■»■■iMMgp
vvAVa/f lAXx1
Za koroške Slovence
tokrat ni alternative QrG ZB V8ZI16
Pri bližnjih deželnozborekih in državnozborskih volitvah se bo moral sleherni odločiti, komu bo dal svoj glas. Ta odločitev pa ne pomeni le osebne odločitve, marveč je sleherna odločitev hkrati tudi odločitev za skupnost, kajti vsak s svojim glasom soodloča o bodočem razvoju avstrijske družbe.
Da moramo tudi koroški Slovenci soodločati pri oblikovanju politične volje v deželi in državi, če nočemo ostati v izolaciji, je danes splošno spoznanje ene kot druge osrednje organizacije naše narodnostne skupnosti. Le tako je vendar oceniti spremenjeno stališče Narodnega sveta koroških Slovencev, kajti v odnosu DVP do naših vprašanj od zadnjih volitev ni nobene take pozitivne spremembe, ki bi upravičevala njeno podporo.
Prav zaradi tega pa so te volitve za nas koroške Slovence še vsebolj važnega pomena. Pred nas se postavlja vprašanje: Ali bomo okrepili tiste avstrijske sile v deželi in državi, ki se zavzemajo za mirno sožitje v deželi in preko njenih meto, ali pa bomo dali podporo onim nacionalističnim plastem, ki še vedno in zlasti v letošnjem letu uporabljajo stara gesla In stare metode proti naši narodnostni skupnosti.
Zavedati se namreč moramo, da imamo letos izbirati le med dvema skupinama — to je med združeno tfVP-FPO na eni ter SPO na drugi strani. To je dejstvo, pa naj se 'GVP še tako trudi, da bi zabrisala ta dolgo pripravljeni in zbarantani nacionalno-meščanski blok. V zgodovini prve avstrijske republike namreč to ni nič novega in očitno te ta druščina mnenja, da je, ko je s pomočjo delovnega ljudstva povojna stiska minila, že spet prišel čas, ko se lahko združi v zaščito svojih stanovskih interesov. Kaj imamo kor. Slovenci pričakovati od koalicije dVP in FPd, pa je vsakomur znano in ni treba posebej omenjati. Zadostuje, da opozorimo na stalno zahtevo koroške FPd in številnih krogov tudi v dVP po ugotavljanju manjšine, potem tudi vemo, v kateri smeri bi šlo barantanje ob eventualnem zmanjšanju vpliva socialistične stranke In okrepitvi dVP-PPd-jevske koalicije v deželi. Če morda že na državni ravni kdo dvomi v uresničitev FPd-jevskega sklepa, v deželi brez dvoma dVP in FPd strnjeni stremita, da bi zmanjšali socialistične pozicije. Kdor tore) podpira dVP, hkrati podpira FPd in njene naklepe proti naši narodnostni skupnosti.
Tega dejstva nihče ne more zanikati in na to mora misliti sleherni slovenski volivec, ko se bo odločal, komu bo dal svoj glas in koga bo podprl 22. februarja.
db teh dejstvih in ugotovitvah odločitev ne more biti težka, ne za tiste, ki so že doslej sledili pozivu ZSd, pa tudi ne za tiste, ki so pri zadnjih volitvah podprli „ Koroško volilno skupnost”, ker se nobena stranka ni mogla odločiti za to, da bi zavednega koroškega Slovenca sprejela na Izgledno mesto na svojo kandidatno listo. dVP tega tudi tokrat ni storila; pač pa je Janko dgrls ml. Iz Bilčovsa na 24. mestu na kandidatni listi SPd, kar pomeni spričo dosedanje stranki-
odločitve
Le še dober teden nas loči od letošnjih deželnozborskih volitev na Koroškem in le teden pozneje bomo v Avs+riiji volili tudi nov parlament. Volilni boj je tokrat razmeroma kratek, zato pa toliko bolj oster. Končno gre pri teh volitvah — tako na deželni kot na državni ravni — za izredno važne odločitve, saj lahko že najmanjši premik v razmerju sil privede do daljnosežnih sprememb in s tem do bistvene preusmeritve v vladni politiki.
Poglejmo naijprej problematiko deželnozborskih volitev. 'Pri sedanjem razmerju sil v deželnem zboru (SPD 18, DVP 12, FPD 5, KPD 1 mandat) imajo socialisti sicer sami toliko poslancev kot vse ostale stranke skupaj, toda pri odločitvah potrebujejo podporo najmanj še enega poslanca, ker predsednik deželnega zbora nima glasovalne pravice. Zato je razumljivo, da si je koroška SPD zastavila kot volilni cilj osvojitev 19. mandata in s tem potrebne večine, ‘kajti v nasprotnem primeru, da bi namreč DVP ali FPD dobila enega poslanca več, ne bi bila ogrožena le socialistična večina v deželnem zboru, marveč bi se kaj lahko zgodilo, da bi obe desničarski stranki tudi pri volitvi deželnega glavarja prodrli s svojim skupnim kandidatom.
Kaj bi pomenil DVP-FPD-jevski deželni glavar za bodoči razvoj deželne in še posebej manjšinske politike, mora biti vsakomur jasno, kdor Iskreno in pošteno ocenjuje dosedanji odnos posameznih strank do tega vprašanja. DVP še nikdar ni pokazala resnega zanimanja in nobenega razumevanja za koroške Slovence in njihove težnje, da niti ne govorimo o FPD, ki je bila ved-
no v prvih vrstah tistih sil, ki so skušale in še vedno poskušajo torpedirati mirno sožitje in razvoj enakopravnih odnosov med obema narodoma na Koroškem.
Na drugi strani pa je brez hvalisanja in poceni volilne propagande treba priznati, da socialisti dosledno zastopajo politiko pomiritve ter so bistveno prispevali k izboljšanju vzdušja v deželi. S tem se šele ustvarjajo pogoji za začetek obravnavanja in pravičnega reševanja vseh odprtih vprašanj naše narodnostne skupnosti, kar pa po zakonskih določilih seveda spada predvsem v pristojnost zvez. vlade.
Letošnje volitve tako na deželni kakor tudi na državni ravni nas torej ne zanimajo le kot avstrijske državljane, marveč bo od njihovega izida lahko v veliki meri odvisna tudi naša nadaljnja usoda kot manjšine. Ugotoviti moramo, da se v minulih štirih letih DVP-jevske absolutne večine In samovlade vprašanje izvajanja določil člena 7 državne pogodbe ni premaknilo niti za korak naprej. V vsem tem času DVP za nas in naše težnje ni imela prav ničesar razen lepih besed in obljub, predvsem iz ust kanclerja in strankinega predsednika dr. Klausa, ki pa jih potem ni uresničila.
Po letošnjih volitvah pa se v primeru, da nobena od obeh velikih strank ne bi dobila absolutne večine, obeta celo še „mala koalicija" med DVP in FPD — torej nadaljnji premik na desno.
To velja še v posebni meri tudi z ozirom na naše vprašanje, kajti koalicija med DVP in FPD bi v tem pogledu brez dvoma pomenila
Razlike so očitne
Kaj se bomo potegovali za eno ali drugo stranko, saj so vse enake in nobena nima razumevanja za nas. Take in podobne pripombe je slišati tudi med slovenskimi volivci, zlasti med takimi ljudmi, ki se imajo za posebno brihtne, v resnici pa ravno s svojimi „ocenami“ dovolj jasno kažejo, da o stvareh le preveč površno sodijo. Tudi brez črno-belega barvanja je namreč treba priznati, da so razlike le tukaj in te razlike so kar precej očitne.
Na primer odnos posameznih strank do manjšinskega vprašanja, kot prihaja do izraza v nastopu poslancev v deželnem zboru. Kdo so bili tozadevni „eksperti“ pri OVP? Najprej je bil to Albin Petsch-nig, nato dr. Hans Steinacher, za njim predsednik „vindišarjev“ dr. Valentin Einspieler, zdaj pa dr. Wolfgang Mayrhofer. Njihovo „naklonjenost“ poznamo prav tako dobro, kot poznamo razumevanje“ za naša vprašanja pri poslancih FPO.
Povsem drugačen odnos so poleg komunističnega mandatarja že pogosto izpričali socialistični poslanci, med njimi zlasti Josef Guttenbrunner, Josef Lubas in Hans Pawlik, ki so skupaj z drugimi socialističnimi funkcionarji dostikrat proti združeni fronti OVP in FPO v deželnem zboru in tudi na raznih prireditvah odločno podprli upravičene zahteve koroških Slovencev.
Poleg zagotovila, da bo v nadaljevanju svoje pomirjevalne politike izpolnjevala obveznosti do manjšine, pa je SPO tudi med svoje kandidate za deželni zbor uvrstila zavedne člane naše narodnostne skupnosti. Pri tem je posebno razveseljiva uvrstitev podpredsednika ZSO Hanzija Ogrisa iz Bilčovsa, ki ima ob dosedanji praksi, da na listi izvoljeni člani deželne vlade in zveznega sveta naknadno odstopijo, res povsem utemeljene izglede, da še tekom nove mandatne dobe pride v deželni zbor. Na listah drugih strank pa bi zavedne Slovence na izglednih mestih seveda zaman iskali.
Ze teh nekaj primerov kaže, da so razlike le tukaj in da so te razlike tudi dovolj prepričljive. Zato smo v trdnem zaupanju v zrelost našega človeka lahko prepričani, da bo pretežna večina slovenskih volivcev sledila pozivu ZSO ter glasovala za
SOCIALISTIČNO STRANKO AVSTRIJE
nevarno zaostritev. Spričo sklepa FPD, da bo po volitvah podpirala edinole DVP, pa pomeni glas za DVP pravzaprav glas tudi za FPO, torej podporo tistim, ki pri nas na Koroškem vedno spet rovarijo proti pomiritvi v deželi. Tega se moramo zavedati tudi koroški Slovenci, ko bomo na volitvah soodločali o bodočem razvoju v deželi in državi. V enem in v drugem primeru pa se proti združenim šilom DVP in FPD moremo uspešno boriti le s krepitvijo naprednih socialističnih sil.
Koroški Slovenci ne moremo glasovati za združeno OVP-FPO Glasovali bomo za Socialistično stranko Avstrije — SPD!
ne prakse, da se bodoči člani vlade in zveznega sveta odpovejo svojim mandatom, Izgledno mesto. Zato je narodna dolžnost za vsakega koroškega Slovenca, da podpre tisto stranko, ki je še posebno s kandidaturo zavednega Slovenca na izglednem mestu izpričala svojo toleranco. Naša dolžnost je, da strnjeno podpremo našega rojaka, ki bo le na ta način lahko zastopal vso našo narodnostno skupnost in njene interese, kar upravičeno od njega pričakujemo.
Koroški deželni glavar Sima je pred zaupniki socialistične stranke na uvodnem volilnem zborovan|u glede odnosa do slovenske narodnostne skupnosti jasno formuliral, kako je razumeti pojem tolerance. Izjavil je, da se ga ne sme razumeti samo ozko v smislu jezikovno-for-malnega pomena — češ da se kdo pač trpi — marveč v širokem pomenu enakopravnega sožitja In enakopravnega soupoštevanja. To je jasna izpoved in predvsem jasno
stališče, ki ni prišlo do izraza samo pri upoštevanju zavednih članov naše narodnostne skupnosti na socialistični listi — saj sta poleg Janka Ogrisa na listi še Franci Hader-lap in Lojze Trunk — to stališče je deželni glavar v praksi dokazal tudi že prej, ko je na primer ob zavlačevanju tozadevne zakonske rešitve s strani pristojne zvezne vlade izdal odredbo o upoštevanju slovenskega jezika tudi pred upravnimi oblastmi.
Pravičnost in poštenost zahtevata, da se taka dejstva priznajo in je nepošteno stvari zavijati, da se lahko opraviči sklep, ki ga večina našega ljudstva odklanja. Celo naši najvišji cerkveni dostojanstveniki so priznali, da je „Slovenski vestnik” pravilno pokazal, kdo je dejansko preprečil možnost, da bi Mohorjeva družba enakopravno sodelovala pri dražbi vetrinjskega gradu. Zato je čudna logika, če odgovornega in prizadetega poskušajo zagovarjati In ščititi s tem, da je že
davno pred časom, ko se je Mohorjeva začela zanimati za nakup, želel drugo rešitev. Po tej logiki bi se lahko dr. Weissmann kot bivši predsednik šolskega odbora v parlamentu in dr. Klaus kot naslednik Roaba in Gorbacha sklicevala na silno kočljiva dejstva!
Koroški Slovenci tej čudni logiki vsekakor ne moremo slediti; za nas so važna samo dejstva: ta pa so, da pristojna zvezna vlada v zadnji zakonodajni dobi ni rešila niti enega odprtega vprašanja naše narodnostne skupnosti in tudi koroška dVP ni v ničemer spremenila svojega negativnega odnosa do koroških Slovencev. Za bodočnost pa preti še nevarnost koalicije med OVP in FPO.
Zato pri letošnjih deželnozborskih in državnozborskih volitvah za naše judstvo ni nobene alternative: koroški Sovenci moremo glasovati samo za
Socialistično stranko Avstrije
Led se taja tudi med Bonnom in Varšavo
Politična odjuga v Evropi se še naprej širi. V Moskvi se nadaljujejo razgovori sovjetskih predstavnikov z za-hodnonemškim poslanikom in zunanji minister Gromiko se je kot prvi član sovjetske vlade celo udeležil večerje v poslopju bonskega (predstavništva. Prav tako je še naprej v teku »dialog" med obema nemškima državama. Zdaj pa so bili ustrezni stiki navezani tudi med Bonnom in Varšavo.
Prejšnji teden je prišlo namreč v Varšavi do prvega »političnega dialoga" med Poljsko in Zahodno Nemčijo, po drugi svetovni vojni prvega poljsko-zahodnonemškega srečanja na ravni vladnih predstavnikov. Poljsko delegacijo je pri razgovorih vodil pomočnik zunanjega ministra Jusef Wi-niwicz, nemško delegacijo pa državni tajnik Ferdinand Ducksvitz.
Namen teh pogovorov je predvsem, razčistiti medsebojna stališča in poglede ene in druge strani na vprašanja, ki zadevajo obe državi. Poljakom gre pri tem zlasti za uradno priznanje sedanje meje na Odri in Nisi ter so že ponovno naglasili, da brez ureditve tega problema ni mogoče razpravljati o drugih vprašanjih. V Bonnu pa ravno o takem priznanju mej nočejo slišati in bi se radi omejili na sporazum, po katerem bi se obe državi v medsebojnih odnosih odrekli uporabi sile.
Spričo teh bistvenih razlik v stališčih seveda ni pričakovati, da bi že v kratkem našli skupno govorico. Vendar pa prve »raziskovalne" pogovore na obeh straneh ocenjujejo kot obetajoč začetek. Pri tem zlasti opozarjajo na dejstvo, da se bodo prihodnji mesec predstavniki obeh držav znova sestali z namenom, da nadaljujejo v enakem »odkritem in delovnem ozračju", kot je prevladovalo na prvem sestanku.
Med zahodno in vzhodno Evropo
se gospodarsko sodelovanje uspešno razvija
Odnosi med evropskim vzhodom in zahodom se čedalje bolj uspešno razvijajo, kar ve.ja zlasti za sodelovanje na gospodarskem področju. O tem priča tudi dejstvo, da je po poživitvi trgovine med deželami obeh območij v zadnjih mesecih in tednih prišlo do realizacije dveh pomembnih projektov industrijske kooperacije, m sicer med Sovjetsko zvezo na eni ter Italijo in Zahodno Nemčijo na drugi strani.
V začetku lanskega decembra sta se Sovjetska zveza In Italija sporazumeli, da bo Sovjetska zveza v prihodnjih dvajsetih letih dobavila italijanskemu državnemu koncernu ENI 100 milijard kubičnih metrov naravnega plina, medtem ko bo Italija v zameno dobavila razne potrebščine za sovjetsko industrijo. Konec januarja tega leta pa so podobno pogodbo podpisali tudi med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo.
V obeh primerih gre za poslovne zaključke velikega obsega. Sovjetski izvoz naravnega plina v Zahodno Nemčijo predstavlja vrednost 2,5 milijarde nemških mark ali o-kroglo 17 milijard šilingov. Zahodna Nemčija bo dobavila Sovjetski zvezi 1,2 milijona ton cevi za izgradnjo omrežja sovjetskih plinovodov; nemške dobave bodo zadostovale za 2400 km. Še večji je obseg italijan-sko-sovjetskega sporazuma, katerega vrednost znaša 3 milijarde dolarjev ali okroglo 78 milijard šilingov.
Sovjetski plin iz Ukrajine bo italijanski koncern prevzel pri Bratislavi na Češkoslovaškem. Kje bo od tam speljan plinovod skozi Avstrijo do Trbiža, bo odvisno od tozadevnega sporazuma med Italijo in Avstrijo, kar vetja tudi glede morebitnih odcepov od tega plinovoda do industrijskih središč na Štajerskem in Koroškem. Pogajanja se bodo
že v kratkem začela, je prejšnji teden povedal minister Mifterer. iPo avstrijskih predstavah naj bi bil plinovod speljan od Bratislave h Tržaški državni cesti, ob kateri bi potem tekel skozi zgornješfajerske industrijske revirje mimo Št. Vida ob Glini, Celovca in Beljaka do Trbiža in potem naprej do Vidma.
