§iar
LETO 1938
16. MARCA
STEV 11
Važne o precepljanju
O tem predmetu pišemo vsako leto, pa bo treba pisati še in še. Saj je še vedno na tisoče in tisoče sadnih dreves — vzemimo samo jablane in hruške — ki v kakršnemkoli ali pa celo v nobenem oziru ne ustrezajo dandanašnjim, recimo sodobnim zahtevam umnega, preudarnega, načrtnega sadjarstva. Se vedno se premalo upošteva glavno načelo sodobne svetovne sadne trgovine, da imajo veljavo na sadnem trgu le nekatere, priznane sorte, ki morajo biti na razpolago v velikih množinah. E n o tn a (tipizirana) brezhibna (standardizirana) roba v vagon-skih množinah se bo vedno lahko in razmeroma dobro prodala.
Ce pa hočemo pridelati velike množine enotne robe, moramo imeti tudi velike množine drevja v enotnih sortah. Tu pa zade-nemo na največje zlo našega sadjarstva, ki ga pobijamo že desetletja, pa še vedno ni odpravljeno: Naši sadovnjaki — večinoma 6tari in mnogi novi — so namreč prava zbirka vseh mogočih sort. To zlo, ta velika napaka se pa zato ne da izlahka odpraviti, ker je sadno drevo dolgotrajna (dolgoživna) rastlina in je »presortanje« in poenotenje sort z iztrebljenjem starih dreves in z zasajanjem novih sadovnjakov zvezano prvotno z velikimi izgubami in dolgimi dobami.
Te neprilike je pa mogoče vsaj za prehodno dobo izdatno omiliti in vsaj delotna v razmeroma kratkem času. z neznatnimi stroški in majhnim trudom premagati s precepljanjem. Drevja nevšečnih, zlasti za sadno trgovino neprikladnih sort ni treba izkopavati in na niega mesto saditi mladega, ampak že odraslemu drevju se »presorta« samo vrh (krona). To je precep-Ijanje. Na ta način dosežemo v 3—4 letih z najmanjšimi stroški drevo nove. prikladne sorte, ki ima tako obsežno krono kakor prvotno in daje že v par letih obilen pridelek. Da je to res, imamo na tisoče zgledov in ga menda ni količkaj naprednega sadjarja, ki bi o tem še količkaj podvomil, ako hoče le pogledati okoli 6ebe. S prepričanjem trdimo, da ga ni posla v sadjarstvu, ki bi se tako sijajno izplačal kakor precepljanje.
Ker je vprav zdaj 6kozi cela dva meseca čas za to delo, mislim, da bo prav, ako zopet opozorimo naše sadjarje na glavna pravila, ki jih je upoštevati pri precepljanju sadnega drevja.
1.	Kaj bomo precepili? Vse tisto drevje, s katerim nismo zadovoljni, bodisi da premalo ali nič ne rodi, ali pa, ki rodi za kupčijo ali pa tudi za domačo uporabo malo-vreden sad. Pri precepljanju ni merodajna starost drevesa, ampak njegovo zdravje in rastnost. Precepiti 6e dado tudi 50 in še več let 6tara sicer zdrava in rastna drevesa. Seveda, čim starejše je drevo in čim obsežnejši je njegov vrh, tem več da dela, zato je pa tudi dohodek od njega čez par let kar naenkrat obilen.
2.	Kaj bomo cepili? Sorte, o katerih vemo, da v dotičnem kraju dobro uspevajo, rade in obilno rode, in so v sadni trgovini znane in vpeljane. Neki zelo napredni in preudarni 6adjar se je odločil, da bo pre-cepljal slabe jablane z mošancgarjem in je je to svojo namero takole utemeljeval: Mo-šančgar rad rodi, uspeva v vsaki legi in zemlji, burja ga ne otrese, zavijač (črvivost) se ga ogiblje, tatovi ga ne kradejo z drevesa (ker takrat še ni užiten), varen je tudi pred kra6tavcem{ vsaj bolj od nekaterih drugih sort), je izbornega, lejso dišečega okusa, v shrambi lepo porumeni, drži se tja do maja, v dobri shrambi še dlje, je svetovno znana sorta in ni treba biti v skrbeli, da bi ga ne mogli spečati. Na ta način je treba preuda-riti sorto, ki jO nameravamo cepiti na drevesa, namenjena za »presortiranje«.
Take sorte so večinoma sorte iz sadnega izbora za dravsko banovino. Komur ta izbor. ki ga je izdala bariska uprava v soglasju s Sadjarskim društvom leta 1933. še ni znan, naj poizve za njega pri Sadjarskem in vrtnarskem društvu v Ljubljani, ali pa pri bližnji podružnici tega društva. Držimo se pri izbiri 6ort za precepljanje strogo domačega sadnega izbora. Vsakdo naj ima pred očmi, da so tudi za njega največ vredne tiste sorte, ki jih je v kakem širšem okolišu največ in gredo najbolje v promet. Za-
pomnimo si, da si z ničemer toliko nc škodujemo, kakor če stičemo za novimi sortami, ki jih drugi še nimajo. S takim nespametnim ravnanjem zanašamo v sadni izbor vedno večjo zmešnjavo in vedno bolj drobimo tako važno in potrebno enotnost v pridelovanju. Nove sorte naj poskušajo za to namenjeni zavodi, sadjarske šole, drevesnice in pa tako imenovani ljubitelji, ki sadjarijo bolj v zabavo in veselje nego za dobiček!
