo-RBM Bum Bar 1:10. ■ Karate Štiri prva mesta Preko 380 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov je nastopilo na v zadnjem krogu tekmovanja za slovenski pokal, mladi člani KK velenje pod vodstvom Draga Cingesarja pa so tokrat zelo dobri. Uvrstitve - kate, malčki: 1. Danijel Maksimovič; ekipno: 1. KK Velenje (Niko Medved, Danijel Maksimovič, Ratko Božič); mlajši dečki: 4. Zlatko Vučenovič; ekipno: 2. KK Velenje (Darko Pavlovič, Dalibor Pavlovič, Zlatko Vučenovič); malčice: 1. Jasmina Hodžič; ekipno: 4. KK Velenje (Sara Hudarin, Barbara Čuješ, Jasmina Hodžič); starejši dečki: 1. Marko Očko; ekipno: 2. KK Velenje (Dejan Škoflek, Dejan Vačovnik, Marko Očko); športni boji - dečki (do 50 kg): 5. Marko Očko, 6. Siniša Pejkunovič; deklice (nad 45 kg): 2. Sanela Pejkunovič, 3. Mirela Šijak. dokazujejo priznanja, ki so jih dosegli naši člani na različnih preizkušnjah. Sploh najboljši smo med sebi enakimi v atletiki, kjer je naša ekipa letos že tretjič zapored dobila pokal za osvojeno prvo mesto v državi. Zavidanja društvu v prihodnje želeli, da bi se v dejavnosti, sploh športno-rekreativne, vključilo čimveč ljudi s prej omenjenimi diagnozami na področju Šaleške doline, in da bi pri trkanju na vrata imelo več pokroviteljev razumevanje za njihove potrebe. ■ Tp, foto: vos Smučarski skoki Adamič in Zorko odlična Minuli konec tedna so mladinci začeli turnejo v tekmovanju za alpski pokal v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. V švicarskem Isnjju sta se v slovenski reprezentanci izkazala David Adamič, kije bil odličen s 5. mestom v kombinaciji pri mladincih do 20 let, v skokih pa je bil Marko Zorko 10. Naslednji tekmi bosta v Franciji in Nemčiji. Na državnem prvenstvu za dečke do 14 let v Tržiču so bili Grega Kotnik 21., Mario Lamešič 27., Aljoša Čutuk 31. in Luka Smagaj 34, odličen 3. pa je bil Mislinjčan Dejan Plevnik. V Kranju je bilo državno prvenstvo dečkov do 10 let. Najboljši med Velenjčani so bili Gašper Berlot na 12., Klemen Omladič na 18. in Lovro Zupane na 28. mestu, Tadej Slemenik iz Mislinje pa je bil 5. SSK Velenje še naprej vabi dečke, da se pod skakalnicami vsak dan od 17.00 dalje vpišejo v klub. ■ J.O. KK Elektra MAS VAS 17 Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske Predvsem šport jih drži pokonci Modelarstvo Vodončnikova in Melanšek Na tekmovanju za pokal Mestne občine Velenje z modeli čolnov na daljinsko vodenje so nastopili tekmovalci iz vseh slovenskih modelarskih društev, tekmovanje pa je odločalo o letošnjih naslovih državnih prvakov v posameznih kategorijah. V kategoriji FSR junior so prva tri mesta osvojili Velenjčani Peter Klaus, Žiga Melanšek in Maja Vodončnik; zmago domačim pa je prinesel že Janez Melanšek v kategoriji FSR - V 7,5. Ker je bila to zadnja tekma, so razglasili tudi letošnje državne prvake. V juniorski konkurenci je naslov prvakinje osvojila Maja Vodončnik, drugi je bil peter Klaus in tretji Žiga Melanšek; v kategoriji FSR-V 3,5 je bil Janez Vodončnik v skupnem seštevku 6.; v kategoriji FSR-V 7,5 je postal državni prvak Janez Melanšek, Milan Klaus je bil 6.; v kategoriji FSR-V 15 so bili Janez Melanšek 2., Janez Vodončnik 4. in Anton Klaus 6. Lokostrelstvo V soboto prvenstvo v Mozirju Na gradu Snežnik ob Cerkniškem jezeru je bilo v soboto lokostrelsko 3D tekmovanje za Camo pokal, na katerem so nastopili tekmovalci iz Italije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, Člani LK Indiana iz Logarske doline pa so v treh kategorijah osvojili kar 7 medalj. S samostrelom klasik so prva tri mesta osvojili Janko Pinter, Gorazd Grosek in Tomaž Praprotnik, trojno zmago so dosegli še Stane Saksida, San-di Huič in Maks Janežič s samostrelom compound, Karli Gradišnik pa je bil s samostrelom compound neomejeno tretji. V soboto bo v Mozirju državno prvenstvo z lokom in samostrelom v kategoriji "gozdni krog," zadnje letošnje tekmovanje pa bo novembra finale za Camo pokal. ■ Strelski šport V 1. krogu državne strelske lige za pionirje in pionirke v