Predvideno je, da bo plinovod dograjen že do zime 1972-73. Zato je sedaj v ospredju zanimanja vprašanje oskrbe Štajerske in Koroške s sovjetskim naravnim plinom. Pristojni koroški krogi so medtem že vzpostavili stike s koncernom ENI. Dunaj in Linz ter druga industrijska središča niso toliko zainteresirani na odcepih od italijanskega plinovoda; njihova oskrba je za prihodnja leta zagotovljena s svoječasno avstrijsko-sovjetsko bogodbo o dobavi sovjetskega plina. Nasprotno pa si Štajerska in Koroška želita z italijanskim plinovodom zagotoviti letno o-skrbo s 500 milijoni 'kubičnih metrov. To oskrbo naj bi zagotovita udeležba Avstrije pri gradnji Italijan, plinovoda, ki bo 370 km dolg in ga projektira italijanska družba SNAM PROGETTI.
Slovenski turizem v minulem letu
Predsednik komiteja za turizem pri izvršnem svetu SR Slovenije inž. Franc Razdevšek in pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo inž. Rado Lipičar sta na tiskovni konferenci prikazala razvoj in značilnosti slovenskega turizma v minulem letu.
Iz podatkov, ki sta jih navedla predstavnika slovenske vlade, je razvidno, da se je število turističnih prenočitev lani v jugoslovanskem merilu povečalo za precej večji odstotek kot v Sloveniji. V Jugoslaviji so zabeležili lani 46 milijonov prenočitev, to je za 24 %> več kot leta 1968; v Sloveniji pa je bilo 4,5 milijona prenočitev ali za 15 %> več kot v letu prej. Število prenočitev tujih gostov se je v Jugoslaviji povečalo za 30 %» na 22,2 milijona, medtem ko je v Sloveniji naraslo za 14 odst. na 2,1 milijona.
Lani je bilo opaziti veliko zanimanje tujih gostov za Jugoslavijo, hkrati pa ugotavljajo upadanje turizma v Sloveniji v primerjavi z drugimi območji države. V obdobju od leta 1965 do 1969 je število inozemskih prenočitev na območju Slovenije poraslo samo za 45 odst., medtem ko so na mejah Slovenije v istem obdobju zabeležili za 240 %s več prihodov tujih gostov, ki so svoj dopust torej v veliki ve-
Turistično sodelovanje
MED KOROŠKO IN SLOVENIJO
Na sedežu Gospodarske zbornice SR Slovenije je bil pred kratkim sestanek zastopnikov turističnih potovalnih agencij Koroške in Slovenije, ki so razgovarjali o možnostih poglobitve sodelovanja in nadaljnjega razvoja turizma na področju obeh sosednih dežel.
Med drugim je bilo govora o izmenjavi izletov in obiskov večjih prireditev, o organizaciji zimskega ali letnega stacionarnega turizma in o raznih drugih oblikah sodelovanja. Prav tako so se dogovorili, da bodo začeli izdajati v nemškem in slovenskem jeziku koledar turističnih prireditev ter programe in prospekte, tako da bodo potovalne organizacije pravočasno obveščene o vseh kulturnih, turističnih in drugih prireditvah na Koroškem in v Sloveniji.
čini preživeli v drugih predelih Jugoslavije.
Za slovenski turizem je značilna razdrobljenost turističnih gospodarskih organizacij, ki zaradi tega tudi niso. zmožne večjih investicij. Zato pa tudi ugotavljajo, da gradnja turističnih zmogljivosti v Sloveniji napreduje znatno bolj počasi kot v drugih jugoslovanskih republikah, ki so na najboljši poti, da pustijo Slovenijo na turističnem področju za seboj kot »zaostalo deželo".
Podobno kot Italija bo tudi Zahodna Nemčija prevzela sovjetski naravni plin od sovjetskega plinovoda na češkoslovaško-nem-ški meji pri Markredwitzu. Iz tega plinovoda bo predvsem oskrbovana Bavarska, kjer bo ta plin resen konkurent plinu, ki ga Zahodna Nemčija sedaj prejema iz Holandske. Plinovod bo dograjen do leta 1972; dobave bodo v začetku omejene na 500 milijonov kubičnih metrov, po petih letih pa bodo narasle na dogovorjene 3 milijarde kubičnih metrov na leto.
Številke so bolj prepričljive
kot besede samohvale med volilnim bojem
V sedanjem volilnem boju se dVP na vse pretege trudi, da bi javnost in s tem volivce prepričala, kako dobro je gospodarila v minulih štirih letih, ko je sama nosila odgovornost za vladno politiko. Slišati je lepe in najlepše besede, ki pa vendar ne morejo prepričati, kajti mnogo bolj prepričljive kot samohvala so stvarne številke. Govorica številk pa je povsem drugačna.
•	Poglejmo najprej, kako izgleda gospodarjenje OVP-jevske vlade v luči državnega proračuna: V letih bVP-jevske samovlade, to je od 1966 do 1970 so se državni dolgovi povečali od 28 na 49 milijard šilingov, primanjkljaj državnega proračuna pa je v tej dobi narasel od 2,6 na 10 milijard šilingov. Hkrati se je delež investicij na celotnih državnih izdatkih zmanjšal od 12 odstotkov v letu 1967 na 10 odstotkov leta 1970. To naraščanje državnih dolgov predstavlja nevarno obremenitev tudi za prihodnja leta, saj grozi nevarnost, da se bo zadolžitev države samo na podlagi sedanjih zakonitih obveznosti do leta 1973 povečala na 82 milijard šilingov.
Štiri leta bVP-jevske samovlade pomenijo torej težko hipoteko, ki jo bo morala nositi nova vlada.
•	ČiVP-jevski propagandisti skušajo javnost prepričati tudi o tem, da se je v zadnjih štirih letih življenjska raven v Avstriji bistveno izboljšala. Tudi tukaj je resnica precej drugačna: V dobi pred bVP-jevsko samovlado, to je v letih od 1963 do 1966, so se povprečni dohodki delojemalcev povišali za 30,3 odstotka, medtem ko je v letih 1966 do 1969 to zvišanje znašalo le 26,5 odstotka.
Pri tem pa je treba upoštevati še stalno naraščanje cen, tako da zvišanje dohodkov v mnogih primerih sploh ni pomenilo izboljšanja življenjske ravni.
•	Posebno »naklonjena" je bVP delovnemu človeku, o čemer priča med drugim tudi njena davčna politika. Zgovoren dokaz je poročilo o davkih v letu 1969: Avstrijski delojemalci so lani plačali 8621 milijonov šil. mezdnega davka, to je za 1510 milijonov ali 21,2'/» več kot v letu 1968. Nasprotno pa so podjetniki plačali le 6873 milijonov šilingov davka na dohodek, to je za 553 milijonov ali 8,1 #/o manj kot v letu poprej.
Na račun take davčne politike je pogosto tudi vprašanje zaslužkov le navidezno, kajti ob vsakem še tako malenkostnem zvišanju plače se močno poviša tudi mezdni davek.
Za veliko večino avstrijskega prebivalstva štiri leta bVP-jevske samovlade res niso bila dobra in srečna leta.
Ob sklepu ZSO za volitve:
Zanimiv pogled v preteklost
Ni namen teh vrstic, da hi razglabljali o sklepu, ki ga je sprejela Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v zvezi z letošnjimi deželno- in državnozborskimi volitvami. Hočemo le malo pogledati v preteklost, ko je Ho za podobne odločitve. Tako beremo na primer v knjigi Vasilija Melika „Volitve na Slovenskem“ med drugim tudi naslednje ugotovitve: „Kakor smo rekli že za Štajersko, smo prepričani tudi za Koroško, da je socialna demokracija predvsem zajezila napredovanje nemške stranke na slovenskih tleh, v mnogo manjši meri in le na omejenih področjih pa slovenske. Če pomislimo, da je nemška nacionalna stranka imela ob indirektnih državnih volitvah v splošni kuriji v letih 1897 in 1901 že večino volilnih mož na Slovenskem Koroškem, lahko res rečemo, da je socialna demokracija spremenila večino v manjšino. Na volitvah v prvem desetletju našega stoletja ni bila nemška stranka nikjer na slovenskem ozemlju v ve-
čini; povsod je bil delež slovenskih meščanskih in socialističnih volivcev večji od nemških, to se pravi, da je večina odklanjala nemški nacionalni koncept in njegove metode nacionalnega zatiranja.
Ob takem razmerju sil je slovenska stranka v mešanih volilnih okrajih, kjer ni imela možnosti za zmago, uporabila v boju proti nemškemu nacionalizmu tretjo pot: glasovanje za kandidate socialne demokracije (tako leta 1909 v beljaškem okraju). V velikem številu volilnih okrajev je prišlo do ožjih volitev. Slovenska stranka je v izbiri med socialnimi demokrati in nemškimi nacionalci večinoma glasovala za socialne demokrate."
Ali pa nekaj primerov iz knjige Janka Pleterskega „Narodna in politična zavest na Koroškem":
„Posebno zanimiv je primer volilnega okraja Millstatt-Feldkir-chen-Rožek. Medtem ko so nemški krščanski socialci v tem okraju nastopili sami s svojim kandi-
datom, pa slovenska stranka tega ni storila in je z internim sklepom podprla socialdemokratskega kandidata že pri prvi volitvi. Volivci slovenske stranke v rože-škem sodnem okraju so temu navodilu strnjeno sledili: le 8 glasov je bilo oddanih za nemškega klerikalnega kandidata, vsi drugi so glasovali za socialdemokrata. Učinek je bil, da je odstotek socialdemokratskih glasov od 6,6 °h, v letu 1907 poskočil na 18,9 °lt v letu 1911! To je bil obenem največji odstotek za socialne demokrate med vsemi koroškimi sodnimi okraji."
V že omenjeni Melikovi knjigi beremo, da na začetku tega stoletja „nikjer na Slovenskem ne najdemo volilcev delavskega razreda razporejenih na tako širokih sklenjenih področjih kakor na Koroškem". Na širšem slovenskem ozemlju so socialni demokrati leta 1907 dobili 10 o/o in leta 1911 je bilo na tem ozemlju ll°/c socialističnih volivcev; v sedmih slovenskih sodnih okrajih na Koroškem pa je znašal delež socialističnih glasov 14 °/t leta 1907 oziroma 18°/o leta 1911. To je bil „de-
lež, kakor ga ni socialistična stranka pred prvo svetovno vojno dosegla z izjemo Trsta v nobeni drugi deželi na Slovenskem".
O nadomestnih volitvah v državni zbor v beljaškem volilnem okraju leta 1912 beremo v prej navedeni knjigi Janka Pleterskega, da je šlo predvsem za odločitev med socialnim demokratom Gro-gerjem in kandidatom vsenemške stranke Angererjem. V celotnem volilnem okraju je dobil Groger 13 °U glasov, v vsem okraju brez slovenskih občin Bekštanj, Marija na Zilji in Vernberk je bilo zanj oddanih 12 °U glasov, samo v treh slovenskih občinah pa je na socialističnega kandidata odpadlo 16 odstotkov glasov. Slovenske občine, pravi Pleterski v svoji knjigi, so torej dale znatno večjo večino Grogerju kot ostali volilni okraj. „Pribitek za socialdemokrata vsekakor izvira iz dejstva, da je nemški krščansko socialni kandidat v slovenskih občinah dobil razmeroma skoraj za polovico manj glasov kot v ostalem okraju. Z drugimi besedami, celo najkon-servativnejši klerikalni Slovenci so v veliki meri glasovali za socialdemokrate!"
osi rokco) svetu
OTTAWA. — Predstavniki kanadskih in ameriških mirovnih organizacij, svetovnega sveta za mir in vietnamskega mirovnega odbora so na sestanku v Saint Jeromeju v Kanadi sklenili ustanoviti mednarodni odbor za raziskovanje zverinstev in vojnih zločinov, ki jih zagreše ameriški vojaki proti vietnamskemu ljudstvu. Udeleženci sestanka so se obrnili na privržence miru po vsem svetu s pozivom, naj se še bolj zavzemajo za mir v Vietnamu.
WASHINGTON. — Ameriški list „Was-hington Post" je objavil vest, da je Sovjetska zveza pokazala zanimanje za recipročno skrčenje čet v Evropi. List ne navaja vira, iz katerega ima to novico, trdi pa, da je po nekaterih znamenjih sklepati, da bi bila Sovjetska zveza za pogajanja o zmanjšanju števila vojakov v Evropi, in sicer na osnovi »kakršnegakoli predloga" severnoatlantskega pakta.
MOSKVA. — Sovjetski in francoski znanstveniki bodo dva meseca skupno raziskovalk vesolje in zemeljsko magnetno polje. Za ta poskus, pri katerem z vsake strani sodeluje po pet znanstvenih zavodov, so izbrali posebna središča okoli Arhangelska na severu Sovjetske zveze in na francoskem otoku Kerguelen v Indijskem oceanu. Sov-jetsko-francoski poskus naj bi med drugim izboljšal napovedovanje »kozmičnega vremena", kar je velikega pomena za preprečevanje nesreč vesoljskih ladij ter za izboljšanje radijskih zvez in navigacije.
BUDIMPEŠTA. — V začetku letošnjega leta je imela Madžarska 10,314.152 prebivalcev, to je za 3,5 odstotka več kot ob popisu pred desetimi leti. Tako je Madžarska med 32 evropskimi državami na 13. mestu. Po statističnem povprečju pride na vsakih tisoč moških 1067 žensk. Glavno mesto Madžarske Budimpešta pa ima 1,94 milijona prebivalcev.
WASHINGTON. — Ameriški senator Mike Gravel je predlagal medsebojne obiske amerikih in sovjetskih vladnih in lokalnih funkcionarjev. Po njegovem predlogu naj bi okoli tisoč ameriških funkcionarjev obiskalo Sovjetsko zvezo, prav toliko sovjetskih predstavnikov pa Ameriko. Gravelov predlog sta podprla bivša ameriška veleposlanika v Sovjetski zvezi George Kennan in Ave-rell Harriman. Prav tako pa je zamisel ugodno ocenil tudi sovjetski list »Izvestija".
VARŠAVA. — Voditelj poljske partije Wladislaw Gomulka je pred nedavnim obhajal 65-letnico življenja. Ob tej ipriložnosti je prejel tudi najvišje sovjetsko odlikovanje — Leninov red. V poslanici, ki so jo Gomulki poslali sovjetski voditelji, je rečeno, da je Gomulka velik prijatelj Sovjetske zveze.
HAMBURG. -— Zahodnonemška revija »Štern" je objavila nove podrobnosti o tem, kakšne naj bi bile posledice za Zahodno Nemčijo, če bi bile v oboroženem spopadu ameriške čete prisiljene k umiku. V tem primeru bi ameriški vojaki iz ladij in rezervoarjev ob zahodnonemških rekah spustili nafto in jo zažgali, s čimer bi ščitili umik svojih čet preko Rena. Mostove in predore bi ob umiku uničili z jedrskim eksplozivom.
WASHINGTON. — Latinskoameriške države so imele v minulem letu v trgovini z ZDA za več 'kot 400 milijonov dolarjev primanjkljaja, ki pa se bo letos še povečal. Vlade 23 latinskoameriških držav so zahtevale, da predsednik Nixon razveljavi diskriminacijske ukrepe, ki zavirajo izvoz iz Latinske Amerike v ZDA.
PULJ. — Ladjedelnica »Uiljanik" v Pulju gradi štiri ladje za prevoz rude in nafte z nosilnostjo 255.000 ton. Te ladje velikanke je naročil norveški ladijski lastnik Ber-gesen. Vse štiri ladje bodo dobavili naročniku v obdobju od leta 1971 do 1973. Jugoslovanske ladjedelnice so v sodelovanju z zunanjetrgovinskim podjetjem »Intertra-de“ v Ljubljani doslej sklenile z norveškimi ladijskimi lastniki pogodbe o dobavi 17 ladij s skupno tonažo 1,5 milijona ton. Vrednost teh kupčij cenijo na več sto milijonov dolarjev.
ŽENEVA. — V torek bo v Ženevi spet začela z delom razorožitvena konferenca, na kateri sodelujejo delegacije 25 držav. Prejšnie štirimesečno zasedanje razorožit-vene konference se je končalo 30. novembra lani, potem ko sta Sovjetska zveza in Amerika predložili popravljeni skupni osnutek sporazuma, ki prepoveduje uskladišče-nje jedrskega orožja na morskem dnu.
WASHINGTON. — Ameriški senator George McGovcrn je izjavil, da je Nixonov program za postopen urnik ameriških čet iz Vietnama »politična burka", saj predvideva, da bo v prihodnjih 15 ali 20 letih ostalo v jugovzhodni Aziji še vedno 300.000 ameriških vojakov. Politiko »vietnamizaci-je“ je imenoval politično prevaro, ki naj bi Američanom prihranila bankrot nepotrebnega vojaškega vmešavanja v zadeve vietnamskega 'ljudstva.

