NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 | 11 IZVLEČEK Aktualna raba slovenskih eksonimov – slovenskih zemljepisnih imen na tujejezičnih območjih, je bila v zadnjih desetih letih temeljito raziskana, predvsem v strokovnih besedilih (atlasi, enciklopedije). Slabše pa poznamo rabo eksonimov v starejših literarnih besedilih. Najprikladnejša besedila za tovrstne raziskave so stari potopisi, ki postrežejo z velikim številom različnih zemljepisnih imen. Eden takšnih je potopis V petih letih okrog sveta. V prispevku skušamo ugotoviti, v kolikšni meri so eksonimi v obravnavanem besedilu uskaljeni s tedanjimi atlasi. Ključne besede: eksonim, endonim, zemljepisno ime, geografija, imenoslovje. ABSTRACT The usage of geographical names in the travelogue titled V petih letih okrog sveta (Around the world in 5 years) The current usage of Slovene exonyms – Slovene geographical names in the foreign language areas, have been researched in detail recently, especially in scientific writings (atlases, encyclopedias). As opposed to current usage of Slovenian exonyms, the usage of exonyms in old texts is less known. The appropriate texts for such researches are old travelogues, which include a large number of different geographical names. One of such is the travelogue titled V petih letih okrog sveta (Around the world in 5 years). In the paper we try to find out which geographical names, exonyms or endonyms the author used in the text and from where he had taken them. Key words: eksonym, endonym, geographical name, geography, onomastic. Raba zemljepisnih imen v potopisu V petih letih okrog sveta 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 RABA ZEMLJEPISNIH IMEN RABA ZEMLJEPISNIH IMEN Avtor besedila: DR. MATJAŽ GERŠIČ, univ. dipl. prof., znanstveni sodelavec Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana E-pošta: matjaz.gersic@zrc-sazu.si COBISS 1.04 strokovni članek E ksonimi oziroma podomačena tuja zemljepisna imena so zemljepisna imena za topografske objekte ali geografske pojave zunaj območja, kjer ima jezik, ki je lasten eksonimu, status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih območja, kjer je ta objekt ali pojav lociran (Kladnik s sodelavci 2013, 17). Za primer vzemimo avstrijsko prestolnico, ki se v nemškem jeziku imenuje Wien (kar je nemški endonim), slovenski eksonim za to mesto je Dunaj, angleški Vienna, francoski Vienne, španski Viena, ruski Vena, hrvaški Beč, madžarski pa Bécs (medmrežje 1). Slovenski eksonimi so bili v zadnjem desetletju zelo temeljito raziskani. O tem priča več znanstvenih in strokovnih razprav. Med temeljna dela lahko uvrstimo doktorsko disertacijo Tuja zemljepisna imena v slovenskem jeziku: razvojni vi- diki in problematika njihove rabe (Kladnik 2006) ter znanstvene monografije Pogledi na podomačevanje tujih zemljepisnih imen (Kladnik 2007b), Slovenski eksonimi (Kladnik s sodelavci 2013) in Slovenska imena držav (Kladnik in Per- ko 2013). Posamezni znanstveni in pregledni članki pa obravnavajo le določene vidike eksonimov, na primer značilnosti rabe eksonimov v izbranih evropskih je- zikih (Kladnik 2007a), prizadevanja za poenotenje rabe eksonimov v slovenskem jeziku (Kladnik 2007c), zgodovinske vidike podomačevanja tujih zemljepisnih imen (Kladnik 2007d), pomensko razmejitev terminov eksonim in endonim (Kladnik 2009a; Kladnik 2009b), slovenske vidike rabe eksonimov (Kladnik in Urbanc 2011), poznavanje slovenskih eksonimov v strokovni javnosti (Kladnik in Bole 2012), zbirko slovenskih eksonimov (Kladnik in Geršič 2014), slovenska zemljepisna imena v vlogi eksonimov (Geršič in Kladnik 2015), vpliv Cigaleto- vega Atlanta na slovenske eksonime (Kladnik in Geršič 2016), slovensko-hrvaški bilateralni projekt o eksonimih (Geršič in Kladnik 