Lendavi je pionirska ekipa velenjskega Mroža med 37 ekipami osvojila 7. mesto, streljali pa so Kok 173, Borovnik 169 in Plot 163. med posamezniki je bil z 12. mestom najbolje uvrščen Kok, odličen pa je bil s 3. mestom Andrej Navšnik iz Doliča. Mlajši mladinci so v 1. krogu državne lige nastopili v Zidanem mostu. Pri fantih sta se s puško Borko Obradovič in Jernej Sušeč (Mrož) uvrstila na 22. in 32. mesto, pri mlajših mladinkah s pištolo pa je zmagala Katarina Šafarič (Laško). ■ Velenjska ekipa ZLSD druga Ekipa ZLSD iz Velenja seje udeležila tradicionalnih športnih iger, ki so bile tokrat v Novem mestu. Še zlasti uspešni so bili v tenisu, pikadu, kegljanju in košarki, nekoliko manj pa v nogometu, odbojki, šahu in streljanju. Izmed šestnajstih nastopajočih ekip so se uvrstili na drugo mesto. Društvov paraplegikov jugozahodne Štajerske združuje 91 invalidnih oseb z diagnozami paraplegija, tetraplegija, para-pareza in tetrapareza iz 24 občin. Največ med njimi jih je iz velenjske občine. S pestro dejavnostjo poskušajo uresničiti čim več življenjskih potreb svojih članov. Med vsemi je prav športna tista, ki jih "drži po konci". Kot je povedal Boris Luzar, član društva, odgovoren za stike z javnostjo, se z dejavnostmi (socialno, informativno, interesno, izobraževanjem, usposabljanjem za aktivno življenje, kulturno, dejavnostjo žensk, aktivnosti za ohranjanja zdravja, šport in rekreacija) ne zapirajo, ampak odpirajo v družbo in jo s tem tudi razvijajo. "Še posebej veliko pozornosti v društvu namenjamo športu in rekreaciji. Ne po naključju. Prav dobra telesna pripravljenost je namreč nujno potrebna ljudem, vezanim na voziček pri premagovanju dnevnih težav, za vključevanje v normalno življenje, pri ohranjanju psihične stabilnosti in podobno. Tega se v društvu zelo dobro zavedamo, kar med drugim vredne pa so tudi uvrstitve nekaterih naših članov na najzahtevnejših mednarodnih tekmovanjih." Po Luzarjevih besedah bi si v Zmagovalna ekipa Luknja v Škalskem jezeru Velenjski ribiči zadnje čase iz Škalskega jezera vlečejo tako kapitalne primerke, da se jezeru že pozna. Dobro obveščeni poročajo, daje v njem nastala prava pravcata luknja. Če boste kaj hodili tam naokoli, si jo le poglejte. V sredo, 23. septembra, je izdatna ribiška sreča obiskala Jura Pejiča, pravzaprav jo je sam iskal in našel v Škalskem jezeru. Ukanil je belega amurja, dolgega 106 centimetrov in težkega 14,3 kilograma. Ulov, ki sodi tudi v kroniko Ribiške družine Velenje! Na tridnevnem izlovu rib iz Turističnega jezera pa je bil najbolj zadovoljen Boris Vrečar-Tarzan, ki je v mrežo najprej ulovil 5,9 kilograma, potem 8,4 kilograma in potem še 7,9 kilograma težke krape. Vsi trije bodo svojo "življenjsko pot" nadaljevali v Plevelom jezeru, kamor so jih ribiči vložili. ■ mkp Od leve proti desni: Boris Vrečar, Juro Pejič ("lastnik" belega amurja) in Ernest Kodrun. Foto: Lajt 18 KAS VAS OBVEŠČEVALEC 8. oktobra 1998 isMŠM 5% POPUST V OKTOBRU! Trgovina ZAGOŽEN Ljubtja 121, Mozirje, te!.: 063 831 109 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje 1901, Velenje, Aškerčeva c.št.20; Ana Novak, roj. 1921, Velenje, Šlandrova c. št. 2; Ivan Kajtna, Velenje, Tomšičeva c. št. 9. Upravna enota Žalec Poroke: '.! ■ Marko Korelc, Kavče št. 18/c in Brigita Kričaj, Velenje, Tomšičeva c. št. 19 Poroke: J Smrti: f Miran Zagožen, Matke in Anita Hribar, Matke. Slavko Kumer, roj. 1957, Velenje, Koželjskega ul. št. 5; Jožefa Drev, roj. 1914, Prelska št. 2; Frančiška Dobovičnik, roj. 1912, Strmec nad Dobrno št. 22; Frančiška Satler, roj. 1908, Šoštanj, Goriška c.