Knjiga Slovenska XIX. veku. Scbastijan Žcpir r. 18. jan. 1829 v Križih (Gozdu) pri Tržiču, učil se v latinskih šolah v Ljubljani, jezikoslovja na Dunaju, služboval na gimnaziji v Varaždinu, Zagrebu, Novoniestu, naposled opet v Zagrcbu, kjer je u. 9. jan. 1883. Čvrst jezikoslovec in narodnjak je pisati jel vže v srednjih šolah ter v Beču z drugimi vred pomagal A. Janežiču, da je izšcl na pr. nZgodovinski Katekizem, Slovens^ki Goffine" itd. Posebej: a) čudodelni klobuk. Glurua v 3 dejanjih, po Klicperi iz česk. poslov. S. Ž. b) Pozabljenci. Vesela igra v 1 dejanju, poleg Kotzebua posl. S. Ž. za Draniatično društvo. c)Poraba predlogab uGunduličn i Palmotiča. Prinesak za hervatski tečnik. Spisao S. Žepič, in to v izvestju gimnazije Varaždinske 1. 1860 i 1861. IV. str. 16—34 i 3—23 tako izvrstno, da so se čudili temu celo najbolj učeni Hrvatje. nOsvčdočen o važnosti predlogah u svakom jeziku, i koliko temeljito njih znanje doprinosi k toniu, da se niisao pisateljeva što bolje razunie, a videči, da se u tom do sada malo šta u nas radilo, koliko ja znam, to odlučib, koliko malahne mi sile moje dopuštaju, materinski bo jezik mi je naiečje slovensko, raztumačiti predloge u dvojice najodličnijib starib pesnikah hervatskih, t, j. Guaduliča i Palmotiča, te razuraenje njihovo koliko toliko olakšati itd." d) Novice 1. 1867 str. 296 — 380: Izvestja ali programe nekterih slovenskih in hrvaških gimnazij, pa memogrede nekaj slovniških opazek. Tako tudi v Glasniku 1. 1867: Slovnične drobtinice. Spisal prof. Žepič. e) Latinsko-slovenske vaje za I. gimnazijski razred. Izdelal po Jul. Alb. Diinnebierju S. Žepič. Novomesto. 1875. 8. str. 111. — Slovar k latinskim vajam za I. razred, po paragrafib razvrščen I — XXXV. — Slovar k ,,Latinskim vajani" za I. in II. razred. Del I. Lat-slov. str. 1—174. Del II. Slov.-lat. 1-116. Založil Deželni odbor kranjski. Natis. Vinc. Boben. ,,Za hrvatske gimnazije je Žepič sestavil ,,Lat.-brv. vježbenico" za II. razred (po Rožku); v rokopisu je dovršil iste vaje (po Rožku - Jurkoviču) za III. razred. Za ,,Lat.-hrv. rječnik za škole" zdelal je črke C—H, pregledal ves rokopis, prispodobil ga z izvirnikom ter za tisk pripravil. Ravno tako je pripravil za tisk več knjig zbirke: nStari hrvatski pisci", ki jo izdaje jugoslavenska akademija ter je več let za veliki akademični BRječnik" zbiral gradivo kakor pridna čebelica" (Vid. Zvon 1883 str. 128—131. Sp. dr. Fr. J. Celestin). — ,,S. Žepič zasluži, da ga staviino marsikterenm Slovencu njegovega stanu v posnemovalen zgled; kajti le potem, da se ves učiteljski svet slovenski zanima za znanstveno delovanje in se ga udeležuje, dojde našemu, vzlasti zniinstvenerau slovstvu boljša bodočnost. Zatorej slava Žepičevemu spominu! (Gl. S v Kresu 1883 str. 119)." Janez Božic r. 15. okt. 1829 v Lescah na Gorenjskem, sveč. 1854, kapelan v Krašinji, gimnazijski učitelj na Reki, nekaj let na Dunaju za jezikoslovje pripravnik, potem vrednik Slovencu v Celovcu, duhovni pastir v Kortah (Trogern) na Koroškem, u. 28. maja 1884. Krepko pisal slovenski vže a) V nSlov. cerkv. časopis ali v Danico" 1. 