Podelitev
Prešernovih nagrad
ob kulturnem prazniku slovenskega naroda
Na predvečer obletnice smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna je bila v Operi SNG v Ljubljani osrednja svečanost ob kulturnem prazniku slovenskega naroda, na kateri so podelili tradicionalne Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada zaslužnim kulturnim delavcem in umetnikom.
Najvišja slovenska kulturna priznanja — Prešernove nagrade so letos prejeli dramska igralka Mihaela ŠARIČEVA za življenjsko delo na področju igralske umetnosti, slikar Veno PILON za življenjsko delo na področju slikarstva. Partizanski invalidski pevski zbor ob svoji 25-letnici za koncertno izvajanje partizanskih pesmi doma in v tujini ter arhitekt dipl. ing. Stanko Kristl za šolo dr. Franceta Prešerna v Kranju.
Poleg tega je bilo podeljenih 14 nagrad Prešernovega sklada, ki so jih dobili skladatelji Janko JEŽ, grafik Albert KASTELEC, slikar Maks KAVČIČ, pesnik Tone KUNTNER za pesniško zbirko »Lesnika", dirigent Marko MUNIH za umetniško vodstvo Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič", gledališki igralec Anton PETJE, arhitekta Anton PIBERNIK in Vladimir SEDEJ za hotel »Rudar" v Trbovljah, slikar Bine Ro-GEU za grafično delo na področju karikature, pisatelj Tone SVETINA za roman »Ukana" (ki ga zdaj ponaliskujemo v našem listu], pisatelj Rudi ŠELIGO za roman »Triptih Agate Schwarzkobler", gledališki igralec Zlatko ŠUGMAN, slikar Jože TISNIKAR ter skladatelj Marijan VODOPIVEC.
Slavnostni govor na prireditvi je imela predsednica Društva slovenskih književnikov Mira Mihelič, člani Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani so izvajali umetniški program, katerega poudarek je bil na delih, ki jih je domačim ustvarjalcem navdihnila Prešernova poezija, po akademiji pa je predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher priredil slavnostni sprejem. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki koroških Slovencev.
Literarni, Poizkusi' osmošolcev
Že lani smo se z veseljem ustavili ob izidu drobne revije »Misli in besede", ki so jo izdali osmošolci slovenske gimnazije v Celovcu. V njej so se predstavili mladi oblikovalci besedne umetnosti predvsem z namenom, da si zaslužijo nekaj sredstev, ki so bila potrebna za nameravano maturitetno potovanje. Razen tega pa so lanski maturanti s tem tudi pokazali, da današnja mladina ne gleda na vse zgolj kritično, temveč zna 'biti tudi stvarna, oziroma se izživljati v zdravem pomenu besede. To je lanskim osmošolcem rodilo bogate sadove, saj iso s svojo zamislijo našli ■pri ljudeh dober odmev, kar jim je prineslo tudi finančni uspeh, kajti z izkupičkom so lahko plačali celo maturitetno potovanje.
Temu zgledu so sledili tudi letošnji dijaki 8.a razreda slovenske gimnazije, ki so zamislili, napisali, ilustrirali, tiskali in izdali revijo »Poizkusi”. Zamisel tega naslova je zelo stvarna in bralcu že v začetku ■pave, da pri vsebini res gre za po-
izkuse. 'Kljub temu je treba zapisati, da nekatere stvari, čeprav še na začetniški ravni, upravičujejo upanje, da bo morda eden ali drugi sodelavec teh »Poizkusov" prerastel začetniško stopnjo in nekdaj stopil
v javnost z bolj prepričljivimi stvarmi. Sodelavci so se v »Poizkusih" Skrili za izmišljenimi imeni. Vendar so se na zadnji strani revije le predstavili s skromno pripombo, kot smo že v uvodu zapisali, da so »Poizkuse" zamislili, napisali, uredili, tiskali, izdali in ilustrirali: Aleš Budihna, Gerhard Dovjak, France Poga-nitsch, Emanuel Polenšek in Florijan Sablačan.
Literarna kvaliteta posameznih prispevkov se seveda ne da meriti drugače kot s profesorskim očesom, ki ocenjuje šolske naloge svojih dijakov in po svoji presoji zapiše dober ali slab red. V tem primeru bi kljub marsikateri napaki poleg dobrega reda lahko še zapisali »zelo priden", kajti tvorci so se leposlovju posvečali poleg svojih šolskih obveznosti.
Razveseljivo je tudi to, da so namenili »Poizkusom” še drugo vlogo: v njih predstavljajo sodobne koroške pisatelje in pesnike. To je dokaz, da se mladinci okoli »Poizkusov" zanimajo za domače literarne ustvarjalce in znajo ceniti njihova dela. Škoda je samo, da so pri zbiranju podatkov bili nekoliko preveč površni in da so, tako vsaj kažejo precej številne »tiskarske napake", celo stvar napravili v silni naglici. Tako se je verjetno tudi zgodilo, da so Lipuschove »Črtice mimogrede" spremenili v pesniško zbirko. Takih in podobnih spodrsljajev bi lahko navajali še več, vendar to ni naš namen; nasprotno, veseli smo, da so fantje imeli pogum in so žrtvovali toliko časa, da so lahko izdali svoje »Poizkuse". Pri razpečavanju pa jim želimo prav toliko uspeha, kot so ga imeli lanski maturanti, ki so si potem res lahko privoščili lepo potovanje po Jugoslaviji.
Umrl je Bertrand Russell
veliki borec proti vojni in nasilju
Na svojem domu v Walesu je v starosti 97 let umrl znani britanski filozof Bertrand Russell, veliki borec proti vojni, krivici in nasilju.
Bertrand Russell je bil nedvomno eden najuglednejših Britancev 20. stoletja. Zadnja leta je vodil gibanje za jedrsko razorožitev. Vse življenje je imel samo enega ogorčenega sovražnika — vojno. Gnusila se mu je ameriška »intervencija v Vietnamu" ter je z drugimi uglednimi misleci naše dobe ustanovil »mednarodno sodišče za vojne zločine", ki je začelo delati leta 1967.
Kljub vsem kontraverznim reakcijam, ki jih je zbujal s svojimi deli, Bertranda Russella brez kakršnih koli
pridržkov in omejitev štejejo za enega največjih filozofov dvajsetega stoletja. Njegova knjiga »Načela matematike" še danes velja za enega največjih intelektualnih dosežkov našega časa. Poleg tega je napisal še 70 znanstvenih in književnih del ter več kot tisoč razprav in člankov. Leta 1950 je Russell dobil Nobelovo nagrado za književnost.
Se 48 ur pred 9mrtjo je Bertrand Russell napisal poslanico mednarodni parlamentarni konferenci, ki je zasedala v Kairu. V njej je obsodil izraelske zračne naipade na egiptovsko ozemlje ter poudaril, da se morajo izraelske oborožene sile brezpogojno umakniti z arabskih ozemelj, zasedenih v junijski vojni leta 1967.
Dvajseta obletnica smrti
koroškega pisatelja Prežihovega Voranca [/
Prihodnji teden — 18. februarja — bo minilo dvajset let od smrti koroškega slovenskega pisatelja Lovra Kuharja, znanega pod njegovim pisateljskim imenom Prežihov V orane.
Govoriti na dolgo in široko o življenjski poti Prežihovega Voranca ni potrebno; o njej najbolj verodostojno pripovedujejo njegova knjižna dela, ki sodijo danes med najbolj priljubljeno čtivo ter so postala tako rekoč last vsega slovenskega ljudstva. V njih nam pripoveduje Voranc o svojih otroških letih, ki jih je preživljal na gorski kmetiji, kjer so ljudje na rodni grudi trdo garali za tuje koristi. Pripoveduje o vojnih doživljajih in o dogodkih pred petdesetimi leti, ko je šlo za usodo njegove ožje domovine Koroške. Iz njegovih spisov spoznamo neumorno delo ter uspehe in poraze predanega borca za socialno pravičnost. Predvsem pa govori iz njegovih knjig neizmerna ljubezen do domače koroške zemlje in njenih ljudi, ki jim je v mnogih in hkrati tudi najboljših svojih delih postavil trajen in časten spomenik.
Če izmed njegovih književnih del omenimo le najvažnejše, potem so to gotovo znamenita zbirka novel ..Samorastniki", njegov prvi roman „Požga-nica", v katerem je prikazal boj za svobodo Koroške, nato vojni roman slovenskega naroda ,.Doberdob" ter obsežni roman „Jamnica“, s katerim je ustvaril monumentalno podobo življenja v rodnem kraju; prav tako so doživetje za mladega in starega bralca njegovi mladostni spomini, ki jih je zbral v svoji zadnji knjigi ..Solzice", medtem ko njegove zbirke „Od Kotelj do Belih vod", „Borba na tujih tleh" in „Naši mejniki" pripovedujejo o žrtvah in trpljenju slovenskega človeka v boju za socialno in narodno enakopravnost.
Prežihov Voranc je v svojih letih ustvaril monumentalne književne podobe, zajete iz resničnega življenja slovenskega ljudstva na Koroškem. Kot samouk se je razvil v pisatelja z veliko umetniško oblikovalno močjo, kakršne ni pred njim pokazal v slovenskem pripovedništvu še nihče. Zato se ga ob dvajsetletnici njegove smrti hvaležno spominjamo kot pesnika koroške zemlje in njenih ljudi!
TONE SVETINA	6
Wolf 'je spustil vesla in pomočil roke v vodo. Zočet se je od srca smejati: »Tudi vaša načela niso slaba. Po kvaliteti so vsekakor za izvoz v enaindvajseto stoletje, če bo ostalo še kaj živega do takrat. Kako imenitne misli, če bi združila najina načela v eno, to bi bilo morda še najbolje. Glasilo bi se: živi v nevarnem miru, v prikriti ljubezni in hiti počasi." Oba sta se smejala posrečenemu duhovičenju.
3
Med sivim zidovjem, ogrnjenim z meglo, so vojaki begali kot mravlje v mravljišču. Hlad je dihal iz sivine in se mokro lepil po betonski cesti, kjer se je transport avtomobilov razvrščal v kolono.
'Nemci so prejeti vest, da partizanske enote ogrožajo Idrijo, mestece z živosrebrnim rudnikom, po velikosti drugim v Evropi, katerega seveda za nobeno ceno niso hoteli izgubiti. Padala so tiha ostra povelja, vse je delovalo brezhibno.
Major Walf je stal ob drevesu na pločniku in se pogovarjal z Ano. Oblečen je bil v zelen, usnjen plašč, prek ramena pa sta mu viseli avtomatska pištola in torba. Nekajkrat je pogledal na uro, če teče vse v redu, in dal nekaj
povelj častnikom, ki so mu hodili poročat. Oči so mu bliskale v temo in objemale Ano.
Prejšnji večer ji je podaril krznen plašč, vojni plen, kot predujem za naloge, ki jih bo izvedla. Imel je velike težave, ker ga ni hotela vzeti, moral ji ga je vsiliti. Neverjetno ji je pristajal. Bila je prava dama. Ker je vedel, da bo odšla, je vse uredil tako, da bi bila čim večkrat z njim.
Obvestilo cenjenim bralcem
Mnogi bralci našega lista so se pohvalno izrazili, da smo z novim romanom zadeli »v črno”. »UKANA" Toneta Svetine jih je od vsega začetka zgrabila in marsikdo je že potožil, da je škoda, ker objavimo v vsaki številki tako majhen odlomek.
Prepričani, da bomo ustregli želji navdušenih bralcev tega res zanimivega In obširnega romana (za katerega je pisatelj Tone Svetina ob letošnjem kulturnem prazniku slovenskega naroda prejel nagrado Prešernovega skladaj, smo se odločili, da bomo roman izjemoma objavljali v daljših odlomkih — namesto na dveh odsle| na štirih straneh.
Uredništvo
»Katko se počutite, Ana?” jo je vprašal in prižgal cigaro.
»O, kar dobro. Zanimivo postaja."
»Me veseli, da se vživljate. To je zadnje, kar sem mogel vključiti v program za izpopolnitev vašega dela. Videli boste ozemlje, kjer boste delovali in se spoznali z ljudmi, ki jih boste potrebovali v skrajni sili. V krotkem bomo
sovražnika poščegetali na bokih, kjer je občutljiv kakor ženska.”
»Upam, da bomo prispeli brez motenj," je dejala v skrbeh.
»Naj vas ne moli, tudi če z motnjami. Danes imamo v spremstvu elitno enoto, ki jo pošiljamo v okrepitev. Poleg tega bomo zavarovani z oklepniki," jo je hrabri! major.
Vojaki so že lezli v kamione in okoli transporta je bilo vse manj vrvenja. Izza kasarniških zidov je prihajal kovinski zvok motorjev, da je podrhtevala meglena sivina. Skozi široko odprta vrata so se hrešče privalili trije tanki, hrumeli mimo njih in se uvrstili na čelo kolone. V jutranji megli so bili podobni okornim, predpotopnim živalim. Pri obračanju v levo je kovina, ki se je spoprijela z betonom, cvilila, da se je zvok zažirat v kosti.
Dežurni oficir je strumno pristopil k majorju in mu poročal, da je transport pripravljen za odhod.
»Dobro, v redu!" je dejal Wolf malomarno in pomignil
Ani:
»Greva!" Napotil se je z njo k skupini oficirjev, ki so stali ob vozilih in se pogovarjali. Udarili so s petami in dvignili roke v pozdrav.
»Poglejte še enkrat razpored, izdajte nalog za primer napada 'in vžgite motorje!" je zapovedal major poveljniku enote. Oficirji in podoficirji so stekli k svojim vozovom, povelja so se vrstila. Motorji so zabobneli in njihov ropot je napolnil spečo ulico. Ana se je čudila, ker se je vse premikalo kakor stroj, ki ga spustiš v pogon.
Poveljujoči oficir se je vrnil v teku in javil, da so povelja razglašena. Major Wolf ije stopil k cklopnemu avtomobilu, z elegantnim gibom odprl vrata in rekel:
»Izvolite vstopiti, mlada doma!'
Ana se je zahvalila in sedla. K njej je sedel major, k šoferju pa poveljujoči oficJir. Stroji so zarohneli močneje in
Karel Prušnik Gašper 60- v letnik
V	soboto 7. februarja je Karel Prusnik - Gašper dopolnil 60. leto svojega življenja. Svoj življenjski jubilej je obhajal v krogu družine, otrok in vnukov na svojem domu v Čahorčah.
O jubilantu in njegovem prizadevanju za dosego socialnih in narodnostnih pravic našega ljudstva smo v našem listu pisali že ob njegovi petdesetletnici. Skoraj ne moremo verjeti, da je od takrat minilo celo desetletje. Pa je vendar tako. Toliko bolj je razveseljivo, da stoji Gašper tudi danes z vso življenjsko silo sredi našega narodnega dogajanja in do-prinaša svoj delež v boju za življenjske pravice naše narodnostne skupnosti.
Ta cilj si je Gašper zastavil že kot mlad človek, ko je doraščal v Lobniku nad Železno Kaplo. Že takrat je spoznal krivice, ki jih trpi naš človek. Zato ni čudno, da se je pridružil naprednim silam, v katerih je videl edino jamstvo za dosego socialne pravičnosti in narodnostne enakopravnosti. To svoje prepričanje je moral plačati z zaporom, kajti takratne kle-rofašistične oblasti so ga preganjale in obsodile. Čeprav je moral večkrat v zapor, pa je bil in ostal trdno prepričan v zmago pravice.
V	svojem življenju je Karel Prušnik čestokrat doživel ponižanje in zasramovanje, a je tudi v urah težkih preizkušenj ostal zvest svojim načelom in ciljem. Najtežje preizkušnje je doživljal v nacistični dobi. Bil je med prvimi, ki jih je gestapo odgnala na prisilno delo. Pa tudi tedaj ni klonil; povezal se je z osvobodilnim gibanjem in leta 1942 je odšel v partizane, kjer je dobil ime Gašper, pod katerim ga danes vsi poznamo.
Svoje spomine na leta bojev in preganjanja pred in med drugo svetovno vojno je Gašper opisal v knjigi „Gamsi na plazu", ki smo jo z zanimanjem brali. Knjiga je bila dragocen doprinos k stvarnemu prikazu protifašističnega boja na Koroškem, kateremu je Gašper tudi v mnogih člankih, ki jih je objavljal in jih še objavlja v našem listu in drugih publikacijah, posvetil pretežni del svoje dejavnosti. Prav tako že vsa povojna leta velja njegova skrb prizadevanju za prekop padlih partizanskih borcev, za ureditev in vzdrževanje partizanskih grobišč ter za oskrbo partizanskih invalidov. Po smrti dr. Petka pa je bil Karel Prušnik izvoljen tudi za predsednika Nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij na
Samo OVP je preprečila nakup
vetrinjskega gradu po Mohorjevi družbi
Če je kljub stvarnemu prikazu celotne zadeve v našem listu z dne 23. januarja 1970 eden ali drugi morda le še dvomil, da je dejansko samo 'OVP preprečila nakup vetrinjskega gradu po Mohorjevi družbi, imamo sedaj v rokah kopijo pisma, ki ga je poslevodeči predsednik koroške OVP deželni svetnik Herbert Bacher dne 12. januarja 1970 pisal najemnikom nepremičnin nekdanje firme Moro sin v katerem med drugim pravi:
„Ko je postalo vprašanje vnov-čenja objekta v letošnjem poletju (te navedbe se nanašajo na lansko leto — op. ured.) ponovno aktualno, sem najprej z uspehom vplival na preložitev dražbenega termina od 3. septembra na 29. okt. Pravočasno pred 29. oktobrom je bil na osnovi moje pobude v viadnem kolegiju sprejet sklep, da se kopijo grad in stranski objekti za 5,8 milijonov šilingov in 300.000 šilingov stroškov Ikonkorsnega upravitelja. Na osnovi tega sklepa je bila napravljena tudi odgovarjajoča ponudba upravitelju konkursa dr. Pa-ternionerju. Ko je drugi interesent — Mohorjeva bratovščina — po-
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo na Radišah vljudno vabi prijatelje odrske umetnosti na uprizoritev pretresljive igre
PERNJAKOVI
ki jo je po znanem romanu Prežihovega Voranca .Jamnica" priredil Herbert Griin. Gostuje farna igralska skupina iz Pliberka, in sicer v nedeljo 15. februarja 1970 ob 3. uri popoldne v dvorani pri cerkvi na Radišah.