št. 2; Bogomir Stvarnik, roj. 1943, Laze št. 17/c; Marija Ložnik, roj. 1925, Gaberke št. 145; Marija Dragar, roj. 1 Smrti: Anton Ajdič, star 53 let, Latkova vas 46; Pavel Žilnik, star 76 let, Tabor 45; Ivan Jelen, star 78 let, Andraž nad Polzelo 60; Janez Brecl, star 72 let, Liboje 120. Tiho pojdem, kadar bo čas ..... ■/ i _ POGREBNA SLUŽBA MORANA Pit 1P 9&< . w$m 14i; || iit J&ttMII El »f r*i i ifSr' ■ mkMm^Mi • JU '■Ffe'"**" II Jffs ; -;- < '|P j • m B«« NEPREMIČNINE KUPIMO • STANOVANJA DO VREDNOSTI 4.700.000 SIT KJERKOLI V VELENJU • VEČJE STANOVANJE V STANDARDU • MANJŠE HIŠE V VELENJU IN OKOLICI PRODAMO • VEČJE SKLADIŠCNO-PRODAJNE PROSTORE • PISARNIŠKE PROSTORE ČEZ 100 M2 • TURISTIČNE APARTMAJE V ZREČAH 063/ 861-835,0609/ 624-775 RJAVE KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo so vam na razpolago na farmi Ivana Kotnika, Ljubija 6, Mozirje -10., 11. in 12. oktobra 1998 po ceni 200 SIT/kom. Šivalni stroji, likalne naprave PFflFF • BROTHER - EUHfl ■ MOTA ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, strica, tasta, zeta, dedka LEOPOLDA T RAVNE RJA 6.11.1918 - 28. 9.1998 ŽALUJOČI VSI NJEGOVI. Zima, pomlad, jesen... A jagned ob poti vzbrsti, a jagned ob poti umre -umre, da se spet rodi. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam ob urah slovesa poklonili tople besede, misli in svoje trenutke. Hvala vam za cvetje in sveče. Iskrena hvala dr. Marini Žuber, dr. Pavlu Grošlju, dr. Tatjani Grmek - Zemljič, zdravnikom in osebju Bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala Rudarski godbi, pevcem, govorniku gospodu Semetu za tople besede. Hvala pogrebni službi Tišina. 0Šfdem brez želje, ki bi hotela nazaj. Tiho pojdem, kadar bo čas. Mfe (Anica Černejeva) Kadar bo prišel ta čas, smo lahko z vami, da vam pomagamo. Vedno in povsod. POGREBNA SLUŽBA MOR ANA Parižlje 11/c, Braslovče, Tel.: 063/720-660, 720-662, 720-003 JAGNETA ZA ZAKOL ali nadaljnjo rejo,prodam. S 893-063. SIVORJAVEGA BIKCA, težkega cca 120 kg, za nadaljno rejo ali zakol, prodam. B 881-867. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE, ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, stare mame in babice Žalujoči: mož Martin, sin Bernard z Ženo Marto, vnukinja Sonja in Envin ter vnuk Tomaž in Sandra. APARATI IN STROJI RAČUNALNIK 386, ugodno prodam. B 850-703. IZGUBLJENO OD F0IT0VE 6 do Kraigherjeve 8 sem dne 2.10. izgubila zelen, otroški termoflis. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne na Foitovo 6, Urnaut. KUPIM POMIVALNO KORITO. S 883-054, od 17. ure dalje. DELNICE SKLADOV ODKUPUJEMO PO NAJVIŠJIH CENAH. S 062-631-164. LOKALI PROSTOR, velikosti 5 x 7 x 3 m za skladiščenje oz. garažiranje vozil na Šmarški 42, v Velenju oddam. B 861-726. PRODAMO ALI ODDAMO več poslovnih prostorov v Poslovnem centru (Dom učencev - pritličje, 1. nadstropje, 2. nadstropje). Prostori so delno opremljeni z zagotovljenimi telefonskimi številkami, telefonsko centralo in takoj vseljivi. Informacije TREND D.O.O. Efenkova 61, B 851-610. OSTALO ŽENSKA BREZ DOHODKOV prosi bralce, če ji odstopijo še uporaben štedilnik na trda goriva, star kavč, posteljo ali kakšno omaro, regal. Vaš naslov pustite na upravi lista, ali po S 898-17-51. JEZIKOVNI TEČAJ za otroke, na kasetah, prodam. B 852-970, po sezono, trde vezi za board - stopenjske nastavitve, poljubna nastavitev velikosti pancerjev, firma Snowpro. B 893-734. JABOLKA ZA PREŠANJE prodam po 10 SIT/kg. S 881-764. JABOLKA ZA PREŠANJE PRODAM. S 882-310. JABOLKA ZA PREŠANJE PRODAM PO 10 SIT/kg in dva kozliča za zakol. S 881-757. NOVE NEONSKE LUČI in PVC kanale, prodam. S 857-459. GROZDJE BELO IN RDEČE, žlahtne sorte, prodam. S 851-227. ALU LIT podstavek za 120 litrsko prešo in avto prikolico, prodam. S 882-940. AGREGAT 1,5 KW, prodam. S 851-776, Štefan. KVALITENO ČRNO SORTNO GROZDJE, modra frankinja, ugodno prodam. S 755-418. GROZDJE, šmarnico in izabelo ter jabolka za ozimnico, prodam. S 702-048 PRODAM DOMAČA JABOLKA za ozimnico ter bobovce za mošt. B 886-267. DOBRO OHRANJENO FRANCOSKO posteljo Meblo, prodam za 20.000 SIT. B 861-487. JABOLKA ZA PREŠANJE prodam po 8 SIT in domače vino. S 886-261. DOMAČA NEŠKROPLJENA JABOLKA za prešanje in ozimnico ter steklenjak, prodam. S 888-603. SMREKOV ZRAČNO SUH, rezan les, debeline 20,50 in 80 mm, prodam. S 881-756. JABOLKA ZA PREŠANJE, prodam. S 885-396. STANOVANJA NOVEJŠE DVOSOBNO STANOVANJE, PRODAMO. B 861-919, zvečer. GARSONJERO V VELENJU KUPIM. Cena