1848: Dober pastir. Skrivna skopost. Krasen limbar nedolžnosti na kervavim bojišči; 1. 1849: Kazen božjiga ropa itd. b) Vedež 1848: Strab. je v sredi votel, okoli ga pa nič ni itd. c) Stric Tomaž ali življenje zamorcov v Ameriki od Henriete Stowe. Svobodno za Slovence zdelal J. B. V Celovcu 1853. XII. 8. 155. d) Vodilo grešnikov. Spisal čast. oče Ludovik Granaški, redovnik sv. Donainika. Nat. in zal. Milic. V Ljubljani 1854. Zvezek I. v 24 poglavjih 8. str. 312 poslovenil Janez Božič. Zvez. II. itd. gl. Jezičnik XIX. str. 27. J. Rogač. e) Koledar za Slovence v povzdigo kat. duha za 1. 1855. I. 8. 68. — Trčaj II. 1856. Sostavila B in F. t. j. Božič in Frelih. f) Platonov Kriton in Apologija. Iz grščine poslovenil Ivan Božič. V Celovcu 1862. 16. str. 78. Nat. J. Leon. V Predgovoru pravi p.: »Ker s tem prevodom kaj novega podamo ljubim Slovencem, prosimo jih najpred, naj ga blagovoljno sprejmejo in sodijo, posebno ker ga ni bilo mogoče piliti devet let . . . Res je sicer, kar je uni dan nekdo naših učenih rojakov pisal, da bi bili za zdaj naj bolji in naj koristneji prevodi za Slovence tisti iz drugih slavjanskib narečij — ali vsi izobraženi narodi so malo po malu začenjali s prelaganjem klasičnih del, grških namreč in rimskih . . Stari so bili in bodo ali v izviru ali v prevodih vedno učitelji poznojim narodora. Gotovo niso bili popolnoma, posebno kar vero zadeva, izgledi nam za nasledovanje itd." g) Slovenec, političen list v Celovcu 1. 1865—1867 št. 47. Tečaj I—III. V II. teč. 1806 do št. 96 lastnik A. Einspieler; sicer pa: Izdatelj in odgovorni vrednik J. E. B o ž i č. h) Besednik donašal je spiske njegove p. II. 1870: Sreča pa nesreča (Iz pučk. Prij. posl. J. B.). Skrivnostni lonec. Moder kinet. Društveni red pri starih Slovanih. Zvest prijatelj je boljši od srebra in zlata. T. IV. 1872: Nekaj zastran stelje. T. V. 1873: Slep berač pa nja otrok. Povest s kmetov posl. J. B. 1—34 itd. nKoroški Slovenci in z njirai tudi vsi rodoljubi mile naše domovine žalujejo ob grobu umrlega pisatelja Janeza Božiča", piše Kres 1884 str. 376. In Zvon str. 445: nJanez Božič . . je prebil preskušnjo za gimnazijalnega učitelja. Pridno je z Dunaja pošiljal Novicam uvodne članke in politične dopise . . Ker je oglušel, popusti jezikoslovje in se loti politike . . . Pokojnik je bil ljubezniv, vesel, pošten, omikan mož. Bog mu daj vcčni mir itd.!" France Šrol r. 29. nov. 1829 pri sv. Lovrencu na Goričkem, svcč. 1852, kapelan pri sv. Lenartu, župnik v Svičini, naposled v Ljutomeru, u. 31. dec. 1885. Slovenec blage volje je dopisoval vže 1. 1853 iz Gradca in pozneje v a) Novice p. Kratkočasna smešnica. Kaj je Vilčekov Drašek vidil po svetu. Baba je storila, kar satan ni mogel itd. — V b) Danico p. 1. 