3. Ali lahko s pridom precepimo katerokoli sorto s poljubno drugo sorto? Ne! Skušnje so namreč pokazale, da se vsaka sorta ne druži ugodno z vsako poljubno podlago. Predvsem moramo pri izbiri cepičev uvaže-vati rast posameznih sort in jo primerjati z rastjo drevesa, ki ga hočemo precepiti. V tem vprašanju veljajo tale preizkušena pra-
vila: Krepko rastoče (kr.) sorte cepljene ravno tako (krepko rastočo) podlago se skoraj vedno dobro sponašajo (kr. + kr. = dobro). Tudi na šibko rastočo podlago (šr.) postavljene krepko rastoče 6orte (kr.) se navadno dobro ujemajo (kr. + šr. — dobro). Nasprotno se pa šibko (šr ) rastoče sorte na krepko rastočih podlagah slabo sponašajo in samo životarijo, dokler ne propadejo (šr. + kr. = slabo). Pozne sorte (ps.) na zelo ranih (rs.) tudi ne gredo dobro (ps. + r6. —slabo).
Tako se je tudi izkazalo, da pozno odganjajoče sorte (po.) cepljene na rano odganjajoče (ro.) ne dado zdravih dreves (po. + ro. — 6labo). Narobe, torej rano odganjajoče (ro.) sorte na pozno odganjajočih (po.) pa delajo dobro (ro. + po. = dobro). H.
Kmečko delo v marcu
Meseca marca 6e prične v naravo vračati življenje. Speče sile matere-zemlje 6e budijo, da spet znova dado iz svoje neizčrpne zakladnice vsega, kar človek in z njim V6a živa bitja na zemlji potrebujejo za 6voj obstoj. Za kmečkega človeka je prebujanje narave znak za novo delo: tesno združen z zemljo jo bo z ljubečo roko obdelal in negoval, vedoč, da mu truda in ljubezni ne bo ostala dolžna. Četudi za pridnega kmeta tudi v zimskih mesecih nikoli ne zmanjka dela, se vendar z marcem odpre zanj tako rekoč novo leto. Ogledali 6i bomo najvažnejša dela v tem mesecu.
Sadjarstvo.
Kmalu bo v sadno drevje udaril življenjski sok. Zato je treba z obrezovanjem pohiteti in to delo na vsak način čimprej končati, dokler drevje še ni muževno. Posebej je treba opozoriti, da se morajo lani cepljena drevesa obrezati na ta način, da pustiš na vsakem cepi In etri mestu en poganjek kot voditelja, ostale pa prikrajšaš na 3 do 5 očesc. Ti prikrajšani poganjki pomagajo celiti rano na cepilnem mestu, pozneje pa služijo za rodni les.
Začnimo s precepljanjem koščičarjev, nato pa hrušk in jablan. Dokler ni še nobenega soka v drevesu, se cepi v žleb ali razkol, pozneje pa, ko je mogoče hib ločiti, cepimo za lub po navadnem ali Titelovem načinu. Ko smo drevo ucepili, moramo cepiče zavarovati pred poškodbami, ki jih povzroča veter in ptice. Zato privežemo na vsako cepljeno vejo palčico, ki sega vsaj pol metra nad cepljeno mesto. S tem preprečimo, da se
na cepiče ne vsedajo ptice in jih ne poškodujejo, pozneje bomo pa na to palčico privezali poganjke, da nam jih veter ne polomi.
Ko se v marcu zemlja toliko osuši, da 6e ne prijemlje več orodja in je omogočeno delo z njo, začnemo s sajenjem sadnega drevja. O pripravi jam, njihovi velikosti, globočini in drugih potrebnih stvareh smo na tem mestu že govorili. Sedaj ponovno opozarjamo zlasti na napako, ki 6e pogosto pri naših sadjarjih ponavlja, da namreč drevje pregloboko sadijo. Tudi o tem je bilo že pisano. Pomnimo, da pregloboka saditev drevo zelo 6labi in njegovo življenjsko dobo znatno skrajša. Ko bodo brsti na sadnem drevju nabreknili, bo nastopil čas prvega škropljenja pred cvetjem. Jablane, hruške in košči-čarje poškropimo z 2% bordoško brozgo ali pa s 15% žvepleno-apneno brozgo, ki zlasti dobro učinkuje pri breskvah in marelicah. Pri uporabi žvepleno-apnene brozge 6e naj na 100 litrov škropiva doda 1 kg železne ga-lice, ki poveča lepljivost škropiva. Skrbite, da boste pri škropljenju vsako drevo temeljito poškropili od vrha do tal in od vseh strani. Le na ta način boste preprečili škrlup, monilijo, luknjičavosi na listju, kodravost pri breskvah in uničili kaparje ter rdečega pajka.
Vinograd.
Vinogradi kažejo letos po ugodnem pre-zimovanju v splošnem na dobro letino. V marcu se že prične v trti notranje delovanje in presnavljanje, ki ga človek na zunaj še ne opazi veliko, razen pri 6olzenju na ranah, ki jih je pustilo obrezovanje. Zato priporočamo, da vinograniki z rezjo čimprej kon-

čate, pri rezi pa upoštevate že zadnjič na-svetovano navodilo, da frsja nikar ne pre-oblagajte, da vam predčasno ne opeša, razen onega, ki ga hočete prihodnje leto skrčiti.
Takoj po končani rezi bo treba trsje poškropiti z 20 do 30% žvepleno-apneno brozgo (torej nekaj močnejša kakor za sadno drevje), če 6e hočemo zavarovati pred ko-dravostjo tnsja, ki ga spoznamo po slabih poganjkih, kratkih medčlenkih in slabo razvitih kodravih listih. Kodravost povzroča majhna, pajku sorodna pršiea, ki je preži mila na spodnjih delih rozg in 6e bo z odganjanjem trte lotila svojega škodljivega posla, če je ne uničimo. Zato priporočamo zgoraj navedeno škropljenje, in to takoj po rezi, na vsak način pa prej, preden očesa na trsu nabreknejo. To škropljenje ne uniči 6amo te pršice, marveč tudi listno pršico in tudi sicer trsu dobro 6tori.