Vsi od blizu in daleč prisrčno vabljeni!
Vabi odbor
višal svojo ponudbo na 7 milijonov, socialistična vladna frakcija ni bila pripravljena, da bi primerno povišala ponudbo dežele, čeprav sem finančnemu referentu lahko obvezno obljubil, da bo diferenčna vsota na povišano ponudbo pripravljena s tretje strani in deželi s tem ne bodo nastali višji stroški .. . Ko je potem masivni nastop koroških OVP-jevskih zastopnikov dovedel do tega, da je ministrski svet na svoji seji dne 19. decembra preteklega leta sklenit, da izvrši nakup in objekt podari deželi ter hkrati pripravi 8 milijonov za adaptacijo, nihče več ni mogel razumeti, da je deželni glavar Sima izjavil, da takega darila ne more sprejeti. .. Če je sploh kdo mislil na Vašo usodo, potem so to biti zastopniki koroške Votkspartei, ki so se hkrati zavzeli za to, da bo zgodovinsko pomembni objekt v bodoče lahko služit pametni uporabi, namreč kot osrednje mesto srečanja za vse nosilce kulture naše dežele. Iz tega prikaza dejanskega stanja lahko najbolje razsodite, kdo se tukaj trudi, da v resnici pomaga in pametno oblikuje."
Prikaz tega dejanskega stanja vsekakor popolnoma potrjuje naše svoječasne trditve, da je samo 'OVP preprečila, da Mohorjeva ni mogla sodelovati na dražbi vetrinjskega gradu. Čudimo se samo, zakaj tudi tisti, ki so v začetku stvar
čisto drugače pokazali, ne popravijo svojega napačnega poročila ter svojim bralcem in pristašem prikažejo dejansko stanje, kakor ga je prikazal deželni svetnik Bacher sam, kajti tudi njim je znano njegovo pismo.
©
Zaradi velikega hrupa v javnosti se je končno tudi ordinariat odločil, da prekine molk. V verskih listih .Nedelja" in .Kdrntner Kirchen-blatt" z dne 25. januarja 1970 je zavzel k vprašanju stališče, ki prav talko v celoti potrjuje pravilnost našega svoječasnega poročanja. Dodatno le še pojasnjuje, da v Mohorjevih dijaških domovih sprejemajo srednješolce, katerih starši želijo .versko usmerjeno vzgojo, pri čemer se za narodno pripadnost ne sprašuje”. Nadalje sporoča, „da je Mohorjeva za nakup prejela dovoljenje cerkvene nadoblasti in da je zato upravičeno zelo potrta, ker je bila popolnoma neupravičeno izpostavljena napadom nacionalnih in liberalnih krogov".
Na žalost ordinariat pri tem zamolči, da so taki nacionalisti tudi v najvišjih cerkvenih krogih, ki so svojo nacionalistično nastrojenost izpovedali tudi takrat, ko se je odločalo o omenjenem dovoljenju cerkvene nadoblasti. Kaj, če bi ordinariat najprej v svojem krogu skrbel za strpnost in resnično krščansko ljubezen!
Koroškem in zdaj že več let opravlja to odgovorno funkcijo v naši osrednji organizaciji.
Ob šestdesetletnem življenjskem jubileju je bil Karel Prušnik - Gašper deležen številnih čestitk. Tem čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo ter mu kot zvestemu sodelavcu želi še mnogo zdravih let in uspešnega dela v korist naše narodnostne skupnosti!
Jezerski igralci v Železni Kapli
Prav za slovenski kulturni praznik 8. februarja so igralci z Jezerskega gostovali v farni dvorani v Železni Kapli, kjer so uprizorili Nušičevo veselo igro .Žalujoči ostali". Igro je režiral naš prijatelj Silvo Ovsenk. Igra je bila nadvse dovršeno podana in je sleherni igralec odlično odigral svojo vlogo, tako da je občinstvo res bilo deležno edinstvenega kulturnega užitka. Zapisati moramo tudi, da je tokrat dvorana bila nabito polna, da tega še ne pomnimo, saj so našteli nad 400 obiskovalcev.
Uvodoma je spregovoril pozdravne besede predsednik domačega društva Peter Kuhar, ki je pozdravil zastopnike domače občine in goste z Jezerskega. Poseben pozdrav je veljal deželnemu poslancu županu Josefu Lubasu.
V imenu gostov z Jezerskega je spregovoril šolski ravnatelj Mušič in nanizal globoke misli ob proslavi slovenskega kulturnega praznika. Prisrčne pozdravne besede je spregovoril tudi deželni poslanec župan Lubas. Ugotovil je, da društvo na Jezerskem že pet let sodeluje pri kulturni izmenjavi med obema občinama in izrazil željo, da bi v tem smislu nadaljevali. Izrazil je tudi zadovoljstvo nad tem, da je to gostovanje bilo v Žel. Kapli, medtem ko so taka gostovanja prej morali prirejati na robu občine v Lepeni. Obljubil je, da se bo zavzemal za gradnjo^ kulturnega doma v Železni Kapli ter poudaril, da bo občina vedno spoštovala enakopravnost vseh občanov ne glede na narodno pripadnost.
Gostovanje Jezerjanov je bilo lep daprinos k medsebojnemu razumevanju, tako med obema občinama kakor tudi med SPD „ Zarja" v Železni Kapli in društvom na Jezerskem, ki sta na tem področju že od vsega začetka ubrali pot sodelovanja in zbliževanja.
Slovensko prosvetno društvo .Bilka" v Bilčovsu vabi na
ZABAVNO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo 15. februarja 1970 s pričetkom ob V28 uri zvečer pri Miklavžu v Bilčovsu.
Na sporedu bodo petje in zelo zabavne veseloigre.
Vsi, ki se od srca radi nasmejijo, prisrčno vabljeni!
Odbor
PODGORJE
Na pokopališču v Podgorjah smo se v četrtek prejšnjega tedna poslavljali od pokojnega Franca Legata, ki je umrl v 80. letu starosti. Sicer je že dalj časa bil bolan, vendar nas je njegova smrt vseeno iz-nenadila. Udeležba žalnih gostov na njegovem pogrebu je bila najlepši dokaz, 'kako je bi Franc Legal znan, spoštovan in priljubljen. Pogrebne obrede je opravil dekan rnsgr. dr. Hornbock, ki je v poslovilnem govoru tudi kratko orisal pokojnikovo življenjsko pot.
Če bi iz njegovega življenja izluščili eno lastnost, potem je to vsekakor bila neomejena zvestoba materinemu jeziku. Franc Legat nikdar ni silil v ospredje in ni stremel za častmi; toda bil je vedno na mestu, kadar je bilo treba izpričati svojo narodno pripadnost. V prejšnjih letih ni bilo slovenske prireditve v širni šentjakobski občini, da se je Legatov oče ne bi bil udeležil. In dobesedno do zadnjega dne svojega življenja je ostal zvest .in zavesten naročnik .Slovenskega vestnika", ki ga je z zanimanjem bral še v nedeljo, le dan pred svojo smrtjo.
Ta tesna povezava z narodnim dogajanjem mu je pomagala preboleti tudi hude udarce. Leta 1938 mu je umrla žena, v zadnji vojni pa je izgubil oba sinova; mlajšega sina Joškota je vojno sodišče le nekaj dni pred koncem vojne obsodilo na smrt, ker se je drznil podvomiti v zmago nacizma.
Franca Legata bomo ohranili v častnem spominu!
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6*24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
kolona se je premaknila. Sprva je lezla počasi kot dolga, lena kača. Dva motorista s strojnicami na prikolicah sta vozila spredaj; potem pa je kolona zdrvela skozi speče mesto.
.Vidva se ne poznata," je dejal Wolf in potrkal po rami oficirja pred seboj. „To je stotnik Kniecke, komandant naše posebne napadalne enote gorskih lovcev."
.Čast mi je," je dejal mladi plavolasec, se obrnil in Ani ponudil roko. Obraz je imel ožgan od sonca in vetra, oči svetle in prebrisane, a čelo kljubovalno izbočeno. Bil je mlajši od majorja.
.Ana," je rekla toplo, se nasmehnila in mu podala roko.
Krepko jo je stisnil in dolgo zadržal, da je čutila, kako njegova toplota burno in neurejeno pronica vanjo.
.Članica našega obveščevalnega oddelka," je pojasnil Walf.
.Vam je všeč?" je vprašal nekoliko hladno, ko je opazil zadrego ženske lačnega moškega.
Pestovanje njene roke mu ni bilo všeč, zato je pokazal takoj svojo nejevoljo, da bi omejil stotnika že v začetku.
.Zelo mi je všeč," je dejal Kniecke in izpustil njeno roko.
.Morda bosta imela še priliko bolje spoznati se. Samo ne preveč, gospod stotnik. Odnosi med ljudmi v armadi morajo biti v strogih mejah pristojnosti. To gotovo veste," se je nasmehnil, kot bi se šalil.
.O seveda, razumem, gospod major. Vsekakor v dostojnih mejah," se je smejal stotnik in tudi Ana se je zasmejala in potem še major z njima.
.Prijetno bo potovati z vami, gospodična, v to prekleto globačo. Z vami bi šel tudi do pekla in nazaj. Pa kaj, ko so tako lepa spremstva izredno redka," ji je plavolasec
kar naprej dvoril, ne da bi vzel resno majorjevo svarilo.
.Res, presenečena sem nad vsem."
.Saj ste lahko. Kakšna čast tudi za vas, gospodična. Vozite se v spremstvu 'izbranih mož najboljše vojske na tem prekletem svetu, ki se prav tako noro otepa našega reda, kot se otepa fanta kakšna sramežljiva devica. Upam, da se počutite med nami kot devica Marija pod baldahinom v procesiji salezijancev."
Vsi so se zasmejali. Še šoferju, ki je sedel resen za volanom, so se usta nehote Ukrivila v nasmešek.
.Saj smo salezijanci. Vsi nemški vojaki na Balkanu bodo morali poleg železnih križcev, jurišnih znakov in ranje-niških značk dobiti medaljo kreposti za vzdržnost. Poglejte, gospod major, kakšne krivice se nam dogajajo. Kakšne nezaslužene prednosti in dodatki so francoski ali laški bordeli."
Wolf se je vznevoljil, ne toliko zaradi stotnikovih besed, kolikor zaradi namena, da bi blestel pred Ano in jo opozarjal nase. Zato ga je zavrnil:
.Bežite no, stotnik. Ne pretiravajteI Saj ne podajate poročila o sovražnikovih izgubah. Po podatkih iz prvih virov mi je dobro znano, da nimate niti vi niti vaši pogojev za vpis v klub onanistov. Res zanimivo, čemu si ne zaželite, na primer ruskega bordela. Tej vaši želji bi kaj lahko ustregli."
.Lepo se vam zahvaljujem. Rusija marsikomu ne diši. Še manj pa nam, ki nas je vojska izvežbala za strmino. To se pravi, gospod major, da bo v gnezdu, kamor nas pošiljate, tudi kaj boljšega, kakor je bilo v Narviku.
.O, seveda! Za vas je že vse pripravljeno.
Major Wolf 'rn stotnik Kniecke sta bila nekaj časa pred vojno v garnizonu gorskih lovcev na Bavarskem. Wolf se je spomnil invazije na Norveškem, kjer sta se v strminah Sognefjorda srečala s Knieckejem. Tam so ga obtožili, da_
je nadlegoval norveška dekleta in zanemarjal enoto. Razrešili bi ga s poveljniškega mesta, da se ni prav posebno izkazal pri napadu ob izkrcanju in pri zavzemanju obalnih utrdb.
.Brez skrbi, Kniecke! V teh krajih ženske niso na ledu spočete. Če boste drzno gonili bando, z vsakega večjega hriba v daljavi lahko ugledate morje. Blizu morja pa so vroče."
Stotnik je pokazal vrsto blestečih zob. .Vidite, gospodična, 'kako skrbijo za nas. To je popolna oskrba moštva. Srečen človek v srečni vojni!" je vpil stotnik, da je preglasil rohnenje motorjev in hrup tankov, ki so vozili pred njimi.
Danilo se je, ko je kolona zavila s ceste proti Idriji. Cesta se je zožila. Vodila je skozi redka naselja in se izgubljala v gozdovih, nad katerimi se je dvigala jutranja megla.
Svet je postajal samoten in hribovit. Vozila so povečala medsebojno razdaljo. Kolona se je zavila v oblake prahu. Nad redkimi hišami je plesal dim. Ljudje so že vstajali in se pripravljali k delu. Ana se je zagledala v pokrajino skozi ozko, režasto okno. Gozdovi so rumeneli, domačije samevale, obrazi ljudi, ki jih je zdramil ropot, so bili videti ob oknih kot žalostne slike na steklu. Pred neko hišo sta obstala otroka z mržnjo v očeh. Vse je br-zelo mimo nje. Neko nerazumljivo čustvo jo je obhajalo, da je postala odsotna in preslišala celo pogovor obeh oficirjev, ki sta obujala spomine na vojni pohod. Nenadoma so kolono, ki je doslej drvela, ustavili ostri ovinki. Svet se je prevesil in cesta se je zgubljala v ozko dolino med skalno hribovje. Ano je na prvem ovinku zbodla velika tabla: Achtung — Bandengebiet! Vozite samo v spremstvu! Pod besedilom je gospodarila mrtvaška lobonja z dvema navzkriž položenima kostema.
.Nevarno ozemlje!" je oznanil tudi major.
Ozrli so se skozi line, kot bi pričakovali napada. It
LOJZE PUPANC
Začarani studenec
Ob vznožju Blegoša izvira studenec, ki so mu kmetje iz Žetine vzdeli ime Začarani studenec. Stari Zetinci zatajujejo da je v dav-»iti davnih dneh živela v blegoški hosii gozdna vila, ki je na posekah Blegoša pasla jelene in košute. Ko pa so za lepo divjad zvedeli lovci iz Poljanske doline, so prihajali na Blegoš in streljali jelenjad in isrnjad. Vila je jokala, kadar je pod streli neusmiljenih lovčunov padel jelen ali košuta, zato je nekega dne odgnala svojo čredo globlje v gozdove, kamor lovci niso prihajali. A kaj, ko se je žejna divjad morala napiti bistre studenčnice in je vsak večer morala prihajati k studencu ob vznožju Blegoša, da bi se odžejala. Lovci so kmalu zavohali, kam prihaja divjad pit, zato so jo pričakovali v bližini studenca in jo še naprej neusmiljeno pobijali. Ko pa je pod njihovimi streli padel naj večji in najlepši jelen, ki ga je vila imela najraje, se je nad lovci tako maščevala, da je studenec začarala, sama pa z ostalimi jeleni In košutami odšla drugam, kjer so bili varni pred lovčuni.
Začarani studenec je imel baje takšno mac, da se je človek, ki je pil njegovo vo-do, spremenil v zajca. In ko se je neki lovec prvič odžejal pri studencu, se je v trenutku spremenil v dolgouhca, ki je plašno in bojazljivo begal po blegoških hasfah, kadar so ga gonili lovski psi. Pobiral je podplate, da bi ušel psom in se skril pred lovskimi kroglami, vmes pa glasno tožil: „Ojoj, ojoj, saj me bo konec od nenehnega tekanja in beganja. Če si ne bom izbrusil nog, mi bo počilo srce. Če bi to prej vedel, bi nikoli ne streljal in ne preganjal divjadi."
Tako se je zgodilo z vsakim lovcem, ki se je nopil vode iz začaranega studenca. In glej, prišel je dan, ko se je po blegoških ho-stah podilo več zajcev ko 'lovskih psov ...