1853: Venec na grob vč. g. J. Klajžera, Lazaristov priora v Celju (Pesem). Dopis o Schloru, Gruberju in Klajžerju. L. 1857: Ne prešeštuj. Za sveto noč (Pes.). Novoletnica (Pes.) L. 1858: Ne odlagaj poboijšanja. Dekliči, varite se grešnih plesov. Marija Ijuba mati. L. 1859: Še nekaj za svate. L. 1864: Rožica na grobec Janeza Karba, kaplana pri sv. Rupertu (Pes.). Na primer: Marija ljuba mati. 0 Marija, naša mati!Angeli v nebeški službi Tebe ljubi celi svet;Pozdrav Tebi pojejo, Vse želi Ti čast dajati,In svetniki v Tvoji družbi Kar živi in zna vmčtlNoč in dan veseli so itd. Največ je dopisoval v Ijubljene c) Drobtinice na pr. 1. 1859—60: Ana Lackova, poštrna kcvšanska dcklič. Bnj z jarcom. Kaj je naj boljšega (Pesem). L. 1862: Mati in brezovica. Ali je dnbro, da se šola loči od cerkve, ali ne? Pokopač (Pes.). L. 1863: Smreka m (vvv. Žaba in kača. Smert in bogatec. Z zerna zraste lat — z tatiča tat. Beseda očetova k sinu, ki gre na tuje (Pes.j. L. 1864: Tonika Tretlerjeva, pridna deklica. Stara navada — železna srajca. Oroslan in lesica. Jupiter in kača. — Kaj je storiti mladeži na kmetib, kedar odraste vsakdenski šoli (1. Naj pridno obiskuje nedelsko šolo. 2. Naj rada posluša keršanske nauke. 3. Naj pogosto prejema sv. zakramente. 4. Naj marljivo prebira dobre knjige in časopise) str. 273 — 287. — L. 1865-66: 0 zapovedanih postnih rlnevib zderži se uiesenih jedi. Veselje in žalost. Lisica in miš. Zajec in oroslan. Lesnika in cepljena jablan. L. 1869: Sv. Trojica v slov. goricah (s sliko). Koga so v peklu postavili za glavarja. Dojka in koza. Osel kot kralj zverine. Medved in polh. Govnjač in rmrljivost. Hrast in želod. — Klic po lastovicah, Rožice, Solnce (Pesni) itd. — Izmed knjig in časopisov prii^oroča odrasli mladini Drobtinice, bukve družbe sv. Mohorja, v posvetnih zadevab Novice, in v dušnih potrebah Zg. Danico. Popisavši potrebo katoliškega lista pravi na pr.: nKakor perva straža, ki stoji na mejah sovražnika, urno neprijatelja naznani, ko se prikaže ali bliža, da dalje zadej stoječa truma se pripravi in dobro pripravljena sovražnika pričaka; tako Danica mnogoteremu sovražniku lepo šemo iz lica potcgne, da v hinavsko lice pogledaš in spoznaš. Danica ti pokaže volka, če tudi ovčji kožuh nosi. Radostno prebiraje Danico boš lehko opazil, kaj vse malopridni svet počinja, da bi razširil kraljestvo hudičcvo, zasledil boš vse skrivne zanjke umno nastavljene in lebko ti bo, se jih zogniti. Danica ti pokaže cvetje kristjanskih krepost, pa tudi ternja grehote ti ne zakriva, da se ga ogibaš. Danica ti naznanja vse veselje in vso žalost, ki jo ima naša raati, sv. katoliška cerkva po vesoljnem svetu. Ona popisuje stan sv. niisijonov med divjimi narodi in nam kaže veselo rast sv. cerkve. Ona pa tudi popisuje britko preganjanje, ki ga po mnogih deželah terpijo kat. kristjani, zlasti pa njih naj viši pastir, naš sveti Oče v Rimu. S tem si prizadeva Slovence buditi iz sramotnega in