Preden damo v vinograd kolje, ga dobro impregniramo, da bo trpežnejše. Ako je sveže. ga tako dolgo namakamo v 5% raztopini modre ga lice, da 6e je kol nasrka do polovice; suho kolje pa kuhamo v katranu ali karbolrneju, vendar moramo biti pri tem previdni in ne smemo dati s karbolinejem impegniranega kolja nekaj mesecev v vino-
grad, ker bi dobilo grozdje oku6 po karbo-lineju. V skrajnem slučaju, če bi ne mogli kolja na zgoraj opisane načine impregnirati, ga pa vsaj na spodnjem koncu Obžgemo.
Pri vežnji šparonov, ki jo bomo pričeli konec marca, bodite previdni, da 6e vam ne bodo lomili, ker so silno krhki posebno toliko časa dokler se sok po njih še ne pretaka dovolj močno in niso še pognala očesa. Pri privezovanju trsja se priporoča tudi urejevanje trsov v lepo vrsto. Zato kolje postavite kar v ravno vrsto, četudi so trsi iz vrste, pa jih pritegnite h kolu im pri-vežite. S tem boste dosegli lepo urejen vino* grad, v katerem 6e boste lahko kretali med vrstami, pa tudi posameznim trsom boste pripomogli do enakomerne svetlobe, ki jim bo omogočila boljše U6pevanje.
Marca meseca bo treba tudi vse pripraviti za saditev cepljenk v novih vinogradih. Zrigolano zemljo bo treba zravnati, pripraviti kompost ali hlevski gnoj (prvi je boljši!) in zemljišče razmeriti. Na mestih, kamor pride nova cepljenka. postavimo količe v primerni razdalji, ki naj znaša okrog 1.10 m med posameznimi trsi in vrstami.
(Dalje prihodnjič.)
Kako gnojimo čebuli?
Čebula je zelo važen poljski pridelek, zlasti v okolici Ptuja, Ljutomera, Maribora in Ljubljane. Zadnja leta so 6e kmetovalci pritoževali, da pridelek čebule od leta do leta peša in da je njena kakovost slaba. Zato 60 se leta 1936 in 1937 izvedli gnojilni poskusi, da se dožene. kaj je temu vzrok. Taki poskusi so se izvedli v okolici Ptuja in Ljubljane.
Najprej se je tam, kjer so bili zvedeni pcaskusi, zemlja preiskala in se je potem na podlagi rezultata analize gnojilo.
Večina teh analiz zemlje je pokazala, da skoraj povsod primanjkuje apno in pa temeljne redilne snovi, to je kalij in fosforna kislina. Zaradi pomanjkanja apna so zemlje večnioma tudi kisle.
Srednje dobri pridelek čebule, ki znaša SOOstotov na hektarju, odvzame zemlji tele rastlinske redilne snovi:
72 kg dušika, ki je v 450 kg apnenega dušika;
35 kg fosforne kisline, ki je v 225 kg su-perfosfatu;
80 kg kalija, ki je v 200 kg 40%ne kalijeve soli, in
60 kg apna.
Iz tega vidimo, da je potrebno največ kalija in dušika.
Pri na6 se je v zadnjih letih pridelalo mnogo manj čebule. Kakor 60 pokazali gnojilni poskusi, je bil temu slabemu pridelku edini vzrok pomanjkanje redilnih snovi v zemlji. Zlasti primnajkujejo našim zemljam kalij, dušik in pa tudi fostarna kislina.
Poskusi so se izvedli pri posestnikih: Vesenjaku Francu v Moškanjcih, Horvaru Josipu v Muretincih in Babmku Martinu v Tomačevem pri Ljubljani.
Poskusno polje 6e je jeseni enakomerno gnojilo 6 hlevskim gnojem in se je 6 tem dalo zemlji približno polovico prej navedenih rastlinskih redilnih snovi. Nekaj več ko polovico potrebnih rastlinskih redilnih snovi se je pa dalo zgodaj spomladi z umetnimi gnojili. Dalo se je pa zato nekaj več umetnih gnojil, ker se hlevski gnoj v prvem letu gnojenja še ne razkroji popolnoma m zaradi tega vsa rastlinska hrana, ki je prišla v zemljo s hlevskim gnojem, prvo leto še ne pride do popolne veljave. Pognojilo se je hektar njivske zemlje takole: 150 kg 40% kalijeve
eoli se je zmešalo z 200 kg apnenega dušika, kar se je enakomerno raztrosilo, potem se je še raztrosilo 150% superfosfata. Del njive oi dobil umetnih gnojil, je pa bil ta del njive pognojen s 160 stoti hlevskega gnoja po enem hektarju.
Že med vegetacijo 6e je moglo vidno opazovati veliko razliko med parcelo, gnojeno s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili, ter parcelo, ki je bila gnojena samo s hlevskim gnojem.
Ko 6e ie pa čebula izrula in stehtala, 60 bili pridelki presenetljivi. O. Franc Vesenjak V Moškanjcih je pridelal (računamo na hektar) na pognojeni parceli (hlevski gnoj in umetna gnojila) 20.700 kg čebule in na parceli, gnojeni samo s hlevskim gnojem. 13.860 kilogramov čebule. S pomočjo umetnih gnojil je pridelal za 6.860 kg več. Ako vzamemo ceno za čebulo 0.75 din za en kg, je bila vrednost večjega pridelka 5.130 din. Od tega moramo odšteti stroške za gnojila in trošenje okrog 830 din. Z uporabo umetnih gno-
jil se je doseglo na enem hektarju 4.300 din čistega dobička.
Posestnik Babnik Martin v Tomačevem pri Ljubljani je imel še mnogo večji U6peh, to pa zaradi tega, ker je količino 40% na kalijeve soli podvojil in dal torej 300 kg 40% kalijeve soli namesto samo 150 kg. Pridelal je na polnognojenj parceli na enem hektarju za 9.000 kg čebule več, kakor na oni parceli, kjer ni gnojil z umetnimi gnojili.