2016), primerjavo slovenskih in hrvaških eksonimov (Kladnik s sodelavci 2017), slovenske eksonime v Severni Ameriki (Perko in Kladnik 2017) ter vlogo barv v slovenskih eksonimih (Kla- dnik in Geršič 2018). Aktivnosti na področju raziskovanja eksonimov v Sloveni- ji, tudi v okviru Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, so predstavljene v poročilu UNGEGN-a (Skupina izvedencev Zdru- ženih narodov za zemljepisna imena) (Kladnik 2016). Sodobna raba slovenskih eksonimov in izzivi, povezani z njo, so torej dobro raziskani. Kako pa je bilo z rabo eksonimov v preteklosti? So se avtorji knjig in člankov zgledovali po takratnih atlasih sveta, ki veljajo za referenčno literaturo pri rabi eksonimov, ali so tuja zemljepisna imena zapisovali kar »po svoje«? To sta le dve izmed vprašanj, ki se lahko porodijo ob razmišljanju o tovrstni tematiki. Odgovore na ti dve in še nekatera druga vprašanja skušamo osvetliti v pričujočem prispevku. O Sodarjevem Francetu in poti okrog sveta Kot vir za nabor slovenskih eksonimov v raziskavi nam je služila knjiga V pe- tih letih okrog sveta, ki jo je napisal duhovnik Josip Lavtižar. Izdana je bila GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 | 13 RABA ZEMLJEPISNIH IMEN zatem so slovenske ujetnike preme- stili v Sibirijo. Rusi so jih premestili najprej v Tobolsk, kamor so prispeli jeseni leta 1915 in tam ostali leto in pol. V Tobolsku so se žal poslovili od prvega izmed peterice, saj je bolezen premagala Janeza Bogolina, po rodu Dolenjca. Pomladi leta 1917 je sledil premik v Irkutsk. Tam so se prijatelji razšli. Za Potočnikom in Primožičem se je izgubila vsaka sled, ostali trije, ki so dobili različne službe, pa so prijate- ljevali še naprej. France je dobil službo pri kolonialnem trgovcu, Nedeljko je postal tajnik v trgovini z lesom, Jerič pa je raznašal časopise in tiskovino. V Irkutsku so se odločili, da bodo iz ruskega ujetništva zbežali. Z vlakom so se odpravili proti vzhodu, do mesta Ulan-Ude, potem pa peš proti Mon- goliji. V Ulan Batorju so se pridružili trgovski karavani, ki je preko puščave Gobi odpotovala na Kitajsko. V kara- vani so se spoznali z nemškim ujetni- kom Fricem, s katerim so se iz Zhan- gjiakouja z vlakom odpravili v Peking (Lavtižar 1924). Iz Kitajske so odpotovali na Japonsko, od tam pa v Združene države Ameri- ke. V Kaliforniji so nekaj časa delali kot rudarji. Medtem se je vojna kon- čala. Junija 1919 so odpotovali proti vzhodu, ter prek Denverja in Chicaga 12. avgusta prispeli v New York. Od tam so s parnikom odpluli proti Evro- pi. Med vožnjo se je zdravje Fricu, ki je začel bolehati že v New Yorku, močno poslabšalo. Ladja je zaradi tehničnih težav imela postanek na Kanarskih otokih, zatem pa še v Cadizu. Tu je France odšel na ogled mesta in zamu- dil odhod parnika, zato se je v Ma- lago odpravil z vlakom . Fric je med čete so v tej bitki zmagale, številni av- stro-ogrski vojaki pa so bili ubiti ali ranjeni. Med ranjenci je bil tudi So- darjev France. Ruski vojaki so ranjen- ce najprej oskrbeli in jih nato odpelja- li v ujetništvo (Lavtižar 1924). Francelj je bil najprej premeščen v Lvov, zatem v Kijev, kjer je delal kot komunalni delavec in vrtnar. Tam je srečal soborca Jeriča in izvedel, da je v mestu še nekaj mož iz njegovega polka, med drugim Primožič in Po- točnik. Med njimi se je razvilo tesno prijateljstvo in tako se je pričelo pet let trajajoče potovanje proti vzhodu. Najprej so jih premestili v Astrahan. Na tej poti se jim je pridružil Nedelj- ko, ki ga prej niso poznali. V času bi- vanja v Astrahanu so ujetniki razmi- šljali o domovini. France in Nedeljko sta se dogovorila, da bosta zbežala iz ujetništva, ostali trije za to niso zbrali dovolj poguma. Pobeg na ukradenih konjih se jima ni posrečil. Kmalu v samozaložbi leta 1924 