Toda takrat, ko je vila Začarala studenec,
ni pomislila, da bi njegovo vodo lahko pil tudi nedolžen človek, ne le lovci, ki zalezujejo blegoško divjad. In resnično se je zgodilo, da se je nekega vročega poletnega dne napil vode tudi mlad pastirček, ki je prignal iz bližnje Žetine ovce past na poseke blegoških host. Od jutra do večera je se-ganjal ovce in tekal za njimi, da bi se mu ne razbežale in izgubile v hosfi, a ko je o mraku vračal ovce v vas, kjer je bila ovčja staja, in ko je šel mirno studenca, se je žejen napil vode. Komaj pa se je sklonil, komaj je nekajkrat srebnil, že se je spremenil v zajca, ki je bil še bolj plačljiv ko ovce, ki so same zbežale v vas, on pa je oddirjal v
hasto, kar so mu dale noge. Dirjal je in dirjal, dokler ni prisopihal do visoke skale v globokem gozdu, porasle z zelenim mahom. Na njej je sedela gozdna vila in si razčesa-vala zlate lase. Zajček je napravil „mo-žička" in glasno zajokal:
»Ovbe, avbe, le zakaj sem se spremenil v zajca, ko pa nisem nikomur storil žalega?"
Vili se je zasmilil nedolžni zajček, zato je odšla na vznožje Blegoša in studenec tako odčarala, da se poslej ni nihče več spremenil v zajca, če je pil njegovo vodo, ampak je samo dirjal po gozdu za divjačino ko zajec, nobenega jelena in košute pa kljub temu ni ustrelil.
Torej glejte, da boste čimprej odšli pod Blegoš in se napiti iz tamošnjega studenca vode, pa vas ne bo nihče več zmerjal, da ste počasneži, saj boste postali urnih nog ko zajčki!
MEDVED
Noče jesti
Anka noče jesti, zmeraj je na cesti.
Mama da ji kruha — »Skorja je presuha!" Mama da ji hruško — Anko pa je sram:
Hruška je debela,
Anka pa je suha kakor zimska muha.
Neža Maurer
Pod zelenimi, z gozdom poraslimi pobočji leži vas, ki kakor ostale vasi v okolici ni nič posebnega in vaščani imajo podobne skrbi kot okoličani. Skrbi jih, če bo suša pobrala pridelke, skrbi jih, če bo les imel prenizko ceno, če bo spomladanska slana uničila cvetoče drevje, če občinski možje ne bodo odobrili denarja za popravilo mostu itd.
In v to mirno vasico se je nekoč, dolgo je že tega, priklatil volk. Vaščani so v strahu, da bi jim ne poklal goveda, prijeli za sekire in vile ter volka pobili. Toda, kako so bili presenečeni, ko se je izkazalo, da je bil volk — mežnarjev pes.
Sicer pa je to že tako daleč, da se dogodka spominjajo samo najstarejši ljudje.
Pred nekaj meseci pa je vso vas močno razburila novica, da se je od nekod prikradel medved. Da, medved. To je pa še vse kaj hujšega, kot če bi se priklatil volk. Gospodinja Jera je namreč na travniku blizu hiše opazila sledove šap v snegu. In ker se je medved prav takrat pojavil na Jelovici, je prestrašeni Jeri brž prišlo na um, da so sledovi v snegu najbrž medvedovi, ki se je verjetno priklatil prav z Jelovice, kjer mu tamkajšnji lovoi niso dali miru.
Vsa prestrašena je tekla v hlev. Slišala je namreč, da
medved dela veliko škodo še posebno med živino, če zaide mednjo. Videč, da živina popolnoma mirno prežvekuje, se je oddahnila: „Hvala bogu," si je mislila, potem pa brž hitela v hišo povedat možu, ki je ravno obuval škornje, da bi stopil v dolino po opravkih. „Bog pomagaj, Tomaž! Medvedje sledi so tamle za skednjem," je hitela v eni sapi pripovedovati Jera. Tomaž jo je nekoliko postrani pogledal, ker pa ga je le ‘zanimalo, če je res, kar pripoveduje žena, se je počasi dvignil in odšel pogledat za skedenj. Takoj je opazil sledove v novo zapadlem sne-gu. Pokleknil je v sneg in si odtis šape pozorneje ogledal. »Za psa je prevelika," je brž ugotovil „Bo pa le res medved."
Čeprav je bil Tomaž kore-njak, da malo takih, se je vendarle malce bal in nič kaj rad ni šel sam v dolino. Toda strahu ni hotel pokazati. Na podstrešju je poiskal sekiro, z nohtom poskusil, če je dovolj ostra in stopil na zasneženo cesto.
Vest o medvedu se je hitro razširila po vsej vasi in še daleč naokrog. Ljudje so sedaj manj hodili po opravkih, če pa je bil opravek le nujen, pa je šel malokdo brez sekire. Čeprav nekateri le niso hoteli verjeti, kar so prinašale go-
vorice, so kljub temu skrb-neje zapirali vrata hlevov in staj.
V nedeljo so se vaščani zbirali v skupine in niso govorili o ničemer drugem kot o medvedu. Eden izmed hribovskih kmetov je hitel pripovedovati, da je medveda celo videl, in sicer v kozolcu, kjer je verjetno zavohal kri, ker so ravno dan poprej tam klali prašiča. Tedaj pa se je oglasil nekdo drug, ki je tudi v,del medvedu podobno zver. »Samo," je dejal, »zdelo se mi je, da je žival imela rep, pa še precej dolgega." Vsi so planili v smeh in glej šmenta. Nekdo se je ravno takrat ozrl proti gozdu, koder se je nekaj premikalo. »Poglejte!" je dejal in pokazal z roko proti gozdu. Iz gozda je prav tisti hip prišel »medved". Res je imel rep. Zakaj ga pa ne bi imel, kajti strah vzbujajoča mrcina je bil pravzaprav velik, od nekod pritepen pes.
Vsi so planili v bučen smeh. Ko se je polegel in po nekaj ^pikrih, ki so padle na ta račun, so se vaščani razkropili.
Tudi Tomaž se je počasnih korakov, toda z lažjim srcem napotil proti domu. Skrivoma, ker ga je bilo malce sram, je pobral sekiro izza cerkvenega plotu in sam pri sebi z nasmehom dejal:
»Vražji pes!"
/. T.
Srečali smo
Srečali smo mravljo, smo rekli ji gospa, ker take tanke noge ima in dobro plesat‘ zna.
Srečali smo volka, smo rekli mu mesar, ker tako ostre zobe ima in dobro klati zna.
Srečali smo raka, smo rekli mu krojač, ker take lepe škarje ima in dobro rezat' zna.
Srečali smo kozla, smo rekli mu kuhač, ker taki dve kuhalki ima in dobro mešat' zna.
Srečali smo polža, smo rekli mu zidar, ker tako lepo hišo ima in dobro zidat' zna.
Fran Roš
Spomini na staro mater
Ko sem bil še majhen, sem bil večkrat poreden, kar moji stari materi — ki je po smrti moje matere bila moja mati — ni hotelo biti všeč. Zato me je s palico, kar pa meni ni hotelo biti všeč, in sem vekal.
»Kaj vpiješ, saj te nisem ubila," se je jadri a mati.
»Boliiiiiiiiii!" sem tulil še glasneje.
Moja stara mati je bila trših besedi kakor srca in je rekla:
»Uh, tako si občutljiv ko Krošnjarjev Miha za goro!"
Pozabil sem solze in vprašal: »Kako je občutljiv Krošnjarjev Miha za goro?"
Rekla je mati: »Kako? Toko! Tostran gore je pastir s palico bezal po tleh, onstran gore je krošnjar Miha poskočil s tol, da ga žgečka..."
»Ha-ha-ha-ha-ha!", sem se zasmejat in pozabil na solze.
Ivan Pregelj
gozda je hladno zavelo. Obmolknili so za nekaj časa in se zaprli vase. V kotlini pod seboj so uzrli razbitine požganih kamionov, ki so kot oguljena rebra poginulih živali ležala v nepokošeni travi. Nekaj niže pa so videli ožgano zidovje, oškropljeno od izsrelkov. Major se je obrnil k radiotelegrafistu:
»Vzpostavite zvezo s tanki!"
Ko je dobil zvezo, je dal povelje, naj vozijo v bojni pripravljenosti.
Takoj za prvim zaselkom so s tanki kmetu, ki je šel na poije, splašili konja. Videli so, kako mu vihra griva, ko je bežal čez polje, ob cesti pa je kmet žalostno gledal za njim.
Vozili so naprej. Pokrajina je bila tiho in spokojna. Nič nevarnega ni bilo v njej. Serpentine so se vrstile. Stroji so požirali kilometre. Napetost je popustila. Major se je ■obešenjaško nasmejal in pričel zbadati stotnika.
»Malo ste pobledeli, gospod! Vozimo se v mišnico, če vam to majhno pojasnilo ne bo pokvarilo dobre volje. Mač-kii v mišnici, obdani s žico in železobetonom. Ali ni smešno in tragično? Dobro, da se bom vrnil in mi ne bo treba •deliti usode z vami. Hodili boste lovit in vse noči boste požrli, da vam rdeče miši ne pregriznejo vratu. Ha, ha, Knieoke, debri, stari vojak. Vaša nova vloga ni nič kaj zavidanja vredna, čeprav je častna."
»Hvala za čast in za skrb, gospod major. Tolaži me samo to, da ste tudi vi v mišnici. Sicer samo malo večji od moje. Skupaj bomo grizli žičnata rebra."
Zbadola sta se naprej in spravila vse v dobro voljo. Ana pa je kljub temu postajala živčna. Bledica ji je pokrila obraz in nič kaj dobro se ni počutila za jeklenimi stenami. Wol( je to opazil .in ji ponudil nekaj prožirkov osvežilne pijače, ki si jo je vedno pripravil za pot. Mešal je kavo in konjak. Pijača jo je osvežila.
»Malo strahu prav nič ne škodi, moja draga. Vsemu se je treba privaditi. Negotovost in strah sta očiščevalno sredstvo. Poceni zdravilo za visokost."
»Mene ni sram, da me je strah. Nisem navajena kletke. Vsi ti robovi nad cesto groze, kakor da se bodo posuli na nas. V tern vozlilu se počutim tako, kot bi imela zavezane oči in zavezane noge."
»Ne bojte se, Ana! Prevozili smo nevarni del poti. Vem, da se klati po tem ozemlju neka brigada. Vendar, da bi ves teden čepeli ob cesti in čakali na nas, tega ne verjamem. Takega razkošja si ne morejo dovoliti, dasiravno jim ne manjka časa."
Stotnik, ki je videl, da želi major sam zabavati Ano, je brundal priljubljeno vojaško popevko: »V Rio de Joneiro, tam je majhen pristaniški bar..." Obšlo ga je pustolovsko razpoloženje. Sam ni vedel, kako bi se vtaknil v pogovor s spremljevalko, na katero je Wolf tako budno pazit. Začel je razmišljati, v kakšnem odnosu in kako daleč je že major pri tej lepi, skrivnostni ženski. Trpel je od poželenja po njej, vendar je bil spričo majhnih možnosti, da bi prišel z njo v stik, zelo obziren zaradi majorja, kateremu se je bal zameriti.
Cesta se je kačasto zvita in se zgubljala v grapo, v katero je iz nasprotne soteske pritekala rečica. Z leve strani jih je obdajala stoletna goščava, desno pred njimi pa je zvedavo silil k cesti precej dolg, skalnat in na redko z drevjem porasel greben. Stotnik Kniecke se je ozrl proti grebenu iin nehal peti. Obrnil se je k majorju in rekel:
»Ce bi jaz vodil bandite, bi vas čoka! prav na tem grebenu! To je za zasedo idealno in romantično mesto. Tudi s kakšnim dekletom ne bi bilo slabo na robu tistih skal, če smo pri -stvari!"
»Nimate slabega okusa, stotnik. Vidim, da se dobro
spoznate na vojaško romantiko. Moral vas bom dati opazovati, da ne pobegnete k njim, ker smo vojska brez žensk."
»Joj, gospoda, poglejte, kako čudovit pogled na kolono!"
Pod njim so drveli tanki in cefrali cesto. Zgoraj nad njimi pa kamioni, polni vojaštva in vojnega materiala.
»Kako lepa dolinica je pred nami!"
Ni utegnila do konca izraziti svojega navdušenja, ko je završalo po zraku. Po oklepu so tlesknile krogle dobro merjenega rafala, da so za hip oglušeli. Sele potem so zaslišali streljanje, ki je bilo podobno prasketanju ognja. Ana je kriknila in si z rokami pokrila obraz. Major je zaklel: »Zaprite polknice! Kdor noče stakniti krogle za dobro jutro."
Zaprli so ti n o. šofer je z resnobnim in bledim obrazom vozil naprej. Prevozili so še eno serpentino, ko so zagledali spodaj v dolini, precej daleč pred seboj, sredi ceste, prevrnjen motor in oba motorista mrtva na tleh. Cesta pa je bila zagrnjena z navzkriž podrtim drevjem. »Kolona, stoj! Takoj sprejmite boji"
Radiotelegrafist je posredoval povelje tankom. Predvidevali so, da je cesta minirana. Tanki so se ustavili in se kot presenečeni sloni pritisnili k cestnemu robu. Kupole so se začele sukati in topovske cevi so se usmerile na skalnati greben, od koder je deževala svinčena ploha. Iz kamionov so poskakovali vojaki, poiskati kritje ob cesti in pričeli streljati po nevidnem sovražniku. Nekateri so padli zadeti, še preden so utegnili sprožiti. Mrtvi in ranjeni so nopravili zmedo. Pri vozilih so podla povelja: »Ven iz vozi' V žvižgajočo pesem izstrelkov so zadonele mogočne eksplozije tankovskih topov in napolnile dolino. Granate so tolkle v greben in ga zavile v ogenj in dim. Stotnik je zgrabil za avtomat in se skušal pognati Iz voza.
»Ostanite na miru, stotnik, če vam je kaj za vaš tre-
hj in m u •_?	™	**_
v-exvc/nx^?
STRAHOTNA ODKRITJA ZNANSTVENIKOV:
Preizkušanje atomskega orožja
je zahtevalo velikanske človeške žrtve
Zdaij se že nekaj let ne govori več o atomskih poskusih. Minila je doba, ko je bil svet v stolnem strahu pred radioaktivnimi padavinami, pred loko imenovanim »falloutom". Atomske sile, ki so pred leti tako rekoč na tekočem traku preizkušale vedno nova in nova atomska orožja od preprostih atomskih »bombic' do strahotnih stomegafonskih vodikovih bomb, so v glavnem prenehale s tem nevarnim početjem. Velika Britanija je svoje poskuse sploh ustavila, Amerika in Sovjetska zveza pa sta se omejili na podzemeljske poskuse, tako da sta ostali 'le še Francija in Kitajska, tudi Francija že dalj časa ni izvedla nobenega poskusa, Kitajska pa opravlja le redko kakšne poskuse in poleg tega je Kitajska daleč stran od ostalega civiliziranega sveta — razen od Japonske — in torej tudi tisto malo radioaktivnega pepela, ki se pojavi po atomskemu poskusu, ne predstavlja več tistega vzroka množičnega strahu, ki ga je predstavljat tako imenovani »fallout" pred leti, ko so bile atomske eksplozije v Sibiriji, v Nevadi ali na Pacifiku tako rekoč na dnevnem redu.
In vendar postajajo »spomini” na tisto dobo spet aktualni.
O tem je spregovorit ameriški jedrski fizik Ernst Sternglass. Ta znani ameriški znanstvenik nemškega porekla je dejal, da je v šestdesetih letih umrlo v Ameriki in Veliki Britaniji pol milijona otrok v prvem letu starosti — zaradi otomskih poskusov. Pravzaprav omejuje ameriški znanstvenik to »hekatombo" otrok na nekaj tet sredi prejšnjega desetletja. Sternglass je star 46 let in poučuje fiziko žorčenj na medicinski fakulteti univerze v 'Pittsburgu (Amerika). Njegove trditve potrjuje tudi dokumentarni film, ki ga je oddajata britanska televizija.
Razlog smrti tolikšnega števila smrti otrok v tako nežni starosti — pravi ameriški znanstvenik — je treba iskati v dejstvu, da posledic padanja atomskega pepela oziroma tako imenovanega »fallouta' niso upoštevali, ko so postavljali splošne varnostne kriterije, splošna varnostna merila. Zaradi tega novejši računi pravijo, da je v Ameriki umrlo
400.000	novorojenčkov oziroma otrok do enega leta starosti, v Veliki Britaniji pa vsaj
100.000	več kot so računali. V teh dveh deželah, kaže, je bil odstotek zelo visok in vsak drugi otrok, ki je umrl v prvem letu starosti, je dejansko umrl zaradi atomske zastrupitve, to se provi za posledicami atomskih poskusov.
Če je v Ameriki in Veliki Britaniji umrlo pol milijona otrok, je prav gotovo veliko otrok umrlo zaradi atomskih poskusov tudi drugod po svetu, le da se je ameriški znan-
stvenik pri svojih računih pač omejil na ti dve državi.
Ameriški izvedenec trdi, da bodo tudi v bodoče novorojenčki in otroci do prvega leta starosti umirali zaradi atomskih poskusov in sicer bo umrlo 10.000 otrok na vsako megatono atomskih in vodikovih bomb, ki jih bo v bodoče preizkusila katerakoli država. Razen tega pa še vedno umira določeno število otrok na račun vseh dosedanjih poskusov, kajti znano je, da so posledice atomskih poskusov dolgotrajne in se ne čutijo oziroma se ne izkažejo le v prvi, neposredni dobi.