Ti poskusi naj bodo našim kmetovalcem . v pouk in naj se sedaj spomladi po tem ravnajo.
Namesto 40% kalijeve soli se pa priporoča nabavljati žveplenokisli kalij, ker je v tem 48 do 52% čiste rastlinske hrane kalija.
Za gnojenje zelenjadi je žveplenokisli kalij izredne koristi, ker postane čebula po njem trda, zdrava, ne gnije in je odporna napram boleznim. Zelenjava, gnojena z žvepleno-kislim kalijem, tudi poprej dozori in se zaradi tega na trgu lažje proda.
K. P.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Prva otrokova šola
Molitev.
Vse človeško življenje je šola. Dan za dnem mora vsakdo med nami obiskovati to šolo, dan za dnem se mora učiti in uriti svoje duševne in telesne zmožnosti. Srečen oni, ki je to doumel in si skuša z vsakim dnem prisvojiti čim več potrebnega, koristnega in dobrega.
Prva šola za vsakega otroka je šola v domači hiši Mali otročiček je še ko majhno 6emence. ki 6e mu ne jx>zna, da se bo iz njega razvila mogočna rastlina. Kakor je otrokovo telesce majhno in drobceno, če ga primerjamo s telesom odraslega, prav tako majhna in neznatna je tud' njegova duša Kakor hitro pa ima otrok dve ali tri leta, že mora v šolo in se učiti. Ne v pravo šolo toda vse njegovo življenje in delo mora biti že šola, iz vsega se mora že učiti. Pa se tudi sam hoče učiti. Kakor hitro zna malo govoriti in čebljati, že mu ni več dovolj, da stvari okoli eebe samo vidi in jih opazuje, ampak hoče tudi vse vedeti o njih. hoče biti o njih poučen. Zato vprašuje o vseh stvareh in na vse strani da zadosti svoj' radovednosti Vsa okolica mu dostikrat ni ko? vn ne ve več odgovora na vsa njegova številna, nenehna vprašanja. Kakor nadležna muha se zaje v
očeta ali mater ali kogarkoli že in ga ne izpusti s 6vojimi vprašanji. Za vse hoče vedeti odkod, čemu, zakaj. Najraje se seveda 6j>ravi nad očeta ali mater rajraje se ozira za njima, ju opazuje pri delu in sprašuje. Najraje nju posluša in najbolj mu gre do srca, kar mu onadva rečeta in o čemer ga poučita. Tako sta že po naravi oče in mati otrokova učitelja in domača hiša in njena okolica prva šola, v katero zahaja mali otrok. Zato pa se morata oče in mati vedno zavedati, da sta dolžna svojega otroka tudi poučevati in jima je od Stvarnika 6amega dana naloga, da vodita prvi pouk 6vojega dečka, svoje deklice.
Iz svojega dognanja otrok hitro spozna, da ga imata najraje oče in mati. Zato naj starši otroku že zgodaj povedo, da ima še drugega Očeta v nebesih, ki ga prav tako ljubi, da. še mnogo bolj ko 6tarši sami. To je prvi pouk v verouku. Seveda pa ni zadosti, če oče in mati svojemu otroku o Bogu samo govorita. Besedam mora vedno slediti dejanje, zato tudi sama ne smeta nikoli opustiti vsakdanje molitve. Starši morajo s svojim zgledom pokazati otroku, kaj je pošteno življenje. Otroci radi poslušajo o Bogu, o njegovi ljubezni in njegovem veličastvu. Kjer pa beseda ne zadostuje, tam mora učiti živo življenje. Otroci se najraje uče od staršev,
njih nauki in zgledi jim najgloblje sežejo v *rce, bodisi v dobrem, bodisi v zlem.
Prvi pouk otroka v domači hiši vodi torej v molitev. Zdi 6e^ da je prav današnji svet pozabil na to temeljno pravilo vsake vzgoje. In če se toliko otrok zgubi že v rani mladosti, je temu krivo gotovo tudi to, ker 6e starši ne zavedajo več. da brez božjega blagoslova ni duševne rasti in razvoja na zemlji. Sama telovadba, 6ama skrb za telesni razvoj ne bo nudila mlademu bitju one odporne sile, ki jo nujno potrebuje, da nekdaj lahko postane koristen člen človeške družbe.
Poznala sem očeta, ki je imel devet otrok, pa majhne življenjske dohodke, pa je kljub temu V6eh devet otrok vzgojil v poštene ljudi iti jih spravil do poštenega kruha. Vprašali so ga, kako je to naredil, pa je odgovoril: »V naši hiši smo veliko molili To je pomagalo nama z materjo da sva lahko vzdržala, otrokom pa, da so pošteni postali Vsako nedeljo popoldne smo šli vsi skupaj k nauku, potem šele na sprehod. Vse fante sem spravil za ministrante. Pa nisem zahteval, da bi bili za to plačani, ker mi je šlo le za to, da se otrok že zmlada navadi v cerkev hoditi. Čeprav hočem, da se otroci Boga drže iz prepričanja in molijo iz notranje potrebe, vendar me skušnja uči, da ima tudi navada svojo veliko moč. To, kar se je otrok v prav mladih letih navadil, ne bo zlepa nikoli opustil v življenju. In zdi se mi, da je najbolj potrebno, kar človek v življenju rabi. molitev. Ta ga drži pokonci v vseh težavah. Zato sem jaz moje otroke učil moliti in to se mi je bogato splačalo. Danes 6em brez skrbi in mirno se lahko veselim in uživam svoj večer življenja. Tudi otroci molijo zame, da mi je počitek sladak.«	H—r.