v Ratečah oziroma Planici na Gorenjskem. Ker je v knjigi opisana pot okrog sveta, je besedilo odličen vir za zemljepisna imena iz različnih delov Zemlje, ki jih je avtor na nek način moral zapisati v slovenskem jeziku. Osrednji lik resnične zgodbe je So- darjev France, 23-letni fant iz župni- je Srednja vas v Bohinju (Lavtižar 1924), ki je bil v resnici avtorjev brat (Benedik, File in Mlinar 2008). S hi- šnim imenom pri Sodarju je poimeno- vana domačija na Bohinjski Češnjici s hišno številko 16, ki spada v župnijo Srednja vas v Bohinju (Klinar 2011). Franceta so, tako kot vse ostale fan- te njegovih let, leta 1914 vpoklicali v vojsko. Preko Ljubljane in Budimpe- šte so se vojaki na začetku avgusta od- peljali proti vzhodu, na rusko fronto. Konec meseca so se avstro-ogrske in ruske čete spopadle pri kraju Przemi- sl, na ozemlju sedanje Poljske. Ruske Slika 1: 1. svetovna vojna; nekaj od 130.000 avstroogrskih vojnih ujetnikov, ki so jih ruske sile zajele po bitki pri Przemyślu, maršira pod nadzorom ruskih čet (vir: Everett Historical, www.shutterstock.com). 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 RABA ZEMLJEPISNIH IMEN RABA ZEMLJEPISNIH IMEN Skoraj vsa imena so v delu zapisana v latinici, v cirilici pa le dve. To sta napisa АЗИА (Azia) in ЕВРОПА (Evropa), na katera popotniki naleti- jo ob prečkanju Urala. Vsa identifi- cirana imena smo zaradi lažje analize pretvorili v imenovalnik. Ugotovili smo, da besedilo vsebuje 377 raz- ličnih zemljepisnih imen. Ker gre v nekaterih primerih tudi za alonimske različice, v nekaterih pa avtor poleg eksonimske različice navaja tudi en- donimsko, je bilo v besedilu identi- ficiranih 349 objektov v prostoru, ki so jim pripisana zemljepisna imena. Največkrat (47) so poimenovane Združene države Amerike (v različ- nih alonimskih različicah, in sicer Amerika, Združene države ter Zdru- žene države Amerike), sledita mesti Irkutsk (46) in Peking (40). 36 ze- nekaterih mikrotoponimov, kot so imena samostanov (na primer Pečan- ska Lavra), cerkva (na primer cerkev sv. Afre), palač (na primer Hombo), templjev (na primer Jejasu), kipov (na primer Budov kip), spomenikov (na primer Statute of Liberty, ki je pri nas bolj znan kot Kip svobode), arhitekturnih spomenikov (na primer Puerta del Mar) in postaj (na primer Tenesse). Izpuščena so tudi nekatera imena, pri katerih ni jasno, ali gre za njihovo pridevniško obliko imena ali ime v imenovalniku in so zapisana z malo začetnico (na primer korejski polotok). V bazo niso vključena niti posredna poimenovanja, iz katerih se sicer lahko razbere zemljepisno ime. Značilna primera sta »prestolnica vzhajajočega sonca« v pomenu Tokio ter »dežela samojedov« v pomenu Si- birija. plovbo proti Malagi umrl. Iz Malage se je trojica Slovencev odpravila pro- ti Neaplju, zatem pa v Trst, kamor so prispeli 15. septembra. Od tod so pot z vlakom mimo Nabrežine, Sežane in Postojne nadaljevali proti Ljubljani. Tu so se razšli z obljubo, da se ponov- no snidejo, kar se je prvikrat zgodilo 3. februarja 1920, na poroki Sodarjevega Franceta in Mrakove Nežike v Srednji vasi v Bohinju (Lavtižar 1924). Analiza in rezultati Delo V petih letih okrog sveta je po- topis (Baloh 2016). Zaradi litetrane zvrsti in razsežnosti potovanja je delo bogata zakladnica zemljepisnih imen. V besedilu jih je bilo identificiranih 1479, pri čemer moramo opozoriti, da v bazo nismo vključili imen, ki so razvidna iz pridevnikov (na primer nemški, slovenski, moskovski) ter Slika 2: Zemljevid poti, ki so jo opravili popotniki. Kobe Omsk Lvov Cadiz Azori Omaha Tomsk Kijev Peking Chicago Denver Khyagt Samara Neapelj Tobolsk Honolulu Astrahan Ulan Bator Sacramento Kanarski otoki Trst 0 3000 6000 km Avtorja vsebine: Špela Baloh, Matjaž Geršič Avtorica zemljevida: Manca Volk Bahun