do 3 milijone SIT. B 041-710-917 ali 855-908. DVOSOBNO STANOVANJE oddam v najem. Pogoj enoletno predplačilo. B 0609-615-217, po 19. uri. JOŽEFE DREV rojene Višner 1914 - 1998 iz Vinske Gore Ljubezen, delo, skrb in trpljenje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, tvoje je bilo življenje, znancem in prijateljem, ki ste jo v velikem številu s sočutjem nam ostala je praznina in ljubeznijo pospremili na njeni zadnji poti. in velika bolečina. Hvala za prelepo cvetje, ki ga je imela zelo rada, hvala za Le srce in duša ve, sveče, ki ji bodo gorele v samotnih nočeh, hvala za vsa ustna kako boli, ko več te ni. in pisna sožalja ter svete maše. Posebna hvala Patronažni službi Velenje, Mestni občini Velenje, Občini Zreče, KS Vinska Gora, KS Zreče, UNIOR-ju Zreče, Eri Velenje, Prijatli Zreče, lovcem in PGD Vinska Gora ter pogrebnemu zavodu Usar. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkvenoi obred, gospodu Dragu Kolarju in gospodu Sandiju Osetiču za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. 18. uri. VAM PRIMANJKUJE ČASA ZA DOLOČENA OPRAVILA? Zato nudimo likanje vseh vrst perila. Odpeljemo in pripeljemo zlikano. "Nataša" d.o.o. Storitve. B 882-240. POZNANSTVA IŠČEM MOŠKEGA, starega od 40 do 55 let, za prijateljstvo in druženje. Šifra "JESEN". RAZNO PRODAM VELIK, RAZTEGLJIV KAVČ (v ležišča), šivalni stroj Bagat, malo rabljeno, dobro ohranjeno, poceni prodam. S 852-887. POHIŠTVO IN POSTELJO za osnovnošolca, bele barve, prodam. Cena po dogovoru. S 063-861-982 JABOLKA ZA PREŠANJE, ugodno prodam. B 882-860. HIDRAVLIČNO SADNO STISKALNICO 1801, na motorni pogon, črpalko in avtomatsko stiskanje, prodam. B 885-648. NOVO PEČ NA OLJE KIV, 32 KW, prodam. B 888-693. UGODNO PRODAM dvojne rolarje št. 41, čevlje za bord št. 45, rabljeni eno OPREMLJENO STANOVANJE v stanovanjski hiši oddam. B 865-086. VOZILA KARAMBOLIRAN ALI RABLJEN avto od letnika 88 dalje, kupim. S 041-672-374 in 041-679-286. DIRKALNO KOLO KHS prodam, okvir št. 54, dodatna oprema. S 063-893-763. ŠKODO FORMAN GLX, letnik december 94, prodam. B 882-805 VW HROŠČ, let. 75, reg. do 4/99, prodam. S 882-240. PEUGEOT 405 GL, letnik 89/90 reg. do 6/99, prodam ali menjam. S 041-643-235. AVTO ŠKODA FORMAN GLX, prodam. B 882-631. ZAPOSLITVE POVEČAJTE SVOJ PRIHODEK - lokalni distributerji. Zaradi širitve dejavnosti sprejmemo še tri do pet oseb. S 063-411-646, tudi v soboto. IŠČEM DELO NA DOMU. B 854-079. UPOKOJENKE, brezposelne, nudimo redno ali honorarno delo. B 864-334. IŠČEM SLUŽBO za viličarista, voznika z B kategorijo ali za strojnika gradbene mehanizacije. B 844-393. PUJSKE, od 30 do 80 kg, prodam. S 702-194. KRAVO ZA ZAKOL, prodam. S 885-542. ZAHVALA bo prodajala v nedeljo 11. oktobra od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi mlade kokoši PRAŠIČA, 110 kg ali polovico, prodam. B 881-763. PRAŠIČA, težkega 160 kg, prodam po 260 SIT/kg in 100 kg po 280 SIT/kg. Novak, B 722-396. JARKICE NA ZAČETKU NESNOSTI prodajamo v Velenju. Krajnc, B 472-071. GRLICE, bele, čarovniške, prodam. B 855-312. Žalujoči: hčerke Micka z družino z Dobrne, Zinka z družino iz Avstralije in sin Franc iz Velenja. Ob izgubi drage mame FRANČIŠKE DOBOVICNIK po domače Speharjeve mame iz Strmca nad Dobrno 3. 8.1912 - 30. 9.1998 Imela težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje, bolečine si težko prestala, zdaj mirno in tiho boš spala in za vedno v naših srcih boš ostala. se iskreno zahvaljujemo vsem , ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo osebju Doma za Varstvo odraslih, osebju Bolnišnic Topolšica in Slovenj Gradec, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem in gospodu Dečmanu. 8. oktobra 1998 OBVEŠČEVALEC NAŠ ČAS 19 M V SPOMIN V sredo, 7. oktobra, je minilo eno leto, odkar te med nami ni več, dragi RUDI NOVAK iz Šoštanja 14. 4.1931 - 7.10.1997 Oh, kako boli, ko ljubi mož, ati in dedi več te ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. Ponosen, trden kakor skala, vso ljubezen in sebe si nam dal, za vse, prav vse, ti še enkrat hvala. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni. Za sabo si pustil toliko neuresničenih želja in zastavljenih ciljev. Prisrčna hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in svečke ali postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI Nič ni večenega. Nič. Sonce je razbleščalo svoj sijaj, odšlo je čez grič. Zvezda je bil, ne bo ga nazaj. (S. Kosovel) OSMRTNICA MATICU V SLOVO! Ne moremo doumeti krutosti življenja. Sprijazniti se bomo morali s praznino v razredu, a ostal boš med nami. V naših srcih in v našem spominu. Dijaki 2. c razreda, razredničarka in profesorji Gimnazije Velenje. ZAHVALA Ustavilo se je plemenito srce, utihnil je mili glas, zamrl je lep in prijazen nasmeh naši dragi ženi in mami MINKILOŽNIK iz Gaberk V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom iz Gaberk in Šentilja za darovano cvetje, sveče in bodrilne besede. Hvala vam, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala gospodu dekanu in gospodu župniku iz Šentilja za tako lepo darovano mašo. Z lepimi besedami, gospod dekan ste nas potolažili, Vi gospod župnik pa s pesmimi, sveto mašo obogatili. Zahvaljujemo se tudi govornikoma iz Gaberk in Šentilja ter pevcem iz Šoštanja. Hvala tudi za tako občuteno odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi za usluge pogrebni službi Usar iz Vinske gore. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: mož Lojze, hčerki Marinka in Jožica ter sin Janko z družinami. Šentilj, 4.10.1998 Prehitro proč bežijo trenutki srečni, ki skupaj preživeli smo jih mi; a spomin na Tebe in orno, v srcu vedno živel bo. ZAHVALA Ob izgubi atija ŠTEFANA RAMŠAKA 23.12.1922 - 25. 9.1998 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izkazano pomoč. Zahvala velja tudi gospodu župniku za opravljen obred, rudarski godbi, častni straži, pevcem in govornikoma za poslovilne besede. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. GREGOR ZAHVALA Ob smrti drage mame, sestre, babice, prababice, svakinje in tete FRANČIŠKE SATLER iz Šoštanja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo na pragu 90. rojstnega dne pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku Pribožiču za opravljen obred, gospodu Medvedu za besede slovesa in pevcem za zapete žalostinke. Posebno se zahvaljujemo gospodu dr. Menihu za skrbno zdravljenje, patronažnim sestram, ki sojo obiskovale doma, osebju Doma za varstvo odraslih za nego in skrb ter vsem, ki so ji s svojimi obiski lepšali zadnja leta njenega življenja. Žalujoči: sin Rudi z družino, hči Emilija z možem Vanetom, vnuk Janko s Sabino, vnuk Emil z Alenko, pravnukinja Petra, svakinja Monika in ostali sorodniki. ZAHVALA V boju z dolgo in težko boleznijo je omagala in nas zapustila ALOJZIJA STRMČNIK s Kidričeve 2 v Velenju 12. 2.1942 - 27. 9.1998 Ob tej težki in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo gospodu dr. Breznikaiju in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Slovenj Gradec. Iskrena hvala gospodu dr. Zupančiču, patronažni sestri gospe Čebular, bratu Ivanu z družino, Medvedovim ter sosedoma Seklič in Pristovnik. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred, govorniku in pevcem. Hvala vsem ostalim, ki ste darovali cvetje, sveče in jo pospremili k mirnemu počitku. Hvala gospodu Usaiju za skrbno organizacijo poslovilnega slovesa. Žalujoči: mož, hčerka z družino, sestra z družino, Zakonškovi in ostali sorodniki. Z žalostjo v srcu vsi njeni. ZAHVALA Ob neneadni izgubi dragega moža, atija, brata, svaka in strica MIRKA STVARNIKA iz Laz 1. 9.1943 -1.10.1998 Le delo, skrb, skromnost in poštenje, bilo Tvoje je življenje. Prazen dom ostal je in dvorišče, zaman oko Te naše išče. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, članom ZŠAM za častno stražo, gospodu župniku za opravljen obred in pogrebni službi Usar. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Jožica, sin Boštjan, hčerka Brigita, bratje Ivan, Vili, Branko in Jožek z družinami, svakinja Štefka ter ostali sorodniki in znanci. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka SLAVKA KUMRA Vse življenje trdno si garal, vse za dom, družino si dajal, sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki zelo boli. iz Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in sokrajanom, ki ste nam v teh težkih trenutkih slovesa pomagali in stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja Premogovniku Velenje, Obrat Preloge, godbi, pevcem, častni straži, govorniku in gospodu Jožetu Vehovatju za opravljen obred. Žalujoči: žena, hčerka Sabina in sin Aleš. Občina Mozirje S pridobitvami sklenili slavje V petek in soboto so v Občini Mozirje sklenili prireditve ob prvem občinskem prazniku, zadovoljni in veseli pa so bili ob treh lepih pridobitvah. Najprej so odprli 400 metrov prenovljene ceste do mozirskega pokopališča in parkirišča ob njem ter tako končno izvedli nalogo, ki je prej zaradi plazovitega zemljišča niso mogli. Seveda so bili krajani in vsi obiskovalci pokopališča končno in upravičeno zadovoljni. Veseli so bili tudi krajani Ljubije, Završ in Ržiš, saj so odprli 2625 metrov posodobljene ceste. Za spodnji ustroj so poskrbeli krajani v sodelovanju z nazarskim gozdnim gospodarstvom, dobrih 17 milijonov tolarjev za asfaltno prevleko pa je zagotovila Občina Mozirje. Svečani del so s prijetnim srečanjem sklenili v prostorih podružnične osnovne šole v Lepi njivi. V soboto dopoldne so slavili v Smihelu nad Mozirjem, saj so pridobili novo športno igrišče. Ob podružnični šoli so uredili 860 kvadratnih metrov igrišča, mozirska občina kra- 1 -- i \ »jJpt ' /. / * W - S* Prijetno slovesnost in nastop najmlajših je malo ovirala megla, veselje pa zato ni bilo nič manjše S posveta o turizmu jevna skupnost, osnovna šola in športno društvo so za asfalt prispevali 1,7 milijona tolarjev, vsa ostala dela pa so opravili krajani sami. Mozirski podžupan in ravnatelj mozirske osnovne šole Anton Venek je v pozdravnem nagovoru poudaril velik pomen igrišča za otroke in za vse krajane, otroci pa so izvedli lep program. Lovro Goličnik je bil član gradbenega odbora in je ob tem dejal: "Za gradnjo igrišča smo se v Šmihelu odločili leta 1996 in se takoj lotili dela, čeprav si nismo predstavljali kako zahtevna naloga je to. Uspeli smo, ker so nam z materialom in denaijem priskočili na pomoč krajani, ki so opravili mnogo delovnih in traktorskih ur, podjetniki in sosednje vasi, pa občina, krajevna skupnost, osnovna šola in ostali. S skupnimi močmi smo uspeli in smo danes zares veseli lepega igrišča, ki veliko pomeni vsem krajanom." ■ j P Družbe A TRUST iz Velenje ni več! "Delničarji niso oškodovani" Velenje, 5. oktobra - Agencija za trg vrednostnih papirjev je odvzela dovoljenje za upravljanje investicijskih skladov družbi A TRUST, ki je upravljala pooblaščeni investicijski družbi Thlnjava I in II. Očitajo jim, da so kršili zakon, ker so njihove naložbe v trg vrednostnih papirjev istega izdajatelja presegle dovoljenih deset odstotkov. Konec lanskega leta je namreč znašal njihov delež v Banki Celje kar 22,91 odstotka. Zakonsko določenih deset odstotkov so presegle tudi naložbe v vrednostne papirje, ki niso bili izdani v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij, takšnih je bilo dobra četrtina. Na ponedeljkovi novinarski konferenci so direktorica A TRUSTA Karmen Zupan, direktorica Trdnjave I in II Brigita Hrnčič in direktor Afininga Darko Zupan, ki je tudi rizični investitor v družbi A TRUST, najprej pojasnili, da delničarji zaradi omenjene jirepovedi ne bodo prikrajšani. Že v enem tednu bo verjetno znano, s katero družbo za upravljanje bosta sklenila sporazume nadzorna sveta Trdnjave I in II. Povedali so tudi, da so bile vse njihove naložbe dobre. Med drugim so vložili v Petrol, banke, Telekom, trgovska in kmetijska podjetja, ki dobro poslujejo. Edina vprašljiva naložba je bil nakup ESO Opreme, ki je v stečaju, ob tem pa je treba povedati, da so tam delež odkupili le po petnajstod-stotni izklicni ceni in računajo, da bodo