Umetno vatfen$e
in njegov pomen
Marsikje začno 6 prerajanjem kurjega zaroda že v februarju, glavna meseca za to pa sta marec in april, majnik je že bolj za zaostalce. To se pravi, če hočemo, da nam bodo začele kokoši nesti tja-le proti sredi meseca oktobra — torej v ča6u, ko 6€ jamejo po dosedanji navadi goliti (misati) in prenehajo z nesenjem jajc v času, ko bi jih najbolj potrebovali — moramo izvaliti jajca za te kokoši že prve zimsko-pomladanske mesece. Pri velikih kurjerejcih, kjer imajo po 100 ali celo več sto kur, ne pride nikomur niti na misel, da bi vsa ta jajca, potrebna za novi zarod, izvalile žive kokoši - koklje.
Kokoši imajo v takih razmerah samo eno nalogo, da ležejo čim več jajc. Valjenje s kakljacni bi prišlo mnogo predrago, pa tudi zelo nerodno delo bi bilo to. Ce bi hotel kdo zvaliti 500 jajc — in toliko jajc moraš nasaditi, če hočeš dobiti 62 prvovrstnih mladih kokoši (torej na 8 jajc ena izvrstna kokoš!), preizkušenih že na dobro zimsko nes-noeti polagoma uničili valilni nagon pri naši štiri in trideset kokelj)! Kakor uči skušnja, kure med časom, ko vale in vodijo piščeta, to je okrog 3 mesece, nič ne neso; krmiti jih je pa treba po navadi. Mnogo ceneje pride, ako 6i izvali jajca z lastnim strojem valilni-kom ali si jih pa da izvaliti (po 2 din za vsako jajce). So ljudje, ki pravijo, da bomo z umetnim valjenjem in s povečanjem nes-nosti polagoma uniili valilni nagon pri naši štajerki in da tega ne smemo dopustiti pri štajerki, ki je in ostane kmečka kokoš. Jaz pravim: Kjer je treba v nadomestek za stare, odslužene kokoši le majhnega števila živali, recimo do 10, tam brez skrbi valite z domačo kokljo. Storiti morate pa to gotovo v marcu ali aprilu, do srede maja. Koliko dobrih jajc boste pa nasadili v ta namen, če namreč hočete dobiti 10 prav dobrih jajčaric? Prav nič se ne boste zmotili, ako računate na vsako dobro jajčarico po 8 (osem) dobrih jajc; skupaj torej 80 jajc. Ker nasajamo koklji po 13 do 15 jajc, boste morali nasaditi pač 5 do 6 kokljam. Ce 6e vam ne predstavijo prostovoljno, jih boste morali pač prisiliti k temu materinskemu po6lu. Izkušnja vas bo pa tudi poučila, da napravlja toliko kokelj bodisi med valjenjem, kakor tudi zlasti pozneje, ko vodijo toliko družin na i6tem dvorišču mnogo zgage in neprijetnosti, pa tudi izgub. Seveda, kdor je zadovoljen z dosedanjim spakovanjem, da mu prinese 10 kokoši po kakih 700 jajc na leto (vsaka kokoš torej po 70—75), temu si ni treba kar nič beliti glave ne spomladi ne poleti; kure bodo že storile 6voje, kakor jim bo ravno kazalo, da bo zanje najbolj prav, ne pa za vas. Zato naj vas, gospodinje, opozorim na nekatere prednosti »umetnega« valjenja v primeri z »naravnim« valjenjem:
Z valilnim strojem lahko dobite piske ob vsakem letnem času in ste popolnoma neodvisne od kurjih »muh«.
Kura večkrat gnezdo meni nič, tebi nič zapusti, in sicer za stalno; če ste ji bile nasadile izvrstna jajca od prav dobrih ja-čaric — in drugačna slaba nasajati je vendar proti pameti! — imate zaradi tega že precejšnjo škodo. Saj je dobro plemensko jajce vredno najmanj 3 dinarje.
Kolikokrat se tudi zgodi, da nerodna koklja pokvari dragocena jajca, da imamo celo slučaje, da so jele koklje med valjenjem žreti jajca.
Če hočete, da bodo kokoši nesle pozimi, morate oskrbeti za zgodnjo izvalitev. Za tako pa kokoši prav mnogokrat sploh ne dobite, ker se vzbudi nagon in veselje za valjenje redno šele v poletnih mesecih. Valilni stroj pa je pripravljen ob vsakem času. Valilni stroj prihrani valilcu mnogo časa, posebno kadar gre za večje število valilnih jajc. Valilni 6troj izvali naenkrat veliko število jajc in nadomesti celo čredo kokelj. Va-lilnik za 300 jajc n. pr. opravi delo 20 kokelj, 6troj za 600 jajc delo 40 kokelj, aparat za 900 jajc vali za 60 kokelj; orjakov za 3C00 jajc (200 kokelj) ali 9000 jajc (600 kokelj) in še večjih, niti ne jemljem v misel, ker danes za naše razmere še ne pridejo v poštev. V mali avstrijski republiki n. pr. pa deluje takih velevalilnikov že cela vrsta, ako naj navedem zgled, ki nam je najbližji.
Zelo važno je to-le: Piščanci se skoraj redno nalezejo cd svojih kokelj uši in raznih drugih zajedalcev; to se ne zgodi pri umetnem valjenju in pri vzreji piškov pod umetno kokljo na gorko vodo ali oglje ali premog ali petrolej. Tudi elektrika se da, če je poceni, lepo uporabiti za segrevanje umetne koklje.
Zelo pogosto se pri naravni koklji — pri zgodnji izvalitvi, ki edina ima vrednost za nas — piški prehlade, dan za dnem jih je manj, izguba pri izreji znaša mnogokrat 50 odstotkov. Pri umetnem valjenju in izreji ne presega izguba normalno 5—10%. Zato priporočam: Poskusite z umetnim valjenjem in izrejo piščancev z umetno ali naravno kokljo, da se prepričate, kaj je bolje za vas. Kaka majbna smola v začetku vam ne sme vzeti poguma.	ovfr.