Narejeno z (made with) Natural Earth Legenda V petih letih okrog sveta GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 | 15 RABA ZEMLJEPISNIH IMEN Na podlagi preglednice 1 se seveda zastavi vprašanje, od kod je Lavtižar črpal imena, če ne iz referenčnih vi- rov. V desetih primerih (Amerika, Dinarske Planine, Gibraltarska oži- na, Himalaja, Kaspijsko morje, Kitaj, Maroko, Nanking, Rumeno morje, Tirensko morje, Valdajske višine in Velika Kaniža) lahko ugotovimo, da je uporabil imena iz starejšega refe- renčnega vira, Atlanta (Cigale 1869– 1877). Šest primerov je takšnih, kjer lahko ugotovimo da je Lavtižar upo- rabil endonimsko različico imena, v dveh primerih je slutiti vpliv nem- škega jezika, v sedmih se kaže vpliv ruščine, v enem vpliv madžarščine, v dveh razmejtive med madžarskim in ruskim jezikom ni mogoče ugotoviti, v trinajstih vpliva nismo mogli ugo- toviti, v enem pa je v primerjavi z referenčnim virom mogoče ugotoviti odmik od ruskega jezika. V drugi fazi analize smo skušali ugo- toviti še razlike med tedanjo in sodob- no rabo zemljepisnih imen. Ugotovili smo, da v slabih dveh tretjinah prime- rov razlik ni, v dobri tretjini pa so bile po, pogledal tudi v Ameriko, Azijo in Afriko. Če bi ga ne bila smrt prehitela, bi bil morda skočil tudi v Avstralijo.« (Mlakar 1953, 147). Moramo pa na eksonime gledati tudi skozi prizmo časa. Zemljepisno ime, ki ga je uporabil Lavtižar, je bilo lahko tedaj eksonim, sodoben slovenski jezi- kovni korpus pa ga ne vsebuje več, in je zanj v rabi endonim, ali drug ekso- nim. Zato smo analizo izvedli v dveh fazah. Najprej smo zemljepisna ime- na, ki jih je uporabil Lavtižar, primer- jali z referenčno literaturo tedanjega časa. Najbolj primeren vir je Orožnov šolski atlas, ki je bil izdan leta 1902 in je vključen v Slovar slovenskih ek- sonimov (Kladnik s sodelavci 2013). Ugotovili smo, da je v 78-ih primerih Lavtižar uporabil identičen eksonim, kot v svojem atlasu Orožen, v 51-ih primerih pa se uporabljeno ime razli- kuje (preglednica 1). V ostalih primerih podatkov iz refe- renčnega vira nimamo, ugotovimo pa lahko, da je v 71-ih primerih uporabil endonim. mljepisnih imen je na območju slo- venščine kot avtohtonega jezika in so torej slovenski endonimi (na primer Jadransko morje, Nabrežina, Sve- te Višarje, Trst, Vrba). Potencialnih eksonimov je tako 313. Opozoriti velja tudi na dejstvo, da smo zaradi neenotne rabe naglasnih znamenj (na primer Tobolsk in Tobólsk) obe imenski različici v analizi poenotili. Podobno smo storili tudi pri nekate- rih imenih držav, ki jih Lavtižar ne uporablja enotno, na primer Franci- ja/Francosko, ki smo jih poenotili (v tem primeru v Francija). V nadaljni analizi se osredinjamo le na eksonime. Zanimivo je, da se je te tematike posredno zavedal že Lavtižar. Na nekaterih mestih nas namreč pose- bej opominja na zemljepisna imena, ki so v različnih jezikih različna. Omenja na primer Tihi ocean »Da, Veliki oce- an! Angleži mu pravijo Pacific Ocean« (Lavtižar 1924, 119), Bajkalsko jezero »Rusi mu pravijo Swjátoje more, to je sveto morje, Mongoli pa Dalai Nor, is- tega pomena kakor sveto morje.« (Lavti- žar 1924, 49), Ulan Bator »Urgá, ki ji pravijo Kitajci Kinlun, je glavno mesto severne Mongolije…« (Lavtižar 1924, 53) ter Gobi »… puščava Gobi, ki jej pravijo Kitajci Šamo (peščeno morje) …« (Lavtižar 1924, 51). Lavtižarjev odnos do raznolikosti ze- mljepisnih imen v različnih jezikih zagotovo izhaja iz njegovega sveto- vljanstva. Bil je tudi svetovni popo- tnik. Ob stoletnici njegovega rojstva je Mlakar Janko takole zapisal: »Men- da ni bilo v tistem času med Slovenci nikogar, ki bi bil toliko sveta obredel kakor Lavtižar. Prepotoval je vso Evro- Slika 3: Grafični prikaz rezultatov temeljne imenske analize. 