toliko, ko bo sklenjen stečajni postopek, tudi dobili. In zakaj so prekoračili zakonsko določeno višino vlaganj v vrednostne papirje istega izdajatelja? Darko Zupan pravi: "Prior- iteta so nam bile dobre naložbe, res pa je, da smo napak razumeli zakonske določbe, ki pravijo, da je treba strukturna neskladna izravnati v šestih mesecih ali petih letih. Prepričani smo bili, da velja rok pet let, v resnici pa je bilo drugače." V svojem sklepu je Agencija za trg vrednostnih papirjev družbi očitala, da ji ni predložila ustrezne dokumentacije. Karmen Zupan pravi, da na sedežu družbe ni bilo nikoli nobene kontrole, na vsa ustna in telefonska vprašanja pa je vedno odgovorila. Med očitki je tudi trgovanje med povezanimi osebami, v konkretnem primeru z Afiningom, ki je imel v ATRUSTU več kot deset odstotni delež. Tudi nad tem so odgovorni presenečeni, saj so večkrat terjali strokovna pojasnila, kdo so "povezane osebe." Pa odgovora niso dobili. Predvsem pa je po njihovem presenetljivo, da se je Agencija odločila za najstrožji ukrep, saj je v vseh očitanih primerih šlo le zakonsko kršenje določil in za nikakršne goljufije ali osebna okoriščanja. Po besedah Darka Zupana je bilo mogoče nepravilnosti odpraviti v štiriindvajsetih urah. Dodal je še, da so žrtev nedorečenosti lastninskega preoblikovanja, ki je polno zakonskih nedorečenosti in se še zdaj ne ve, kdaj bo sploh sklenjeno. O delnicah A Trusta je bilo v zadnjih mesecih veliko povedanega in zapisanega, to pa zato, ker nekateri trdijo, da so bili zavedeni, ker so bili prepričani, da so svoje certifikate vložili v Gorenje. Brigita Hrnčič je pokazala prospekt, ki ga je takrat potrdila Agencija in iz katerega je nesporno razvidno, da je A Trust družba za upravljanje, ki se je celo v tem dokumentu zavezala, da delnic Gorenja ne bo kupovala. S tem, da so certifikate vpisovali tudi v prodajnih enotah Gorenja, pa tudi ni bilo nič narobe. Res tudi ni, da so certifikate vpisovali v glavnem le Velenjčani, teh je sicer res veliko, vendar le dva tisoč od skupno šestnajst tisoč. ■ Mira Zakošek Parkirišča uradno odprta Velenje - V počastitev praznika MO Velenje je župan Srečko Meh v petek predal namenu tri obnovljena in razširjena parkirišča. Pri Elektrotehni je mesto pridobilo 22 parkirnih mest, z rekonstrukcijo parkirišča za tržnico pa še 91 obnovljenih. Investicija za obe parkirišči je bila vredna 35 milijonov SIT, saj so obnovili tudi komunalno opremo. Na Šaleški cesti je dograjenih 37 parkirišč, prej jih je bilo 18. Parkirišče ob Rudarski pa šteje 44 parkirnih mest, z njim pa seje končalo obdobje parkiranja na zelenicah in cesti. Investicija za ti dve parkirišči je MO Velenje veljala 25 milijonov SIT. ■ bš Pet minut pred dvanajsto Velenje, 30. septembra -Tako je ocenila sprejetje novega in za zdaj edinega zakona s področja turizma v Sloveniji (konec julija letos) mag. Nataša Pobega, svetovalka vlade za turizem na posvetu o Zakonu o pospeševanju te vse pomembnejše gospodarske dejavnosti. Skupaj z njo je udeležence posveta v mali dvorani hotela Paka v Velenju o novostih na področju organizirane turistične dejavnosti na državni ter lokalni ravni, pogojih za opravljanje nekaterih s turizmom povezanih dejavnosti in tudi vire financiranja seznanil še Tomaž Zaje, državni sekretar za turizem. Slednji je v uvodnih besedah najprej ocenil letošnjo turistično sezono v Sloveniji. Po doslej zbranih podatkih ne kaže tako slabo, kot to trdijo nekateri. Za odstotek manj tujih turistov v primerjavi z lansko dokaj uspešno sezono ni toliko skrb vzbujajoči podatek. Za 16,7 odstotka več prihodka z naslova hotelskih storitev, pri čemer so cene teh poskočile od 10 do 15-odstotko^, je kar spodbudnih, kot tudi to, da ostaja igral-ništvo na enaki ravni. Res pa bo potrebno v prihodnje več pozornosti nameniti prometu v brezcarinskih prodajalnah, v menjalnicah, pri prodaji bencina, kjer statistični podatki kažejo upad prometa za več kot 10-odstotkov. "Množičnega turizma pri nas ni, je pa turizem za malo več