Na tiskovni konferenci je Ernst Sternglass priznal, da se zaveda, da bodo njegove teorije vzbudile oster protest strokovnjakov, ki so svoječasno odločili »kriterije* varnosti in
povsem fiksirali »meje žarčenj". Hkrati pa je posebej poudaril, da je povečanje smrtnosti otrok v raznih deželah časovno soupadalo s tistim razdobjem, ko so na Zahodu na veliko preizkušali atomske bombe ter z razdobjem, ki mu je sledilo. Smrtnost otrok do enega leta starosti se je v civiliziranem svetu, ki ga ameriški izvedenec jemlje v poštev, nižala vse od leta 1930 do 1950, nato pa se je začela spet dvigati in je pri tem značilno, da je vzpon smrtnosti otrok šel vzporedno z vzponom atomskih poskusov, to se pravi, da je večji pogostnosti atomskih poskusov sledila ustrezna večja smrtnost otrok do enega-leta starosti.
Specifični razlog smrtnosti otrok pripisuje ameriški znanstvenik okvaram, ki so jiih žar-čenja povzročila pri moških in ženskih »reprodukcijskih celicah". Glavno krivdo za to
pripisuje Sternglass itriju 90, to je enemu izmed izotopov, ki nastajajo po eksploziji vodikove bombe.
Po mnenju ameriškega znanstvenika je treba razlog smrtnosti tiskati v radioaktivni snovi, ki jo človek zaužije z vodo ali s hrano. Znano je, da se radioaktivni pepel po slehernem atomskem poskusu mesece in mesece seda na zemljo, kjer ga vsrkavajo rastline ali se »raztopi" v vodi in človek uživa tako zastrupljeno vodo in zelenjavo, ali pa tudi zastrupljeno mleko in meso, kajti tudi govedo je uživalo zastrupljeno travo ati krmo. Zdi se — pravi ameriški strokovnjak — da so znanstveniki tedaj dali vsemu temu pojavu premalo poudarka. Človeško telo, ki je vsrkalo stroncij 90, ga predela oziroma kemično presnavlja in ko se stroncij 90 razkroji, nastane 'iz njega irtrij 90.
Po mnenju ameriškega izvedenca bi bili morOli ismrtnost otrok nekoliko popraviti v zvezi s terni ugotovitvami. To mu potrjuje naslednji podatek: Ko so se prenehati atomski poskusi tn je minila določena doba, ko se je atomski pepel lahko že sesedal na zemljo, bi po ustreznem nadaljnjem obdobju morala smrtnost otrok začeti ponovno u-padati. In vendar ise to ni zgodilo, marveč se je smrtnost otrok še nadaljevala; in v tem je treba iskati razlog prav v tistem razdobju do štirih let, ko se iz stroncija 90 presnavlja izotop itrlj. Do tega spoznanja so prišli tudi razni drugi ameriški izvedenci.
Kakor so se našli zagovorniki teorije Stern-glassa ter znanstveniki, ki so prišli do podobnih ugotovitev, tako so se začeli pojavljati tudi očitni nasprotniki. Eden med njimi je britanski fizik profesor Joseph Rotblat, ki: precej odločno spodbija trditve svojega ameriškega kolega dr. Sternglassa. Profesor Rotblat izjavlja: »Verjamem, da so serije atomskih poskusov v preteklosti verjetno povzročile smrti, vendar njihovo število ocenjujem kot stokrat manjše od številk, ki jih uporablja dr. Ernst Sternglass, toda gotovo niso nastopile zaradi vzrokov, ki jih navaja."
Trditvam dr. Ernsta Sternglassa so ugovarjali tudi še drugi znanstveniki v Veliki Britaniji in Ameriki, zlasti pa ga je napadla — kdo bi se temu čudil — ameriška komisija za atomsko energijo.
Ne glede na to, ali so številke, ki jih navaja ameriški strokovnjak Sternglass, res povsem točne, so njegova odkritja o smrtnih, žrtvah jedrskih poskusov vsekakor dovolj pretresljiva. Ne nazadnje predstavljajo tudi zgovorno svarilo, kakšna usoda bi doletela človeštvo, če bi prišlo spret do velikega oboroženega spopada, v katerem bi spregovorilo najstrašnejše orožje v zgodovini človeškega rodu.
Ameriški tisk v številkah
V Združenih državah Amerike izhaja približno 1800 dnevnikov. Največjo naklado med njimi ima „New York Times”, ki se dnevno tiska v milijonih izvodih. Sicer ne po nakladi, vendar po slovesu je takoj za njim „Washington Post”, ki ima sicer le okoli pol milijona izvodov naklade, zato pa izreden ugled. Ugled si je ta časopis pridobil tudi zato, ker ima izredno veliko novinarjev — 350; pri tem je še zanimivo, da je to list, ki med vsemi ameriškimi časopisi zaposluje največ temnopoltih časnikarjev.
Prava »velesila" v ameriškem časnikarstvu je nedvomno družba »Times Corporation”. Med drugim izdaja ta družba liste »Times”, »Life”, »Life Magazine", »Fortune” in še več manjših publikacij. Svojo dejavnost je družba začela pred dobrimi 45 leti. Kolikšna je njena današnja moč, pove dejstvo, da je imela leta 1968 letnega prometa v znesku 600 milijonov dolarjev, kar je v našem denarju res lepa »vsotica” 15.000,000.000 šilingov.
Družba zaposluje skupno okoli 10.000 delovnih moči. Dobrih 60 odstotkov tega obrata odpade na dejavnost o-menjenih publikacij, 30 odst. pa na dejavnost televizije. Družba razpolaga namreč tudi s petimi televizijskimi postajami, to je največ, kolikor jih more v Ameriki imeti kaka družba.
„Times“ je začel izhajati leta 1923, leta 1968 pa je imel naklado 4 milijonov v domači, interni nakladi, milijon izvodov pa znaša -njegova inozemska naklada. Posebnost tega lista je v tem, da ga tiskajo v petnajstih mestih, med drugim tudi v Evropi; ne tiskajo pa ga v New Yorku, kjer je njegov sedež.
„Life“ je revija z izredno naklado 8,5 milijona izvodov. Tiskajo jo tudi v španščini. Ima 22 fotoreporterjev, ki so razpršeni po vsem sve-
tu.
»Fortune” je gospodarska
revija. Čeprav ima izrazito politično barvo, jo cenijo v vseh poslovnih krogih. Njena naklada znaša pol milijona izvodov.
Za športnike izdaja družba list »Šport Illustred”, ki ima naklado okoli dveh milijonov izvodov.
Pri tolikšnih nakladah so razumljivo visoki tudi honorarji, ki jih prejemajo sodelavci. Naslovno stran »Timesa” po navadi krasi risba, včasih tudi fotografija. Umetnik ali fotograf, katerega risba ali fotografija je objavljena, dobi zanjo 2000 dolarjev, torej dobrih 50.000 šilingov; če pa naročena slika ni bila
objavljena, dobi umetnik kljub temu polovico tega honorarja.
Na kolumbijski univerzi v New Yorku obstaja posebna fakulteta, na kateri se šolajo novinarji. To ni edina novinarska šola v Ameriki, vendar najbolj znana. Od usta-
novitve te šole je skozi njene predavalnice šlo najmanj 4 tisoč študentov, to se pravi, da je samo ta šola dala že 4 tisoč časnikarjev. Seveda pa ni nujno, da so vsi ostali v novinarskem poklicu, marveč so si mnogi pozneje izbrali drugo, pogosto še bolj donosno zaposlitev. Zato je v Ameriki tudi čutiti pomanjkanje novinarjev; samo letos jih primanjkuje kakih 3000 do 3 tisoč petsto. Pač pa je v Združenih državah Amerike na desetine šol, na katerih se pripravljajo bodoči časnikarji.
Povsod v svetu, še posebno pa v Ameriki igra tisk izredno pomembno vlogo tudi v gospodarski reklami. Strokovnjaki menijo, da imajo ameriški listi v enem samem letu okoli ene milijarde dolarjev dohodkov samo od o-glasov; ameriška televizija pa dobi od reklame celo štiri milijarde dolarjev na leto.
buh!" je zarju! Wolf. »Da vidimo položaj. Ni mi do tega, da bi pustil svoje kosti v tem usranem koritu. Poleg tega imamo s seboj damo, in nikdar si ne bi oprostil, če bi se ji koj zgodilo zavoljo naše neumnostiI" je reziko zlogoval Walf, 'ki je obvladal 'trenutni nemir in v svoji glavi reševal še nekaj drugega, kot kar je govoril. Bil je ledeno miren. Zazrl se je v greben in poslušal rohnenje orožja kot dirigent svoj orkester. Po oklepu so še vedno tleskale krogle, kar ga rvi prav niič motilo. Vsi so se umirili in zrli v njegov negibni obraz.
»Dovolj so nesramni, če tako imenujemo pogum pri sovražniku. Napada nas bataljon, po naših merilih četa. Ti niso čakali nas. Stotnik! Z delom svoje enote napravite navidezni umik in obidite sovražnika! Napadite ga v hrbet! Vrzite ga z grebena! Poročnik Rotter pa naj vodi boj z zasedo!"
»Da, gospod majorl" je zarjul Kniecke, ki ga je Wol-fova hladnokrvnost razjezila. Skrčil se je 'kot maček in se pognal v cestni jarek ter zaloputnil vrata za seboj. Videla sta ga, kako je preskakoval obstreljevani prostor in hitel k svojim.
»Poglejte!" je dejala začudeno Ana.
Po goličavi, kjer sta ležala mrtva motorista, je tekel človek. Skočil je na cesto, zgrabil za mitraljez, ki ga je potegnil tizpod mrtvega Nemca in se umaknil. V tankih so ga zagledali In ga obsuli z ognjem.
»Fantastično!" je kriknil major.
Cesta in pobočje sta bila zavita v dim, predrznež pa jo je z mitraljezom ubiral nazaj v goščavo. Nekaj granat se je razpočilo nedaleč od njega in že je izginil v grmovju, prav tako naglo, kot se je bil pojavil.
Med streljanjem so Kniecke in njegovi ljudje neopazno izginili v goščavo, kot bi se umikali pred kroglami z grebena. Streljanje je nekoliko potihnilo.
»Verjetno tisti, ki vodi napad, premišlja, kaj bi ukrenil," je pomislil Wolt. »Preslabi so, da bi jurišali na cesto. Dobro, da čas dela za nos, ker smo v premoči."
Topovske granate so udarjale ob skalne robove in lomile drevje. Kadar pa so streljali previsoko, so granate švignile čez greben in se razpočile daleč v pobočju vijoličastih hribov. VVolf je vedel, da 'je topovsko streljanje v rob neučinkovita zadevo, vendar je pustil streljati še naprej, ker je računal na psihološki učinek topovskega ognja. Nenadoma se je zadaj v koloni vžgal tovornjak, naložen z municljo. Grd, črn dim se je svedra! v nebo. Vojaki, ki so se branili blizu kamiona, so začeli bežati. Z grebena ‘je zaseda drvje udarila po njih. Kamion se je s strahovitim pokom razletel. Na cesti je ostala samo velika črna jama in koščki razbitin okoli nje.
Ana je bila bleda, vendar se je umirila.
»Čez pol ure gremo naprej, moja dama. Predstava bo kmalu končana. Zastor bo spustil stotnik s svojimi gamsi, se je zasmejal major in pogledal na uro. »Tisti, ki poveljuje, je napravil usodno napoko, ker se ni dovolj zgodaj umaknil. Hrabrost je včasih podobna norosti, ali ne? V tem je podobna ljubezni. Oboje je nerazumljivo, če ju merimo z običajnimi merili."
»To si bom skušala zapomniti."
Tedaj je streljanje z grebena prenehalo,'kot bi odrezal.
»Zdi se, da se je nekdo spametoval v pravem času, in bo moj dobri Kniecke s svojim manevrom prepozen. V vojni si vedno prehiter ati prepozen. Vsak dober vojak mora biti malikovalec pravega časa. Kadar je treba umreti, ni dobro biti prehiter, pri kotlu pa nikoli prepozen," je mrmral Wolf, ki 'je govoril samemu sebi. Major je prisluhnil v nenadno tišino in rekel:
»Niič ne poka. Mislim, da bodo odnesli pete.
Kniecke, ki se je s svojimi gorskimi lovci zapodil v
strmo goščavo, je hitel, kolikor je mogel. Globoko zasopli in prepoteni so se vzpenjali po hudourniški grapi, se spustili v globel tn napravili zanko. Kmalu so se pojavili tik pod grebenom, zasedi za hrbtom. Stotnik se je hotel pred majorjem 'izkazati, podoba preplašene ženske mu je pognala kri v žile. Prišli so ob pravem času. Zaseda se je umikala. Zapustila je stare položaje, s katerih jiih brez žrtev ne bi pognoli, novih pa v pobočju za učinkovito obrambo ni bilo. Zagledali so partizansko kolono med drevjem. Z ognjem so presenetili njen zadnji del. Zaščitnica je bila izgubljena. Odrezali so jo od glavnine in jo obkolili v kotlu. Nekaj se jih je razbežalo in ušlo. Štirje partizani so obležali, štiri pa so zajeli. Medtem ko so nekateri ujetnikom vezali roke, so drugi še kar na slepo streljali za umikajočim se bataljonom. Zaseda ni sprejela boja. Umaknila se je urejeno in izginila v prostranem gozdu.
»Ustavite ogenjl" je zapovedal major, ko je ugotovil, da strelja samo njihova enota.
»Kniecke je zgrabil lisjaka za rep in mu morda za spomin izpulil nekaj dlak. Streljajo pa, 'kot se spodobi spremstvu transporta municije. Ostanite v vozu! Ne zaupam, da se 'kakšen ostrostrelec ni potuhnil v skalah. Nočem vas imeti na vesti," je dejal major in se pognal 'iz oklopnika. Vrata je pustil odprta. Gledala je za njim. Pritisnil se je k debelemu drevesu rn z velikim daljnogledom opozoval pobočje in bojišče. Medtem so se gorski lovci pojavili na grebenu In se oglašali z jodlanjem. »To so Tirolci In Bavarci," je pomislil Wolf. Rod jih je imel. Po priključitvi Avstrije je bil večkrat v tirolskih gorah. Ko je streljanje prenehalo, je poklical kurirje in jim naročil, naj poskrbe za ranjene in mrtve, popravijo cesto, ki jo je porušila eksplozija municije in urede transport za odhod.
(Se nadaljuje)
13. februar 1970
v-e<yc/n./c/?
F. KUNRAD
Nepričakovan obisk
Pridem k tebi — prosim pričakuj — Rut!“ To je stalo v brzojavu, ki mi je včeraj sfrfotal v hišo. Naslovljen je bil name, brez dvoma. Kolikor sem se mogel spomniti, se je moja življenjska pot prikazala od danes nazaj. Rut — to ime na srečo ni pogosto — pa v tem obdobju nisem poznal, vsaj v zadnjih dveh desetletjih ne. Prej, da, med vojno na raznih vseučiliščih, takrat bi bilo mogoče, da . . . da, ker nekam se mi je zdelo, da bi tam mogel bežno srečati neko „Rut“, visoko, plavolaso, nordijsko.
Na kratko: ta je bila!
Prav ko sem razmišljeval, kje bi večerjal, je stala pred vrtnimi vrati. Prst sploh ni več premaknila z zvonca. Pohitel sem, recimo, šel sem — da bi pridobil na času — odmerjenih korakov v njeno bližino. Takoj sem jo spoznal. Moje misli so, povsem proti moji običajni navadi, bliskovito delovale. »Dober dan, milostljiva gospa, centu se imam zahvaliti za nepričakovano veselje, da ste ...“ Od te besede dalje sem imel precejšen odmor. »Kaj se to pravi, saj sva se takrat prav sijajno razumela." Imela je £>rav: kot dijaka sva bila trikrat — ce ne celo večkrat — v isti družbi.
Ob jed me je oblak prijetne dišave m deležen sem bil nežnega poljuba, potem je zajadrala mimo mene. Preden sva prišla skozi vrt, mimo hišnega vogala, skozi vrata in v predsobo, sem vedel o njej že precej in spet nič. „Saj imaš tu kar prijetno ln udobno." — „Sem imel," sem zastokal in strah me je bilo bodočnosti. To opazko je velikodušno preslišala ter mi pokazala očarljiv smehljaj in se zelo dobro ohranjene zobe. „Kako sem vesela, da sem slednjič tu, pokaži se no, saj si videti prav takšen kot takrat, hvala bogu! Pomisli, pred nekaj dnevi sem v Temešvaru srečala enega tvojih nekdanjih kolegov, toliko, da nisem počila od smeha, saj je ze ves trebušast in plešast!" — Bridko sem obžaloval, da pretekli dve desetletji tudi mene nista podobno o-krasili.
»On mi je tudi dal tvoj naslov in nd je povedal, da si vdovec — moje sožalje." In to naj bo prijatelj?! „Kaj si jo sploh imel rad? Pravijo, da je bila zelo bogata in je imela mnogo zvez. Ti bi se bil moral že takrat z menoj poročiti — no, zdaj sem tu!"