1479 1477 2 376 346 36 310 število ... ... vseh imen ... poimenovanih objektov v prostoru ... slovenskih endonimov ... potencialnih eksonimov ... imen, zapisanih v latinici ... imen, zapisanih v cirilici ... različnih imen 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 RABA ZEMLJEPISNIH IMEN RABA ZEMLJEPISNIH IMEN V nadaljevanju izpostavljamo tista identificirana imena iz besedila, ki so se spremenila do te mere, da jih je tež- je identificirati, in dodajamo nekatera pojasnila. Identificirano ime je zaradi boljše preglednosti zapisano s krepko pisavo, v oklepaju sledi pomenski tip, sledeče pojasnilo, ki vsebuje tudi so- dobno imensko različico, pa je zapisa- no z navadno pisavo. številna imena, predvsem iz nelatinič- nih pisav, pa je poslovenil tako, da so ustrezala normam slovenskega jezika (na primer Tsušima namesto Tsushi- ma). Nekatera uporabljena imena so se zaradi različnih vzrokov do danes popolnoma spremenila, treh imen pa nismo mogli več z gotovostjo identifi- cirati in podajamo le verjetno sodobno imensko različico. razlike opažene. Razlike med upora- bljenimi imeni pa so zelo različne. V nekaterih primerih je očitno, da je av- tor imena le prevedel, na primer 9. ave- nija ali 31. cesta, ponekod je uporabil endonimsko različico, v sodobnosti pa slovenski jezikovni korpus pozna tudi eksonimsko (na primer Alaska, Alja- ska), mestoma je izpustil predloge (na primer Gomera namesto La Gomera), Preglednica 1: Eksonimske različice, kot jih v svojih delih uporabljata Lavtižar (1924) in Orožen (1902). ZEMLJEPISNO IME ZEMLJEPISNO IME Lavtižar 1924 Orožen 1902 Lavtižar 1924 Orožen 1902 Alaska Aljaška Magellanova cesta Magelhaenov preliv Algir Alžir Majmáčin Maimačin Amazonka Amazonski veletok Marijanski otoki Ladroni/Mariani Amerika/Združene države/ Združene države Amerike Zedinjene države Maroko Marokko Atlas Atlas Gorovje Mehika Mejiko Azorski otoki Azori Miškolc Miškovec Babilon Babilonske razvaline Nanking Nan-king Beringova morska cesta/ Berinova morska ožina Behringov preliv Napoli/Neapelj Napolj Cadiz Kadiz New York/Newyork/New-York Novi York Čukčen Čuhotski polotok Ohockiško morje Ohotsko morje Dinarske planine Dinarske Alpe Pečila Zaliv Čili Dnjepr Dnieper/Dnjeper Podolija Podolje Dnjestr Dnjester Port Artur Port Arthur Egipt Egipet Rocky Mountains/ Skalnato gorovje Skalno gorovje Ferro Fero Rumeno morje Žolto morje Filipinski otoki Filipini Saharska puščava Puščava Sahara Gibraltar, ožina Gibraltarski preliv Salt Lake Veliko Slano Jezero Havajski otoki/ Havajsko otočje Sandwiški otoki Seul Söul Himalaja Himalaja Gorovje Teneriffa Tenerifa Indija, Zapadna Indija, Zahodna Tientsin Tien-Tsin Japonska Japonsko cesarstvo Tirensko morje Tyrrhensko morje Kaspiško morje Hvalinsko jezero/ Kaspiško jezero Ural/Uralske gore/ Uralsko gorovje Ural Gorovje Kitaj Kitajsko cesarstvo Valdajske višine Valdaj Kurilski otoki Kurili Velika Kaniža Velika Kanjiža Lvov Levov Vezuv Vesuv GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 | 17 RABA ZEMLJEPISNIH IMEN jetno osnova za uporabljeno imensko obliko; Obiški morski zaliv (morje) – tega imena danes ne uporabljamo, verjetno pa gre za del Karskega morja, kjer se reka Ob izliva vanj; Nikosan (gora) – to ime ni več v rabi, verjetno pa gre za goro s sodobnim imenom Nyoho; Pečora (reka) – sodobno pre- črkovanje v angleški jezik je Pechora, nemško je Petschora, češko pa Pečora; Peiho (reka) – v preteklosti je bilo v rabi ime Peiho, tudi Pei He ali Pei Ho (vse v pomenu Bela reka), sodobno ime pa je Hai He v pomenu morska reka; Przemisl (naselje) – sodobni endonim je Przemyśl; Przemislani (naselje) – sodobno prečrkovanje iz ukrajinščine je Peremyshliany, polj- ski eksonim je Przemyślany, imenska oblika, ki jo je uporabil Lavtižar, je bila identificirana tudi v časopisju (Severno