KUHINJA
Polenovka na laški način. Namočeno polenovko pustim četrt ure v slani vodi vreti. Potem potegnem lonec z ribo na stran za eno uro ali tudi dalj. Na en kilogram pole-novke rabim tri četrt kilograma krompirja. Krompir operem, olupim in na zrezke nare-žem. Potem vkladam menjaje ribo in krompir v visoko kožico. Začnem 6 krompirjem in na krompir vkladam osnaženo polenovko. Vsako površino ribe posujem s čebulo, 6 poprom, s sesekljanim zelenim peteršiljem in s strtim ali sesekljanim česnom. Zadnja plast naj bo zopet kromipr. Po krompirju polijem
14dkg dobrega olja in eno osminko in pol mrzle vode. Kozo dobro pokrijem in dušim polenovko eno uro. Šele proti koncu dušenja zmešam polenovko. Na mizo jo dam s kislim zeljem.
Slanik v ješprenju. četrt litra debelega ješprenja skuham v neosoljeni vodi do meh-kuhanjem pridenem ješprenju strok strtega ali sesekljanega češnja, košček naribanega korenja, drobno sesekljanega petršilja, en lavcrov list in en droben, na kocke narezan krompir. Ješprenj zabelim z razbeljeno mastjo, ali namesto te z surovim maslom, ki naj ga bo za drobno jajce. Nazadnje dodam še en osnažen in na kocke zrezan slanik. Ko juha dobro prevre, dam jed na mizo.
Namakanje polenovke. Pri kupovanju po-lenovke je treba gledati na velikost in na barvo ribe. Majhne ribe z belim mesom so najbolj okusne. Ribo razžagam na pet prstov široke kose. Najprej namakam ribo v mrzli vodi dva dni. Vsaki dan menjam vodo. Po dveh dnevih polijem polenovko z mrzlim lugom. Lug napravim iz pepela bukovih drv s tem, da pepel poparitn. Lug pustim da se ustali. V lugu pustim ribo zopet dva dni. Zadnje namakanje je zopet v mrzli vsak dan menjajoči vodi. Tudi zadnje "namakanje traja dva dni.
Zdrobova juha. V lonec nalijem dva do 3 litre vode. Takoj pridenem par koščkov korenja, par koščkov rumene kolerabe, par koščkov olupljenega zelnatega storžka, en cel krompir, korenino zelenega petršilja, vejico majarona, par šilotk ali odrezek navadne čebule. Vodo osolicn, lonec pokrijem in kuham zelenjavo eno uro. S to juho z al i j eni štiri žlice pšenionega zdroba, ki sem ga na surovem maslu ali na masti bledorjavo zarumenila. Zdrob kuham še nekaj minut in ga zboljšam z enim celim stepenim jajcem. Ko juha z jajcem prevre, jo zlijem v skledo in dam na mizo.
Pomivanje pločevinastih posod. Pločevinaste posode so zelo podvržene rji. Pomivati 6e morajo v zelo vroči vodi in takoj po po-mitju dobro obrisati 6 snažno krpo in še dobro osušiti na štedilniku na drvah. Ako bi teh posod takoj ne obrisala, zarjave takoj.
Za opekline zmešaj beljak in žlico olja, namaži na krpo in naveži.. Tudi apno z oljem zmešano hladi (apnena voda). Majhne opekline se zdravijo hitro, če držiš opečen ud nad vročo posodo. Ne na odprtem ognju! Zganjevi obkladki hladijo in zdravijo, konop-ljino in šentjanževo olje tudi.
GOSPODARSKE VESTI
Ž/VINA
Cene mesa v Kranju: govedina I. vrste 10—12 din, II. vrste 8—12 dm. III. vrste 8 do 10 din; svinjina 14—16 din. slanina 20 do 26 din, svinjska mast 19 din za 1 kg. K o ž e goveje, surove 14 din. telečje 15 din, svinjske
11	din za 1 kg.
Iz Brežic poročajo za začetek marca naslednje cene živini: voli I. vrste 6 din, II. vrete 5 din. III. vrete 4.50 din; telice I vrste 5 din, II. vrste 4 din III. vrste 3.50 din; krave I. vrste 5 din, II. vrste 4 din; III. vrste 2.50 din; teleta I. vrete 5.50 din, II. vrste 5 din; prašiči špeharji 8.50 din pršutarji 7.50 din za 1 kg žive teže. Mesne cene: govedina 10—12 din, svinjina 14 din, svinjska mast 18 din za 1 kg. Kože surove goveje 8 din telečje 12 din. svinjske 2.50 din
Na celjskem trgu ima v' začetku marca živina tele cene: voli I. vrste 5.50—6 din,
II.	vrste 5—5.50 din, III. vrste 4.50—5 din; telice I. vrete 5.50—6 din, II. vrste 5,50 din,
III.	vrste 4—5 din; krave I. vrete 4—5 din,
II.	vrete 3.50—4 din, III vrete 2.50—3.50 din; teleta I. vrste 5.50—6.50 din, II. vrete 5 do 5.50 din; prašiči špeharji 8—9 din. pršutarji 7—8 din za 1 kg žive teže. Mesnecene: govedina I. vrste 11—12 din, II. vrete 10 do
12	din, III. vrete 10 din; svinjina 14—16 din. svinjska mast 16—17 din, slanina 15—16 din za 1 kg. Kože 6urove goveje 8—12 din, telečje 12—14 din, svinjske 6—8 din za 1 kg.