Gost v hiši, bog v hiši — resno sem pričel dvomiti o resničnosti pregovorov. Obrisal sem si prepoteno čelo in lasje — čeprav na kratko pristriženi, so se mi naježili! „Čudim se, da si še vedno sam... najraje bi že kar zdaj ostala pri tebi."
okrasila moje že itak premajhno stanovanje. Nenadoma sem se prestrašil: mar naj bi bila ta najstarejša hči — toda moji spomini in moja izkustva so mi zatrjevala, da se iz tovrstnega poznanstva še nikdar niso rodili otroci.
„Glej!“ Družinskih fotografij od nekdaj nisem maral, zdaj pa še celo ne. »Mar bi verjel, da sem imela pet otrok?" se mi je še vedno žareče nasmehnila. Na tihem sem moral priznati, da ji tega res ni videti. Toda mojim ustnicam je ušlo: „Ne, rekel bi, da si jih imela dvanajst." Njen smehljaj se je poglobil. Bilo je videti, kot bi ji vsaka moja nesramnost — in zares sem bil radodaren z njimi — ustvarila nekakšno telesno ugodje!
Mal odmor. Potem je rekla: „Oh, oprosti prosim, toda gotovo si lačen. Najbrž ješ sicer v gostilni, toda danes boš jedel doma! Imaš rad jetrca? Trenutek!" in že je izginila.
Vščipnil sem se za uho; ne, nisem sanjal. Hotel sem preudariti: koga naj pokličem na pomoč? Notranjo
je že spet prikazala v jutranji halji moje pokojne žene.
»Kako je to prijetno, če se znebiš te tesne obleke!" In že se je zleknila in pretegovala na kavču.
»Konec komedije!" Postal sem energičen,^ kar se mi sploh in zlasti nasproti ženskam malokdaj posreči. »Potrebuješ denarja? Med tem časom si gotovo že opazila, da ne živim v izobilju."
Usmiljeno se je nasmehnila. »Ne rabim denarja, pri meni doma teče gospodinjstvo kar samo, otroci so preskrbljeni, jaz sem vdova. Jaz rabim samo nekaj, namreč tebe! Saj sem se vedno zanimala zate in zdaj me potrebuješ, zato sem tudi tu."
Nisem vedel, da ima posamezna ženska toliko rok. Toda, ko sem peto obzirno odstranil, mi je že šesta ležala na rami in sedma se mi je ovila okoli vratu.
Nujno sem potreboval nekaj časa, da bi lahko slednjič v miru razmišljal. »Žal imam še nujen opravek, najbrž se ne bom tako kmalu vrnil, ti bi pa mogoče še lahko ujela ugoden vlak?" — »Kar mirno opravi, kar moraš, saj imaš dovolj časa — slednjič se boš le še vrnil."
Dolgo, dolgo sem se potikal po jesenski megli, dolgo sem posedal v
EMILE DUBOIS
Ekspresno čiščenje
Odnesel sem plašč v kemično čiščenje.
Ljubka uslužbenka mi je z ljubeznivim smehljajem rekla:
— Oblek v svetlih barvah ne sprejemamo v ekspresno čiščenje. — Saj ni freba ekspresno.
— Niste odrezali gumbov.
— Morda pa imate vi tu 'kakšne škarjice ali britvico?
— Ne.
Smehljaj ji ni izginil z obraza.
Še bolj je zasijala, ko sem se vrnil.
— Tale madež tu je od črnega vina. Takih madežev ne čistimo. Doma sem s sosedino pomočjo očistil madež z vročo vodo.
V čistilnici me je zopet sprejel ljubezniv smehljaj.
— Kakšna maščoba pa je to? Olje? Maslo? Sladoled? Povejte vrsto maščobe, sicer ne bomo vedeli, kako naj tale madež očistimo.
Še enkrat sem se vrnil domov. Sicer nisem mogel ugotoviti maščobe, toda madež sem očistil z bencinom.
Ko sem se vrnil v čistilnico, me je sprejel še ljubeznivejši smehljaj. — Prosim, umaknite se mi z luči! To je očitno krvav madež. Ste prinesli potrdilo?
— Kakšno potrdilo?
— Potrdilo laboratorija kriminalistične policije. Potrdilo o isti krvni skupini.
— Kakšne krvi?
— Vaše krvi in krvi tu na plašču.
— Menda vendar ne mislite, da sem koga ubil?
Uslužbenka se je smehljala.
Doma sem s sosedino pomočjo očistil tudi ta madež.
— Tako, zdaj je vse v redu, — se mi je ponovno nasmehnila uslužbenka, — ampak zakaj dajete v čiščenje popolnoma čist plašč?
Misel na pesnikove besede: »Manj Strašna smrt je v črne zemlje krili, .^so P0^ svitlim soncem suzni dno-vi!“ mi je vlila nov pogum. Pojasnil sem ii nedvoumno, čeprav precej nevljudno, da je nisem prej in kasneje ze osemnajst let prav nič pogrešal.
»Kar tiho bodi, to se ti samo zdi, !)az pa vem, da me potrebuješ."
Izjavil sem, da nimam namena, da bi se od kogarkoli pustil motiti v svojih navadah in da sem vajen in tudi odločen, da ostanem sam svoj gospod in delam to, kar se mi zljubi.
»Saj te sploh nočem motiti, saj hočem biti samo pri tebi in ti pomagati! Sploh pa imam ipravico nate. Moja najstarejša hči se je pred kratkim poročila, počakaj, pokažem ti jo." Iz torbice je izbrskala cel muzej potrebnih in nepotrebnih reči in z njimi
upravo ali gasilce? Ali mogoče umobolnico?
Zdaj se je že spet vrnila in prinesla jetra, čebulo, majaron in limono; skratka: ničesar ni pozabila in kmalu se je skozi vse stanovanje širil prijeten vonj. Z naravnost premetenim ženskim nagonom je v mojem samškem stanovanju na prvi mah našla prave predale in police, da je dobila vse, kar je želela: krožnike, pribor in posodo. Slabo pa ni bilo, kar je pripravila. Prej je snedla kot jaz.
Postalo je krasno. »Kje boš pa pravzaprav prenočila?" sem jo vprašal v zadregi. »Seveda pri tebi. Kaj pa misliš, da sem opravila tako dolgo potovanje, da ne bi potem ostala pri tebi?" In že je izginila v sobi. Moja usta so ostala še odprta, ko se
Smeh stoletij
V francoskem parlamentu Je Imel neki poslanec neskončno dolg In neskončno nepomemben govor. Tedaj Je ministrski predsednik pripomnil svojim sosedom:
»Govoriti In nič povedati Je za nekatere politike izredna priložnost, da Izrazijo svoje misli.'
*
Ko Je bil angleški pesnik Morris v Parizu, Je skoraj ves prosti čas presedel v restavraciji Eifflovega stolpa. Tam ga Je našel Maurice Chevalier In mu rekel:
»Vidim, da ste naravnost zaljubljeni v naš Eifflov stolp.* »Zaljubljeni Hml Ta restavracija Je edini prostor v Parizu, kjer nima človek nenehoma pod nosom tega vašega vražlega stolpa!"
raznih gostiščih, toda imela je prav: slednjič sem se le vrnil domov. Stanovanje je bilo odprto, električna peč vključena, ženske obleke in perilo je bilo povsod naokoli slikovito razmetano. Na pisalni mizi pa je kraljevala polprazna steklenica mojega najboljšega vina, moje v žganje vložene češnje je tudi našla — in na mojem kavču, na svežem perilu med zmečkanimi blazinami je ležala ONA v pravzaprav očarljivi in celo lastni spalni srajci. Res ne vem, zakaj sem se ob tem ipogledu spomnil prav Sneguljčice in istočasno volka, ki je požrl Rdečo 'kapico.
Raje ne bom govoril o tem, kako sem prespal na kuhinjski klopi z glavo na kopalnem plašču in pokrit s tenko odejo. Navsezgodaj sem se u-kradel iz hiše. Še vedno je spala, z nasmehom na ustnicah in pičlo pokrita... Spet sem pričel verovati pregovorom.
Sedaj sedim v gostilni pri kosilu. Zdi se mi, da bom kar do sodnega dne ostal tu, saj si ne upam domov, zakaj tam me pričakuje »moja sreča".
PRIPIS: Gostilno so zaprli. Srce mi je divje razbijalo, ko sem se pravkar priplazil domov. Stanovanje je bilo odprto in skrbno pospravljeno. Da vse to niso bile sanje, mi dokazuje listek, ki sem ga našel na mizi: »Nisi bil preveč ljubezniv z menoj. Toda Ti me rabiš. Moj naslov imaš. Če me prej ne pokličeš, se bom vrnila v nekaj tednih! — Hvala in na svidenje! Rut."
Joj, to sem vesel! Sedaj si vsaj lahko pravočasno preskrbim potni list —
Mesec s/ovensfee kn/ige
VSAKA KNJIGA SAMO Sl L..........................1,—
■	Jan Drda: NEMA BARIKADA, črtice, 124 str., br.
■	Saltykov-Ščedrin: IZGUBLJENA VEST, 72 str., br.
■	Giovanni Verga: PASTIR JELI — KMEČKA ČAST, 64 str., br.
H Branko Radičevič: IZBRANE PESMI, 52 str., br.
B Filip Kalan: OTROK, 108 str., br.
VSAKA	KNJIGA	SAMO	ŠIL..	.	.	2.—
—	Jordan Jovkov: KO BI MOGLE GOVORITI, 212 str., br.
—	.Pavel Kunaver: PIONIR V NARAVI, 90 str., ilustr., br.
—	A. Kopilenko: SONCE, 50 str., ilustr., br.
—	František Langer: UPORNIK JARKA, 102 str., ilustr., br.
—	Katja Špurova: PLUGI ORJEJO, 64 str., ilustr., br.
VSAKA	KNJIGA	SAMO	SIL..	.	.	3.—
B Miran Jarc: ZAKOPANI ZAKLADI, 112 str., br.
B Vladimir Mazalek: MUREK, 92 str., br., ilustr.,
B France Slokan: POVEST O USTVARJANJU NOVEGA SVETA,
114 str., ilustr., br.
ES Arkadij Gajdar: KOMANDANT SNEŽENE TRDNJAVE, 76 str., br.
B Dr. Anton Brecelj: ČUDA IN TAJNE ŽIVLJENJA, 160 str., ilustr., br.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . .	4.—
—	Kneipp-Podgorc: DOMAČI ZDRAVNIK, 312 str., ilustr., br.
—	Zoran Hudales: NEJČEK, 96 str., ilustr., br.
—	Leonid Solovjev: IVAN NIKULIN RUSKI MORNAR, 164 str., il., br.
—	Jože Kerenčič: MATI IŠČE MOJSTRA, 32 str., ilustr., br.
—	Miroslav Nikolič: POD MORSKO GLADINO, 132 str., ilustr., br.
VSAKA	KNJIGA	SAMO	SIL..	.	.	5.—
B Multatuli: MAKS HAVELAAR, 320 str., br.
B Miško Kranjec: POD ZVEZDO, 268 .str., br.
B M. U. Dr. Karol Pečnik: JETIKA, 150 str., br.
B Dr. Franc Jaklič: FRIDERIK BARAGA, 238 str., ilustr., br.
H Vitko Musek: KNJIGA O FILMU, 104 str., ilustr., br.
VSAKA	KNJIGA	SAMO	ŠIL..	.	.	6.—
—	Janez Jalen: BOBRI, 221 str., ilustr., br.
—	Mimi Malenšek: V ŽIVLJENJE, 253 str., kart.
—	Sigurd Christionsen: MRTVI MED DVEMA ŽIVIMA, 158 str., br.
—	SPODOBNO SE OBNAŠAJ, 105 str., ilustr., kart.
—	Ing. Vinko Sadar: GOSPODARJENJE Z GNOJEM, 126 str., ilustr., br.
VSAKA KNJIGA SAMO Sl L..
B Juš Kozak: ALEŠ, 86 str., ilustr., br.
B Vladimir Nazor: VELI JOŽE, 118 str., br.
B L S. Turgenjev: LOVČEVI ZAPISKI, 110 str., br.
B Josip Stritar: KRITIČNI SPISI, 158 str., br.
B Ivan Tavčar: CVETJE V JESENI, 130 str., br.
VSAKA KNJIGA SAMO Sl L..
—	Janko Kersnik: KMETSKE SLIKE, 86 str., br.
—	Oton Župančič: IZBRANE PESMI, 190 str., br.
—	Ivan Tavčar: MED GORAMI, 120 str., br.
—	Jasip Jurčič: HČI MESTNEGA SODNIKA, 68 str., br.
—	Jurčič-Kersnik: ROKOVNJAČI, 200 str., br.
VSAKA KNJIGA SAMO Sl L..
B Ivan Tavčar: VISOŠKA KRONIKA, 240 str., br.
B Ivan Cankar: NA KLANCU, 220 str., br.
B Franc S. Finžgar: PREROKOVANA, 240 str., br.
B Mihail Šolohov: ZORANA LEDINA, 478 str., br.
B Miško Kranjec: OS ŽIVLJENJA, 318 str., br.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL..
—	P. Merimee: CARMEN, 110 str., br.
—	Jack London: CESTA, 132 str., br.
—	Prasper Merimee: COLOMBA, 132 str., br.
—	Vasco Pratolini: DEKLETA IZ SANFREDIANA, 94 str., br.
—	Friedrich Michael: GOSPA Z DOBRIMI PRIPOROČILI, 168 str., br.
VSAKA KNJIGA SAMO ŠIL.. . . 14.—
B PREHRANA ZDRAVEGA IN BOLNEGA OTROKA, 90 str., br.
B Aldous Huxley: KRASNI NOVI SVET, 186 str., br.
B Edvard Kardelj: POTOVANJE SKOZI ČAS, 124 str., ilustr., kart.
B C. Aveline: DVOJNA SMRT FREDERICA BELOTA, 94 str., pl.
B E. VVallace: KRIVDA DRUGEGA, 100 str., pl.
VSAKA	KNJIGA	SAMO	ŠIL..	.	. 16.—
—	James Joyce: UUDJE IZ DUBLINA, 212 str., pl.
—	POLJSKE NOVELE, 262 str., kart.
—	A. Moravia: CIOCIARA, 190 str., kart.
—	Konstantin Paustovski: ČRNO MORJE, 174 str., kort.
—	Panait Istrati: KIRA KIRALINA, 124 str., kart.
VSAKA	KNJIGA	SAMO	SIL..	.	. 18.—
B Jens P. Jacabsen: NIELS LYHEN, 244 str., br.
B Jam« Joyce: UMETNIKOV MLADOSTNI PORTRET, 288 str., br.
B Mihail J. Lermontov: JUNAK NAŠEGA ČASA, 226 str., br.
B VViHiam Faulkner: SVETLOBA V AVGUSTU, 144 str., br.
B Ivan A. Gončarov: OBLOMOV, 564 str., br.
VSAKA	KNJIGA	SAMO	Sl L..	.	.20.—
—	Albert Londres: DANTE NI VIDEL NIČESAR, 138 str., kart.
—	G rtiča Jakopin: DEVET FANTOV IN ENO DEKLE, 160 str., kart.
—	Ivan Bratko: VROČI ASFALT EVROPE, 164 str., pl.
—	Janko Kersnik: ZBRANO DELO IV, 548 str., pl.
—	Josip Jurčič: ZBRANO DELO V, 388 str., pl.
„fttuša knjiga", Celovec, Wultengasse
EfPTXXXXXXXXXXSXZXS)(SXlXZ)
91. Dunajski mednarodni velesejem
od 8. do 15. marca 1970
univerzalni vzorčni sejem Avstrije
razdeljen na 25 strokovnih sejmov industrije, obrti in kmetijstva
Avstrijo in 30 tuj ih držav zastopa skupno 4000 podjetij, ki predstavljajo proizvodnjo sveta
H Več kot 2700 domačih razstavljavcev | 2300 inozemskih podjetij iz več kot 30 dežel B 650 000 obiskovalcev iz 70 držav B 250 000 vzorcev blaga
SEJEMSKA PALAČA (17 000 m1)
KONSUMNO IN LUKSUZNO BLAGO
Modne revije — Solon 'krzna — Obleke — Perilo — Domače tekstilije — Talne obloge — Usnjeni izdelki — Umetna obrt — Igrače — Športne potrebščine — Ure in nakit — Glasbeni instrumenti — Živila in nasladila — Vinska pokušnja itd.
Kolektivne razstave inštitutov za gospodarsko pospeševanje Koroške, Nižje Avstrijske in Tirolske.
Modne revije: „Pomlad in poletje v izložbi Dunaj", »Revija avstrijskega pettjastega blaga"
Paviljon iznajdb
SEJEMSKO RAZSTAVIŠČE (350 000 m2)
TEHNIKA — INDUSTRIJA — OBRT
Investicijsko blago — Stroji — Naprave — Orodja — Gradbeni sejem — Kurjava in prezračevanje — Umetne snovi — Tehnika v gospodinjstvu — Elektrotehnika — Foto, kino — Radio, televizija itd.