bojišče 1914; Vojni spo- mini 1917); Sancian (otok) – ime v pinjinu je Shàngchuāndaˇo oziroma Qízhāngshān, angleški eksonim je Shangchuan, ostale imenske oblike so Schangschwan (nemško), Sancian (francosko), Sanchão (portugalsko), St. John's Island (nekdanje ime v angleščini), Pulau Sakijang Bendera (malajsko) in Šang-čchuan (češko); Sumidagava (reka) – sodobno pre- črkovanje je Sumida-gawa, angleški eksonim je Sumida; Šibetu (naselje) – tega imena natančno nismo mo- gli identificirati – po opisu sodeč pa gre najverjetneje za naselje s sodbnim imenom, prečrkovanim iz mongolšči- ne Shiveegovi; Šimonoseki (naselje) – sodobno prečrkovanje je Shimono- seki-shi, angleški eksonim je Shimo- noseki; Tarnopol (naselje) – sodobno prečrkovanje je Ternopil', poljski ek- sonim je Tarnopol, prav tako nemški, no ime Hyogo uporablja za upravno ento; Iiktu (gora) – sodobno prečrko- vanje je Gora Liktu; Ijo Nada (uprav- na enota) – sodobno prečrkovanje je Iyo-nada, gre za del notranjega morja Seto; Iro (naselje) – sodobno pre- črkovanje iz mongolščine je Iro Ho; Kalgan (naselje) – ime izhaja iz mon- golščine v pomenu vrata, od sredine 20. stoletja dalje je v rabi ime Zhan- gjiakou; Kentej (gorovje) – sodob- no prečrkovanje je Khentii; Kijahta (naselje) – sodobno prečrkovanje v latinico je Kjahta, angleški eksonim je Hyahta, nemški Kijachta; Kinlun, Urga (naselje) – do leta 1924 so bila v rabi tudi v Evropi in Ameriki za mon- golsko prestolnico imena Urga (kitaj- sko) ter Kure, tudi Kulun; Kitajsko morje (morje) – tega eksonima danes ne poznamo, verjetno pa je bilo s tem imenom poimenovano morje, ki ob- liva Kitajsko in združuje Južnokitaj- sko morje in Vzhodnokitajsko morje; Kojšikava Miogadani (upravna eno- ta) – sodobno prečrkovanje je Koishi- kawa Myōgadani; Kreščatik (ulica) –prečrkovanje ukrajinske iz cirilice je Khreshchatyk; Kusinara (naselje) – v rabi sta tudi imeni Kushinagar in Ku- sinagar; Mikolajov (naselje) – včasih je bilo zaradi razločevanja v rabi tudi ime Mykolaiv nad Dnistrom, polski eksonim je Mikołajów, prečrkovanje iz ukrajinščine je Mykolaiv; Mišima Nada (morje) – sodobno prečrkova- nje iz japonščine je Mishima-nada; Molokai (otok) – po nekaterih virih je sodobni slovenski eksonim Molo- kaj, angleški endonim je Molokai, ha- vajski pa Moloka‘i; Munkač (naselje) – slovenski eksonim je Mukačevo, a je raba manj priporočljiva, madžarski eksonim je Munkács, kar je bila ver- Altai (gorovje) – sodobni eksonim je Altaj; Asama (gora) – sodobno prečr- kovanje iz japonščine je Asama-yama; Baltiški zaliv (zaliv) – sodobni ek- sonim je Baltsko morje; Bingo nada (morje) – sodobno prečrkovanje iz japonščine je Bingo-nada; Biva (jeze- ro) – sodobni eksonim je jezero Biwa, a je raba manj priporočljiva, sodobna transkribirana endonimska oblika je Biwa-ko; Bjeluha (gora) – sodobno prečrkovanje iz cirilice je Beluha; Bo- brka (naselje) – prečrkovanje iz cirilice je Bibrka, avtor je ime verjetno povzel iz poljskega jezika; Caricin (naselje) – do leta 1925 poimenovano po pri- toku Volge Carici, do leta 1961 se je imenovalo Stalingrad, sodobno ime pa je Volgograd; Čangal (gorovje) – gorovja s tem imenom ni bilo mogoče identificirati, je pa na opisani lokaciji upravna enota Khangal; Čeljabinsk (naselje) – zapis ustreza sodobnemu prečrkovanju iz cirilice; Čifu (naselje) – zapis imena v pinjinu je Chifu; Da- jagava (reka) – sodobno prečrkovanje iz japonščine je Daiyagawa, različica imena Dajagawa je bila najdena v sta- rejših nizozemskih virih; Dnila/Gnila lipa (reka) – prečrkovanje iz cirilice je Gnila lipa, v poljščini se ime glasi Gniła Lipa; Fisco/Frisco (naselje) – skrajšana oblika imena San Francisco; Fudžijama (gora) – sodobni eksonim je gora Fudži, uporabljeno ime pa je bilo povzeto iz ruščine; Ginca (del naselja) – sodobno