in zato tudi nekoliko dražji. Kar 765 turističnih agencij v Sloveniji bolj zanimajo izleti Slovencev v tujino, ne pa prihod tujih turistov k nam. Tisti, ki se nadejajo več pomoči od države, bodo gotovo razočarani, saj je v republiškem proračunu za prihodnje leto le za 0,2 odstotka več denarja za turizem kot ga imamo na voljo letos," je še povedal. Po besedah Pobegove, bo zakon o pospeševanju turizma naredil red na tem področju in je prilagojen trgu razvite Evrope. Ob tem je še posebej naglasila, da turizem ne pozna nikakršnih meja, pozna pa ekonomsko miselnost in zanimiv ter konkurenčen turistični produkt, pri katerem so naravne lepote le okvir ponudbe. "Zakon želi pospešiti organiziranje vseh dejavnikov, ki vplivajo na turistično ponudbo, v določen organiziram sistem, v katerem imajo tudi ljudje vpliv na oblikovanje turistične ponudbe, na promocijo. Red pri delovanju agencij bo predvsem v prid potrošnikom, za turistične zanesenjake v društvih pa bodo najbrž najbolj zanimivi redni vire za pospeševanje turizma na občinski in republiški ravni. Na dročju kmečkega turizma, ki danes prinaša 1,3 do 1,4-odstotke prihodka, morala kmetijstvo in turizem z roko v roki, saj bo tudi to ena od priložnosti za pridobitev trga. V razpravi so se udeleženci posveta dotaknili turizma mladih, o katerem - po mnenju Gustlna Tajnška z velenjskega Kažipota - zakon premalo govori, pa o pridobitvi licenc turističnih agencij. Velenjski župan Srečko Meh, ki vidi priložnost za razvoj v poslovnem, športnem in prireditvenem turizmu, je ocenil, da bodo najbrž občinske meje eden od omejitvenih fak-toijev. Turistične takse v občini niso bili sposobni odvesti, tudi več pobud turističnih delavcev do lokalne skupnosti bi pričako- Utrinek s posveta o zakonu o pospeševanju turizma v Velenju lokalni ravni, kjer se oblikuje turizem, predstavljajo stalen vir turistična taksa, obvezno članstvo in občinski proračun, ki naj bi bil razvojno naravna v tej dejavnosti. Poleg tega omogoča občinam pridobitev statusa turističnega območja, kar prinaša določene pravice in ugodnosti za pridobitev dodatnega denarja z republike. Občine bodo zagotovo pri oblikovanju turističnih območij, ki bodo geografsko zaokrožena in tudi ekonomsko utemeljena, veliko naredile, če se bodo sporazumele, kaj je tisto, kar naj bi opravljale skupaj v prid turizma in v svoj prid." Po besedah Pobegove bosta na po- vali. Slavko Hudarin (7iiristicno informacijski in promocijski center Velenje) pa je udeležence seznanil, da bodo na naslednjem takšnem srečanju zagotovo kaj več lahko povedali o prizadevanji do leta 2000 oziroma aktivnostih za pridobitev statusa Šaleške doline kot turistične regije ter mesta Velenje kot turističnega kraja. Ob koncu posveta paje študent Uroš Preložnik iz Velenja predstavil še računalniško podprt program Turistični geografski infomacijski sistem Velenja in Šaleške doline. ■ tp KS Lokovica Lepo, da se nas spomnijo! Lokovica, 4. oktobra - Že nekaj let zapored člani in članice krajevne organizacije RK Lokovica poskrbijo, da se enkrat na leto njihovi najstarejši krajani srečajo in se poveselijo. Prav temu je bilo namenjeno tudi tokratno druženje v tamkajšnjem domu krajanov. V kulturnem programu, ki so ga ob tej priložnosti pripravili najmlajši krajani Lokovice, ni manjkalo prijetnih zvokov frajtonaric, klarineta. Slišali so še ubrano zapete pesmi lokoviškega moškega zbora, nekateri med njimi pa so bili zagotovo z mislimi na svojo mladost ob predstavitvi pesmi o Družmirju, ki jih je prebiral avtor Peter Rezman sam. "Lepo, da so se nas spet spomnili in nam pripravili nekoliko drugačno nedeljsko popoldne kot smo jih navajeni," so porekli nekateri udeleženci srečanja. Najstarejša med njimi, 90-letna Terezija Drev kot najstarejša krajanka in 80-letni Stanislav Srebotnik kot najstarejši krajan Lokovice, pa sta se po zabavi v družbi z ansamblom Lokoviški fantje vračala domov s kar dvema šopkoma v naročju -pozornost organizatorjev srečanja in predstavnikov območnega združenja RK.