_.am prldcmo? PiSe kmet F. M. lz Sv. Marjete na Pegnici. V veliki gogpodargki krizi smo, tako pišejo čagniki. Nam kmetom ni treba, da bi to doznali šele iz časnikov, rni to krizo sami najtežje občutimo. Po listih &e obširno razpravlja in na gogpodarskih pogvetovanjih ge pojagnjuje, kje tičijo vzroki te krize. Poznamo te vzroke, gaj smo jih tolikorat glišali ali čitali, da jih znamo na pamet. Kriva je konkurenca ruskih boljševikov, ki prodajajo gvoje blago izpod cene; Citali smo, da ge takšnemu prodajanju pravi dumping, in tudi to smo gi zapomnili. Kriva je konkurenca Zedinjenih držav Amerike, Kanade in Argentine. Krivo je razbitje evropskih držav na manjše države, kar je povzročila gvetovna vojna. Nigmo še na kraju z naštevanjem teh vzrokov, pa bomo rajši nehali, ker nam to nič ne korigti. Jaz gi po gvoji priprogti kmet&kl patneti miglim: dobro je, da poznamo vzroike bolezni, pa to ni dosti. Od »amega znanja vzrokov ne bo noben bolnik ozdravel, zato je treba, da rabi zdravila, In ravno to je glavna stvar pri gedanji gospodarski krizi. Odkod je prišla, go nam že neštetokrat povedali. Da je nigmo kmetje gami zakrivili, bo menda vsak človek odkrito priznal. Saj smo tudi mi kmetje tako odkritosrčni, da priznamo, da nismo tako nedolžni ali pa, kakor bi rekel, tako gospodargko preudarni, da ne bi bili sami ničesar krivi. Toda poglavitni vzroki so gotovo takšni, da smo kmetje preglabi, da bi jih odpravili. Poglavitno vprašanje je sedaj: ali »o 6e za to gtrašno gogpodarsko bolezen, na kateri trpi kmet, zdravila in katera bo? Da g>o zdravila, je jasno, ker morajo biti. Če propade v Evropi kmet, bo cela Evropa pogtala boljševiška Rugija, Jaz miglim, da bi to za nikogar dobro ne bilo, naj si os.krbi potni list in vizum, če to sploh more dobiti, pa naj gre v boljševiškl raj. Miglim, da bo ir komunističnega raja prej priš&l nazaj kakor je Adam Sel iz pravega raja, pa 6e angela ne bo treba, kl bl ga iztiral iz tega raja. Ker je kmet potreben za reden obstoj ?loveške dru_.be, zato ga je treba reBitl. Zato naj pristojni Ciniteljl v tem oziru storijo svajo dolžnost. Drugi stanovi si znajo sami pomag^atl, da gospodarg.ko ne propadejo, in oblagt jim pri tem gre, kolikor mogoče, na roko. Znajo gi zasigurati primerne cene fa to, kar člani tega ali onega stanu pridelajo ali imajo na prodaj. Če bi ne smel trgovec prodajati po primernih cenah ali bi obrtnik ne dobil z* svoje izdelke toliko, kolikor je potrebno, da more živeti on in njegova družina, mislite, da ne bi zaprl svoje trgovne, oziroma gvoje delavnice? Kaj pa mi kmetje, ali natj pustimo polja eneobdelana in travnike zanemarjene? Od gladu bi umrli ne samo mi, ampak tudi vsi drugi stanovl. Ker kmetje nigmo še tako organiziranl kakor drugi stanovi, da bi gi mogli sami pomogati, mora nam pomogati država in oblagt. Poseči je treba vme3 s krepko roko, in gicer čimprej. Cene živine, našega glavnega pridelka, padajo od dneva do dneva, Kako globok je ta padec, ge vidi iz tega, da je pri kravah padla cena do 1 ^ dinarja in menda še več pri kilogramu. Ali ni to strahovit dumping, prodajanja izpod cene, ki smo ^a. kinetje prisiljeni izvajati?! Nad rugkim dumpingom se razburja svet, kaj >a nad kmetskim dumpingom? C« se _e bo to padanje in propadanje kmalu ^ajezilo, kam pridemo? P NaJveCJI Iznmltel] nedavno oboIeL 811ka nam kaže Tomaža Edlsona, Amerikanca ln največjega iznmitelja, kl ]e dosegel starost 84 let ln se je Sele letos podal v pokoj.