Maribor dne 3. marca 1938. Cene živini: voli I. vrete 4.80—6 din, II. vrste 4.75—5.50,
III.	vrste 4.40—5 din; telice I. vrste 5 do 5.50 din, II. vrete 4.75—5 din, III. vrste 4.50 4.75 do 5 dinarjev, III vrste 2.50 do 3 dinarje; teleta I. vrste 5—6.50 din, II. vrste do 4.75 din; krave 1. vrste 4—5, II. vrete pršutarji 5.25—7.75 din vse za 1 kg žive teže.
Prašiči (sejem dne 4. marca): poljski 5—6 tednov stari 85—105 din, 7—9tednov 110—120 din. 3 do 4 mesece 145—190 dni, 5 do 7 mesecev 240—380 din, 8—10 mesecev 410—480 din. 1 leto 780—810 din. Na vago 1 kg žive teže 5.50—7.75 din, 1 kg mrtve teže 8.50-11.25 din.
V Ljutomeru so imeli dne 1. marca sledeče cene živini: telice I. vrste 4.50 din, II. vrste 4 din III. vrste 3 din; krave II. vrste 3 din, III. vrste 2 25 din; teleta I. vrste 5 din, II. vrste 4.50 din, prašiči pršutarji 6 din za 1 kg žive teže. Cene meea: govedina 8 do 12 din, svinjina 12 din, 6vinjska mast 16 din za 1 kg. Kože surove goveje 9 din, telečje 12 din, svinjske 10 din za 1 kg.
Na semanji dan v Ptuju 1. marca so bile cene: voli 4.25—5 din, junci 3.80—4 din, krave 2.50—4 din, telice 4-4.75 din za 1 kg žive teže. Konji so se prodajali po 400 do 6.5C0 din po kakovosti, žrebeta po 1.000 do
2.000 din. Prašiči debeli 7.25—8 din, plemenske svinje 6—6.25 din, pršutarji 6.75 do 7 din za 1 kg žive teže; mladi prašički so šli po 90—160 din komad.
Na novomeški sejem dne 7. marca t. 1. 60 prignali 337 glav goveje živine in 642 prašičev. Prodali 60 165 repov goveje živine in 348 prašičkov in prašičev Kupčija z voli je zelo živahna in 60 šli povprečno po 5 din za 1 kg žive teže, krave pa kot klavna živina jx> 3.50—4 din. Cene mladim pujskom so precej zrasle, in sicer za 10—30 din pri glavi, cene pršutnikom se ni60 spremenile in 6e držijo 6—7 din za 1 kg žive teže.
Na ljubljanskem sejmu dne 2. marca t. 1. so bile cene živini: voli I. vrete 5.50—6 din,
II.	vrste 4.25—5 din, III. vrste 3.75—4 din; telice I. vrete 5.50—6 din, II. vrste 4.25 do 5 din, lil. vrste 3.75-4 din; krave I. vrete 4.25-5 din, II. vrete 3.75-4 din, III. vrete 3—3.50 din; teleta I. vrste 7—8 din, II. vrete 5.60—7 din; prašiči sremsk: 10.50—11.50 din, domači 9.50—10 din, pršutarji 8.50, vse ža 1 kg žive teže. Mesne cene v Ljubljani: meso I. vrete 12—14 din, II. vrste 10—12 din,
III.	vrste 6—8 din; teletina I. vrete 14 do 16 din, II. vrete 12—14 din; svinjina 15—18 dinarjev, prekajena svinjina 16- 20 din, svinjska mast 20 din, domača slanina 16— din, hrvaška 17—18, konjsko meso 4 din, ovčje meso 8—10 din za 1 kg Kože surove goveje 12 din (težke), kravje 11, telečje 13 din, svinjske domače 10 din za 1 kg.
V Kranju je bilo na sejem dne 7. marca prignanih 60 volov (prodanih 51), 38 krav (21), 12 telet (12), 4 junice (3), 3 biki (3) in 31 prašičev (13). Najlepši vol je dosegel ceno 3.500 din, najlepša krava 2.000 din, junica 2.500 din, bjk 2.400 din. Na vago so bile cene sledeče: voli I. vrste 6 din, II. vrete 5.75 din, III. vrete 5.50 din; telice I. vrete 6 din, II. vrste 5.75 din, III. vrete 5.50 din; krave I. vrste 5.50 din, II. vrete 4.50 din, III. vrete 3.50 din; teleta I. vrete 7 din. II. vrete 6 din; prašiči špeharji 10 din, pršutarji 9 din za 1 kg žive teže. Mladi prašički od 7 do 8 tednov stari so šli po 105—130 din za komad.
PRAVNI NASVETI
Dolg pri trgovcu. F. V. — Leta 1930 ste si od trgovca izposodili vsoto denarja. Kljub temu, da ste zaščiten kmet, zahteva trgovec, da mu vrnete vso veoto, češ da rabi denar za obrt. Vprašate, ali ste dolžni vrniti trgovcu vso vsoto. — Samo dolgovi, ki so nastali iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela, se ne znižajo, ampak jih morajo dolžniki odplačati v dvanajstih letih v enakih letnih obrokih. Vaš dolg pa nt nastal iz nakupa blaga, ampak je posojilo. Zato se dolg znižat za
polovico, ostalo polovico pa ste dolžni plačati v 12 letih s 3% obresti v enakih letnih obrokih, vsako leto najkasneje do 15. novembra. Upnik Vam je dolžan poslati obračun in novo obveznico in to preko Vaše občine. Če Vam v obračunu in obveznici ne zniža dolga, morate pri občini vlbžiti svoje prigovore. Občina bo nato postopala po predpisih uredbe o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami. Dokler Vam upnik ne pošlje nove obveznice, niste dolžni plačati obrokov. Po opravljeni zameni dolžniških listin ste pa dolžni plačati vse zaostale obroke po uredbi.