KMETIJSTVO
Razstava kmetijskih strojev s predavanji — Semena — Poučna razstava mineralnih gnojil — Razstava piiovne živine
Posebna razstava v hali 12: »Najprej načrtovati, potem graditi"
Živila in nasladila — Vinska pokušnja
Posebne razstave v paviljonu trgovinske zbornice: »Avstrijski promet danes’
v paviljonu delavske zbornice: »Pravilna prehrana"
POSEBNA AVTOBUSNA ZVEZA MED SEJEMSKO PALAČO IN RASTAVIŠČEM
Sejemske izkaznice pri deželnih zbornicah obrtnega gospodarstva, pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah (z izjemo Tirolske in Predarlske) ter v vseh posebej označenih prodajalnicah (potovalni uradi itd.)
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, «.50, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00, 20 00,
22.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih);
5.30	Kmetijska oddaja, 5.40 Jutranja opažanja, 5.43 Pisane jutranje melodije, 6.00 Jutranja gimnastika, 6.45 Deželni razgled, 7.00 Glasbeni mozaik, 7.45 Lokalna poročila, 8.05 Zveneč jutranji pozdrav, 8.15 Obzornik za ženo, 9.00 Šolska oddaja, 10.05 Šolska oddaja, 11.30 Oddaja za podeželje, 11.40 Nasveti za vas, 11.45 Za avtomobiliste, 13.05 Deželni razgled,
13.30	Glasba po kosilu, 14.00 Za ženo, 14.15 Slovenska oddaja, 15.30 Otroška ura, 16.00 Venček melodij,
18.15	Odmev časa, 18.45 šport, 18.55 Lahko noč otrokom, 19.03 Pregled sporeda, 19.05 Zabeležite si, 19.35 Melodija in ritem, 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 14. 2.: 5.05 Vesel začetek dneva — 7.55 Naš hišni vrt — 10.05 šolska oddaja — 11.00 Naša lepa domovina — 11.55 Svetovno smučarsko prvenstvo — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Po željah — 17.10 Pisan sobotni popoldan — 18.00 Vaš konjiček — 18.40 Koroški profili — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.30 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 15. 2.: 6.35 Ljudska glasba — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 10.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Dopoldanski koncert — 11.55 Svetovno smučarsko prvenstvo — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah — 16.30 Življenje In delo bratov Schrammel —
17.05	Novi val — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Otroški zbori — 19.30 Govori deželni glavar Sima —
20.10	Kaj pravite vi, gospod Farkaš — 20.45 Operetne melodije Nica Dostala — 21.30 Kabaret iz MOnchna.
Ponedeljek, 16. 2.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Ljudska glasba sveta: Romunija — 10.05 Nadarjenost in poklici —
10.15	Veliki avstrijski pesniki in njihova dela — 11.00 Veselo življenje, vesela smrt — 13.55 Davčno pravo —
15.00	Nova koroška pesem — 15.15 Knjižni kotiček — 18.40 Državnozborske volitve — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Radijska igra — 21.30 Ljudska glasba sosedov: Madžarska.
Torek, 17. 2.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske
An schonen Thunersee gesucht: Servier-Anfangerin (wird angelernt), Zimmermtidchen (incl. Service-Ablose), (nicht unter 18 Jahren wegen Arbeits-bevvilligung) Jungkoch oder Kochin, Hilfskochin (auch Tochier mit Koch-kenntnissen), Tochter zur Kinderbetreu-ung und gonz leichter Hausarbeiten. Bestervs bezohlte Stellen. Nettes Ar-beitsklima. Eintritt nach Vereinbarung. Offerten sind erbeten an: Fomilie Lu-grnbiihl, Hotel-Restaurarvt Niesen,
Tel. 033-54 36 26, CH 3703 Aeschi bet Spiez/Be. (Schvveiz).
viže — 9.00 Francija pripoveduje — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.35 človek v skupnosti — 11.00 Godci, zaigrajte! — 13.45 Za mladino — 15.00 Komorna glasba
—	18.00 Oddaja delavske zbornice — 18.40 Državnozborske volitve — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Vam v zabavo.
Sreda, 18. 2.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva
—	5.33 Ljudska glasba — 9.00 Pravljice iz vsega sveta: Avstrija — 9.30 Iz operete »Valčkov kongres" —
10.05	šolska oddaja — 10.15 Kulturni kraji nekoč In danes — 11.00 Za prijatelje ljudske glasbe — 15 00 Pogovor o znanstvenih knjigah — 15.15 Koroško pesništvo — 15.30 Koroška včeraj in danes — 17.10 V koncertni kavarni — 18.00 Kulturni problemi Koroške —
19.15	Na obisku pri koroških zborih — 21.15 Staroavstrijska slikanica.
četrtek, 19. 2.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 10.05 Živalske zgodbe — 10.35 Problemi mladine — 11.00 Ljudska glasba iz Avstrije — 15.00 Ura pesmi — 17.10 Operetne melodije — 18.00 Kmetijska oddaja — 18.40 Državnozborske volitve — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Koroški hišni koledar.
Petek, 20. 2.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Na poti po štajerski — 10.05 Cestni promet iz športnega vidika — 11.00 Ljudska glasba — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Zima bo minila — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Zabeleženo na koroških cestah — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Pogovor čez mejo — 22.25 Preko meja.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 14. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 15. 2.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 14. 2.: 14.15 Informacije — Za našo vas
—	18.00 Za knjižno polico.
Torek, 17. 2.: 14.15 Informacije — Za krmilom — športni mozaik.
Sreda, 18. 2.: 14.15 Informacije — Ob 20. obletnici smrti Prežihovega Voranca.
četrtek, 19. 2.: 14.15 Informacije — Umetna pesem
—	Cerkev in svet.
Potek, 20. 2.: 14.15 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo.
Filmproduzent in Deutschland
sucht fur seinen komfortabel eingericlv tefen frauenlosen Privathaushalt mit 8 j. Sohn Gouvernante — Haushaltcrin. Absolute, bestens bezahite Vertrauens-stelle. Ideal-Alter 25—45 J. Autofahre-rin angenehm. Putzfrau vorhanden. Eintritt umstandehalber sofort oder nach Vereinbarung. Auskunft erteilt: Frau A. Reimann, Tel. 051-27 33 18, Strehlgasse 18,
CH 8001 ZOrich (Schvveiz)
RADIO LJUBJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.45 Informativna oddaja, 5.30 Danes za vas, 6.00 Jutranja kronika, 7.25 Pregled sporeda, 10.00 Danes dopoldne, 10.15 Pri vas doma, 12.30 Kmetijski nasveti,
13.15	Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Priporočajo vam, 15.00 Dogodki in odmevi, 15.30 Glasbeni inter-mezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 19.00 Lahko noč otroci,
19.10	Obvestila, 19.30 Radijski dnevnik, 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 14. 2.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 čez zasnežene travnike — 9.05 Naš avtostop — 12.10 O Španiji in iz Španije — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 Poje mezzosopranistka Biserka Cvejič — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Filmska glasba — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel bratov Avsenik — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Eurodiscparade
—	22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 15. 2.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Skladbe za mladino — 10.05 še pomnite, tovdriši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Ansambel Mojmira Sepeta — 14.05 Po domače
—	14.30 Humoreska tedna — 14.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Operna glasba — 17.30 Radijska igra —
18.30	Bach in Handel — 19.15 Glasbene razglednice —
20.00	Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Plesna glasba — 22.40 Zabavni zvoki iz studia Zagreb — 23.15 Jazz za vse.
Ponedeljek, 16. 2.; 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet — 9.45 Ljubljanski jazz ansambel — 12.10 Orkester Slovenske filharmonije — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov
—	14.05 Orkester vzhodnonemškega radia — 14.35 Voščila — 15.40 Poje zbor „Lira" iz Kamnika — 17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka — 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Zagreb — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Zabavni zvoki iz studia Beograd.
Torek, 17. 2.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola — 9.45 Slovenske narodne pojo in igrajo Beneški fantje — 12.10 Igra violinist Blaise Calame — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mladinska reportaža — 15.40 Iz Verdijeve opere „Othello" — 17.05 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.15 Ansambel Borisa Franka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 Zabavna glasba iz studia Zagreb — 23.40 Godala za lahko noč.
Sreda, 18. 2.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Ansambel Francija Puharja — 12.10 Iz švarove opere „Vero-nika Deseniška" — 12.40 Slovenske narodne poje baritonist Edvard Sršen — 14.05 Koncert za oddih —
14.35	Voščila — 15.40 Odskočna deska — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Rad imam glasbo — 18.40 Na razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Zabavni zvoki iz studia Beograd — 23.40 Za ples.
četrtek, 19. 2.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Simfonični orkester RTV Ljubljana —
12.10	Iz naše glasbene preteklosti — 12.40 čez polja in potoke — 14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mehurčki — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana — 17.05 Glasbeno popoldne — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Ob 20-letnici smrfi Prežihovega Voranca — 22.15 Iz srbske orkestrske literature — 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah
—	23.30 Lepe melodije igrajo veliki zabavni orkestri.
Potek, 20. 2.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski
tednik — 9.35 Ansambel Boruta Lesjaka — 12.10 Pesmi Rada Simonitija —■ 12.40 Poje oktet iz Ljutomera —
14.05	Igramo po željah mladih poslušalcev — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Koncertira 17 violin Velikega gledališča iz Moskve — 17.05 človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Ansambel Maksa Kumra — 20.00 Poje zbor severnonemškega pevskega okrožja — 20 30 Top pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
—	22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz-klub.
reče vizi j a
AVSTRIJA — 1. SPORED
Sobota, 14. 2.: 11.50 Svetovno smučarsko prvenstvo — 16.00 Jazz v Evropi — 16.25 Za otroke — 17.00 V deželi Laponcev — 17.30 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads —• 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar — 19.55 Svetovno smučarsko prvenstvo — 20.15 Štirje mušketirji — 21.35 šport —
22.05	čas v sliki — 22.20 Uspavanka za mrtvaka, kriminalni film.
Nedelja, 15. 2.: 9.00 Svetovno smučarsko prvenstvo
___ 11,50 Svetovno smučarsko prvenstvo — 16.00 Za
otroke — 16.40 Kontakt — 17.00 Za družino — 18.00 Veselo In začinjeno — 18.30 Južna Koroška — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 „Yerma"
___ 21.35 Koncert dunajskih filharmonikov — 22.25 čas
v sliki.
Ponedeljek, 16. 2.: 17.00 Svetovno smučarsko prvenstvo —- 18.00 Znanost aktualno — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Družina Feuerstein — 19.30 čas v sliki — 19.55 Volilni boj — 20.06 šport — 20.15 FBI: Mojstrski vohun — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.10 Telešport —
22.10	čas v sliki — 22.25 Svetovno smučarsko prvenstvo.
Sehones Ziircher Oberland
Gesucht in heimeliges Kunsteisbahn-Restauraot frohliche junge Serviertoch-ter, auch Anfangerin. Hoher Verdienst und sehr nette familiare Behandlung. Offerten an: Fomilie H. Muller, Restau-rant Stadion, Tel. 051-77 19 08.
CH 8620 Wetilkon-ZH (Schvveiz).
Torek, 17. 2.; 17.00 Svetovno smučarsko prvenstvo —
18.00	Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dogodivščine Chevaliera de Reccija — 19.30 čas v slik!
—	20.06 šport — 20.15 Prosim, odložite — 21.15 Večor enodejank iz Lovvingerjevega gledališča — 23.05 Čas v sliki — 23.20 Svetovno smučarsko prvenstvo.
Sreda, 18. 2.: 10.00 Okoli Kilimandžara — 10.30 Dunajski kongres — 11.00 Sissi — 16.00 Pavliha in palčki
—	16.45 Mednarodni mladinski obzornik — 17.05 Lassls
—	17.30 Svetovno smučarsko prvenstvo — 18.00 Francoščina — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Televizijsko kuhinja — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Obzorja — 21.15 Prenos iz gledališča — 22.55 čas v sliki
—	23.10 Svetovno smučarsko prvenstvo.
četrtek, 19. 2.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Madagaskar, mostišče v Indijskem oceanu — 11.00 Francoska televizijska šola — 11.30 7000 let iranske umetnosti — 16.00 Svetovno smučarsko prvenstvo — 18.00 Italijanščina — 18.25 športni mozaik — 18.50 Policija kliče — 19.30 čas v sliki — 19.55 Volilni boj — 20.06 šport — 20.15 ..Nepremagljivi" — 22.10 čas v sliki -22.25 Svetovno smučarsko prvenstvo.
Petek. 20. 2.: 10.00 Slike zveznih dežel: Koroška —
10.30	Instrumenti tehnike — 11.00 Nepremagljivi —
17.15	Svet. smuč. prvenstvo — 18.00 Kmetijski obzornik
—	18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Zračni skoki — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Stari sodnik — 21.1* časovno dogajanje — 22.15 čas v sliki — 22.30 Svetovno smučarsko prvenstvo.
TV JUGOSLAVIJA
Sobota, 14. 2.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Za prosvetne delavce — 11.50 Svetovno smučarsko prvenstvo — 13.30 Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih
—	17.40 Obzornik — 17.45 Po domače — 18.15 Tartarln v Alpah — 19.15 Mozaik — 19.20 S kamero po svetu
—	20.00 Dnevnik — 20.35 Izbor pesmi za festival „Pe-sem Evrovizije" — 21.35 Rezervirano za smeh — 21.50 Destry — 22.40 Kažipot — 23.00 Poročila.
Nedelja, 15. 2.: 9.00 Madžarski pregled — 9.25 Poročila — 9.30 Narodna glasba — 10.00 Otroška matineja — 11.30 Kažipot — 11.50 Svetovno smučarsko prvenstvo — 16.15 Na furežni den — 16.45 Svetovno snu*1 čarsko prvenstvo — 18.20 Pištola za strahopetca, orne2 riški film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoreska — 21.20 Videofon — 21.35 športni pregled — 22.10 Dnevnik.
Ponedeljek, 16. 2.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled — 17.50 Snežna kraljico, zlepljeno basen — 18.15 Obzornik — 18.30 Po sledeh napredka
—	19.00 Mozaik — 19.05 Narodna in zabavna glasbo
—	20.00 Dnevnik — 20.35 Odvečni ljudje, drama -— 21.40 Jaganat, kanadski film — 22.10 Poročila — 22.15 Diagnostika srca in ožilja.
Torek, 17. 2.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolsko oddaja — 16.50 Svetovno smučarsko prvenstvo — 17.20 Veselje v glasbi
—	18.15 Obzornik — 18.30 Srečanje v studiu 14 — 19.00 Mozaik — 19.05 Sodobno poslovanje — 19.30 Cesta in mi — 20.00 Dnevnik — 20.35 Velika imena sodobnegd filma.
Sreda, 18. 2.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Oddaja za prosvetne delavce — 17.15 Madžarski pregled — 17.50 Oddaja zo otroke — 18.30 Obzornik — 18.35 Oddaja za italijansko manjšino —■ 19.00 Mozaik — 19.05 Popularna glasbo
—	19.20 Neretva II — 20.00 Dnevnik — 20.35 Na poti po Prežihovih krajih — 21.20 Donizetti: Zvonček —
22.10	Poročila.
četrtek, 19. 2.: 9.35 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.00 Svetovno smučarsko prvenstvo — 17.45 Pravljice —
18.15	Obzornik — 18.30 Zgodbe s potovanj — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 20.00 Dnevnik —
20.35	Bratje Karamazovi — 21.25 Kulturne diogonale
—	22.10 Mozartova avenija — 22.35 Mednarodno smučarsko prvenstvo — 22.50 Poročila.
Petek, 20. 2.: 9.35 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 David Cooperfield — 18.15 Obzornik — 18.30 Glasb® za staro in mlado — 19.00 Mozaik — 19.05 Mladine danes in jutri — 20.00 Dnevnik — 20.35 Cena za na- * silje, angleški film — 22.20 Malo jaz, malo ti, quiz —
23.35	Poročila.
Gesucht per sofort versierter Buffet-bursche und Biiffettochter. Gut bezahl-te Stelle, geregelte Arbeitszeit. Offerten an: R. Steiner, Gasthof Wersses Rossfi, CH 9422 Staad bel Rorschach, direkt am Bodensee (Schvveiz).
Fomilie in der Schvveiz sucht Madchen zur Betreuung von 2 Kindern (15 & 11 Jaihre) sovvie allgemeine Arbeit im Haushalt. Kochkenntnisse kdnnen da-selbst ervvorben vverden. Nettes Zimmer mit eigenem Femsehapparat. 15 Bahn-minuten von Zurich. Bevverbungen mit Gehaltanspruch an: Familie R. Comte, Burghaldenstrafje 28, CH 5400 Baden (Schvveiz).
Stadt — Zurich
Gesucht per sofort oder nach Vereinbarung in gepflegten komfortablen 2-Personen-Haushalf Kochin eventl. Tochter mit guten Kochkenntnissen; hoher Lohn, nette Stelle. Offerten an: Frau von Sick, Tel. 051-34 57 89, Schlosslivveg 9, CH 8044 Zurich (Schvveiz).
Stadt — Zurich
Gesucht junger Bursche crls Auslaufer und Mithilfe im Betrieb. (Moped steht zur Verfugung.) 3 Wochen pro Jahr bezahlle Ferien, hoher Lohn, geregelte Arbeitszeit. — Offerten on: G. Leh-mann, Metzgerei, Badenerstrafje 549, CH 8048 ZOrich (Schvveiz).