prečrkovanje iz japonščine je Ginza; Guadalkvivir (reka) – sodoben eksonim je Gva- dalkivir, a je raba manj priporočljiva, izvirno ime je Guadalquivir; Hiogo (naselje/upravna enota) – avtor nava- ja, da gre za starejšo naselbino ob me- stu Kobe, v sodobnosti se prečrkova- 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 RABA ZEMLJEPISNIH IMEN RABA ZEMLJEPISNIH IMEN predlogov in naglasnih znamenj, ne- standardna transkribcija in podobno). Nekatera imena so spremenjena do te mere, da je identifikacija zelo otežena. Zaradi tega smo v zadnjem delu po- glavja Analiza in rezultati navedli to- vrstna imena in jim pripisali sodobne ustreznice. Ta del lahko služi kot neke vrste slovarček, ki olajša razumevanje starejših besedil s težko prepoznavni- mi imeni. Kladnik (2007d) sicer ugotavlja, da je slovenjenje tujih zemljepisnih imen potekalo v različnih fazah, odvisno od vpetosti slovenskega ozemlja in jezika v določeno politično okolje. Sprva so bile težnje podomačevanja panslovan- sko naravnane (opazen je predvsem vpliv češčine, slovaščine in poljščine), popolnoma oprl na referenčno lite- raturo, kar je bil v primeru rabe po- domačenih tujih zemljepisnih imen zagotovo takratni aktualni atlas sveta (Orožen 1902), saj je le v treh petinah primerov uporabil isti eksonim, kot ga navaja referenčni vir. Za preostali dve petini imen smo ugotovili, da je uporabil bodisi ime starejšega refe- renčnega vira bodisi endonim name- sto eksonima, ali pa se v eksonimih zrcalijo vplivi drugih jezikov (ruščine, nemščine in madžarščine). Če primerjamo tedanjo in sodobno rabo zemljepisnih imen lahko ugoto- vimo, da v dveh tretjinah primerov ni razlik, v preostali tretjini pa so zaznav- ne razlike v rabi (prevedena imena, raba endonimske različice, opustitev angleški pa T ernopil; Tola (reka) – so- dobno prečrkovanje je Tuul ali Tula, v starih virih se pojavlja tudi Tola; Tongku (naselje) – sodobno ime je Tianjin, staro pa Tanggu; Vrhnji Udinjsk (naselje) – staro ime je bilo Udinskoye, poznejše Verheudinsk (v pomenu »Zgornji Udinsk«); od 27. julija 1934 se naselje imenuje Ulan- -Ude. Sklep Lavtižar je v svojem literarnem delu neposredno izpostavil dejstvo, da za določena zemljepisna imena obstajajo tujejezične različice, torej eksonimi. Na podlagi analize rabe zemljepisnih imen lahko ugotovimo, da se avtor pri pisanju oziroma rabi podoma- čenih tujih zemljepisnih imen ni Slika 4: Mestno središče Zhangjiakouja, prestolnice province Hebei na Kitajskem. Lavtižar v svojem potopisu za to naselje uporablja ime Kalgan (vir:TonyV3112, www.sutterstock.com). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2019 | 19 RABA ZEMLJEPISNIH IMEN se v teh spremembah zrcalijo različni vplivi, ki sooblikujejo aktualen jezi- kovni korpus. Zahvala Raziskava je bila opravljena v okviru programa Geografija Slovenije (P6- 0101), ki ga financira Agencija za razi- skovalno dejavnost Republike Slovenije. na prehodu iz 19. v 20. stoletje po- leg germanskega vpliva opazimo mo- čan ruski vpliv, pa tudi vpliv drugih evropskih jezikov (na primer poljščine in madžarščine). Na koncu lahko brez zadržkov skle- nemo, da so zemljepisna imena del jezika, ki se sčasoma spreminja, in da sledil je vpliv germanizaije (konec 19. stoletja in na začetku 20. stoletja) – ta se posebej zrcali v Orožnovem atlasu, ki smo ga uporabili kot referenčni vir zemljepisnih imen – po prvi svetovni vojni pa je opaziti vpliv srbskega jezi- ka, ki pa se je opiral na ruščino. S to ugotovitvijo se lahko deloma strinja- mo. Ugotovili smo namreč, da tudi Viri in literatura 1. Baloh, Š. 2016: Potopisi in druga literarna dela Josipa Lavtižarja. Diplomsko delo, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem. Koper. 