Dolg, ki znaša 500 din. D. M. — Kmetu ste posodili 500 din. Ko ste ga terjali, je odgovoril, da Vam bo dolg plačal v 12 letih in to samo polovico. Ker ste vžitkar, vprašate, če ste dolžni tako dolgo čakati na plačilo dolga. — Vaš dolžnik je v zmoti, če misli, da se tudi dolg, ki znaša 500 din, zniža na polovico in da se tudi ta dolg odplačuje v 12 letih. Po predpisih uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov se morajo plačati kmetski dolgovi, ki niso večji ali, ki po opravljeni znižbi niso večji od 500 din, v dveh enakih letnih obrokih Iz tega sledi, da bi Vam bil moral že ves dolg plačati, ker sta oba obroka dospela v plačilo.
Podpora za vodnjak. J. Š. S. — Vsi prizadeti lahko napravite skupno prošnjo na bansko upravo, ki jo morate kolkovati z 10-dinaskim kolkom. Priporočilo bo vsekakor na mestu
Po vojni razdeljena zapuščina. A, S. — Ko je umrl oče leta 1919 brez oporoke, sta bila sin in hči zakonita dediča. Če je pri zapuščinski razpravi takrat bilo dogovorjeno, da dobi fant posetvo, zato pa mora sestri izplačati doto, ki je po takratni cenitvi odgovarjala očetovi zapuščini, potem ne more več sestra sedaj zahtevati od brata, da ii da doto po sednnji vrednosti posestva. Izgubo zaradi razvrednotenja denarja mora trpeti pač tisti, ki ima denar aH denarno terjatev.
Nepravilno premerjen les, P. M. Z — Če
je kupec po svojem pooblaščencu dal premeriti od vas prodani les, ki ga je tudi že plačal, in se je lesa namerilo za eno sedmin-ko manj. kot ga ie b'lo v resnici, potem lahko z-ahtevati od kupca, da vam to razliko plača. Vi boste morali pač dokazati, da je bilo lesa res toliko, kakor vi trdite in da ie bilo kupčevo merjenje porootno.
Čigav je hrast? M. S. G. Č. — Če mejaš trdi, da je hrast niegov, vi pa pravite, da je posekan na vašem-svetu, potem ie pač meja sporna. Pri sodišču morate najprej predlagati, da se meja uredi. Če bi se ugotovilo, da je meja dobro vidna in da ste tudi vi doslej v miru už'vali svet, kjer je bil posekan hrast, bo sodišče izreklo, da ie dal mejaš povod za ta mejni spor, ker vas je moti! v vaši mirni pojesti, in bo njemu naložilo vse stroške postopanje. Če «e pa to ne bo izkazalo, potem bo trpel vsak polovico stro-
škov, ker je pač sodno zamejičenje b?lo potrebno Šele ko bo meja urejena, boste lahko tožili soseda na povračilo odškodnine za posekani hrast, če je bil res na vašem svetu posekan
Nepriznana zaščita. I. A. V. L. — Ker
vam pred leti ni bila priznana kmetska zaščita in vam je bilo nato posestvo prodano na dražbi, kar vse je postalo med tem pra-vomočno, ne morete sedaj ponovno zahtevati, da se vam prizna zaščita. Saj stari dolg, ki ste ga vi smatrali, da je zaščiten, je sedaj že poravnan z izkupičkom za prodano hišo. Za morebitne nove dolgove po 20. aprilu 1932 pa zaščita sploh ne pride v poštev.
Sosedova okna na dvorišče. K. M. M. — Če stoji sosedova hiša ie 30 let ob vašem dvorišču z vsemi okni, ki jih ima sedaj, potem je sosed pridobil za svojo hišo pravico do luči in razgleda preko vašega dvorišča pri sedaj spornih oknih in ste vi zavezani, da ne smete prav nič takega zgraditi na svojem dvorišču, kar bi sosedovim oknom vzelo luč ali razgled, Če pa sosedova hiša še ne stoji 30 let, lahko svoje dvorišče ogradite brez ozira na sosedova okna.
Zaščita. G F. Leta 1930 ste prodali posestvo in vam je kupec ostal dolžan del kup nine. Vi 6te že v letih, nesposobni za delo in ste mnenja, da t>i vam moral plačati ves znesek, on pa trdi da uživa zaščito, češ da ste vi v boljšem gmotnem jx»ložaju. ker se pečate s kupčijo. Ker je dosegel zaščito, ste vložili pritožbo zoper sklep sodišča. Dolžnik ne plačuje obrokov. Vprašate, kaj 6toriti. — Iz vašega pisma ne vidimo ali je sodišče že končncveljavno odločilo o vprašanju, ali dolžniku pripada zaščita ali ne. Ce je padla že končna odločba drugostopnega, t. j, okrožnega sodišča, pač ni pomoči in moratepo-e topa ti po pravilniku o zameni dolžniških listin i novimi obveznicami, t. j. dolžniku morate poslati obračun z za polovico znižanim zneskom dolga in novo obveznico, ki se glasi na polovični znesek dolga. Ce dolžnik v 15 dneh ne vloži prigovorov pri občini, vam mora plačati vse zapadle obroke, ker jih drugače 'ahko sodnim jx>tom izterjate. Ce pa okrožno sodišče še ni izdalo odločbe o tem ali je dolžnik zaščiten, počakajte na to odločbo Pripominjamo, da po uredbi ne uživa zaščite dolžnik, ki je v boljšem gmotnem t>oložaju od svojega upnika.
Dol? pri okrajni posojilnici in zaščita. A. R. Obrnite se vendar na posojilnico. Tam boste najbolj točno zvedeli, aH so vašo terjatev odstopili Privilegirani agrarni banki in če je niso. zaka; ne.
Kmečka služkinja in zavarovanje. L. Ž. Po zakonu o zavarovanju delavcev so izvreti od obveznega zavarovani« poljedelski delavci in posli v poljedelskem delu.
Naročajte »Oomci!i:i!ia«!