2. Benedik, M., File, M. J., Mlinar, J. 2008: Naši znameniti rojaki: Josip Lavtižar. Župnijski urad Kranjska Gora. Kranjska Gora. 3. Geršič, M., Kladnik, D. 2015: Slovenian geographical names as exonyms. Confirmation of the definitions: Proceedings of the 16th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting, Hermagor, 5-7 June 2014. Hamburg. 4. Geršič, M., Kladnik, D. 2016: The Croatian-Slovenian bilateral project on exonyms. Criteria for the use of exonyms: Proceedings of the 17th UNGEGN working group on exonyms meeting, Zagreb, 14-16 May 2015. Hamburg. 5. Kladnik, D. 2006: T uja zemljepisna imena v slovenskem jeziku: razvojni vidiki in problematika njihove rabe. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 6. Kladnik, D. 2007a: Characteristics of exonym use in selected European languages. Acta geographica Slovenica 47-2. 7. Kladnik, D. 2007b: Pogledi na podomačevanje tujih zemljepisnih imen. Založba ZRC. Ljubljana. 8. Kladnik, D. 2007c: Prispevek k poenotenju rabe podomačenih tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku. Geodetski vestnik 51-3. 9. Kladnik, D. 2007d: Zgodovinski vidiki podomačevanja tujih zemljepisnih imen. Zgodovinski časopis 61, 3-4. 10. Kladnik, D. 2009a: Odprte dileme pomenske razmejitve izrazov endonim in eksonim. Geografski vestnik 81-1. 11. Kladnik, D. 2009b: Semantic demarcation of the concepts of endonym and exonym. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: Https://doi.org/10.3986/AGS49206 12. Kladnik, D. 2016: Dealing with exonyms in Slovenia. Information bulletin 50, June 2016. New York. 13. Kladnik, D., Bole, D. 2012: The life of Slovenian exonyms and their familiarity in the professional community. Acta geographica Slovenica 52-2. DOI: 10.3986/AGS52204. 14. Kladnik, D., Ciglič, R., Hrvatin, M., Perko, D., Repolusk, P . Volk Bahun, M. 2013: Slovenski eksonimi. Založba ZRC. Ljubljana. 15. Kladnik, D., Crljenko, I., Čilaš Šimpraga, A., Geršič, M. 2017: A comparison of Croatian and Slovenian exonyms. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4653 16. Kladnik, D., Geršič, M. 2014: A gazetteer of Slovenian exonyms. The quest for definitions: Proceedings of the 14th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting, Corfu, 23-25 May 2013. Hamburg. 17. Kladnik, D., Geršič, M. 2016: Cigale's world atlas and its influence on Slovenian exonyms. Joint Commission Seminar on Historical Maps, Atlases and Toponymy, (Forum ifl, H. 30). Leipzig. 18. Kladnik, D., Geršič, M. 2018: Colors, expressed in Slovenian exonyms. A Survey of Exonym Use: Proceedings of the 19th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting, Prague [Praha], 6-8 April 2017. Hamburg. 19. Kladnik, D., Perko, D. 2013: Slovenska imena držav. Založba ZRC. Ljubljana. 20. Kladnik, D., Urbanc, M. 2011: Nature of endonyms: the Slovenian perspective. T rends in exonym use: Proceedings of the 10th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting, Tainach, 28-30 April 2010. Hamburg. 21. Klinar, K. 2011: kako se pri vas reče? Hišna imena v naseljih Bohinjska Češnjica, Jereka, Podjelje, Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina in Studor. Občina Bohinj. Bohinjska Bistrica. 22. Lavtižar, J. 1924: V petih letih okrog sveta. Samozaložba. Rateče-Planica. 23. Medmrežje 1: URL: http://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8263197/dunaj?query=dunaj&SearchIn=My (1. 11. 2017). 24. Mlakar, J. 1952: Jožef Lavtižar: ob stoletnici rojstva. Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu. 25. Orožen, F . 1902: Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Dunaj. 26. Perko, D., Kladnik, D. 2017: Slovenian exonyms in North America. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4777 27. Severno bojišče 1914. Dolenjski list, letnik 30-24. 28. Vojni spomini 1917. Slovenski gospodar 51-18.