pogubljivega spanja gerde mlačnosti v veri, jih navdušiti za sv. cerkvo, in jih spodbuditi, da radi tečejo svojim revnim bratom na poraoč, pa tudi sami za sebe dar sv. vere vredno cenijo. Zares, ne vedil bi za ob nedeljah in praznikih odrašeni mladini priporočati bolj podučljivega in spodbudljivega branja. Zagotovim te: pri branji vsakega lista ti bo mila tolažba tekla v serce, in noka svetla zvezdica bo ti zasvetila v sercu in pameti, ktera ti bode prijazna spremljevavka po nevarnem potu življenja (Drobt. 1864 str. 285)." d) Marljivo se je glasil tudi v Slov. Gospodarju na pr.: Potovanje v Žulcpah; Potovanje v Rim, Neapol in doimi 1. 1875 itd. Životopis njegov gl. 1886 št. 4. Kar poje dragemu prijatelju (Danic. 1864), velja tudi o njem: Ko rožica v jesen' si nam ovenil: Pa upam — duši rajska milost sije. France Domicel r. 1. okt. 1832 v Zagorji, učil se v Ljubljani, u. bogoslovec III. 1. 22. avg. 1855. Živ Slovenec Pivčan oglasil se je v Danici I. 1853, vesel pesmic J. Stritarjevib (Luna, Danica, Zora, Marii) str. 96: Zastavica. Štiri so stvari en'ga imena, Vsaka pa je druziga plemena. ,,Perve listi duh sladak duhtijo — Zalo ti cvete v domačcm mesti; Drugo sape v daljni jug podijo — Ona spravlja skor ljudi iz svesti; Tretja se rodi o zori zlati — Ali umerje ko solnce vzhaja; Zadnja je ljubezni sladke mati — Ktera stare moč peklen'ga zmaja". p . . č . . V naslednjem listu stavi se po njem zastavici vganjka: BZgodnja danica" t. j. 1. Naš cerkveni list; 2. Ladija v Afriki; 3. Zvezda; 4. Marija. — Kakor v Danico — pisal je v Novice na pr. 1. 1855 iz Zagorja na Notranjskem o hudi koleri in o milosti deželnega poglavaija grofa Chorinskega. — Huda kolera pobere i njega, a Novice so iz zapuščine njegove priobčile 1. 1856 na pr.: Znamenitosti Notranjskega in popis Pivke. Narodna pravlica. Pri koscu (Peseni). Zvestoba psa itd. — Znanci so čutili in obžalovali njegovo zgubo, in v njihovem smislu zloži mu Jož. Novak za obletnico v Novic. 1856 str. 274 lepo spomenčico. Na razgled bodi z ozirom na njegovo ijudomilo delovanje o koleri: Pri koscu. Nikar, nikar ne mahni sim, Glej, glej; iz te bučelicaPo tleh leže in se sušd, Kjer cvetko rastejo; Zletela ravno kar, Kermilo so goved, — Te prosim, prizanesi jim, Napila meda sladkigaVonjava, zalost njih — kje je? Saj dokler docveto! Se je — o stoj! nikar! In kje je njihov med? Al mar ne čutiš nič vonjav, Al ojstra kosa le verši,Pri smertni postelji sem stal Ki 'z perjiča puhte ? Sekač ne čuje me;Mladenčev in deklet, Ne vidiš, kakšen kras so trav, —Pod koso vse mu obleži,Se kosca sponmil sem in trav, Te nič nc vcseld? Osat in rožice. Na rožc in njih med. Janez Valjavec r. 2. jan. 1832 v Šenčurju pri Kranju, sveč. 1857, kapelan v Vipavi in Tržiču, ). 1860 v red Jezusov, u. v Celovcu 9. maj. 1875. Slovenec ven in ven že v srednjih šolah je oglasil se najprej v: a) Slov. Bčeli 1. 1853, kjer se nabaja popisana ,,Slovenska slovstvena zgodovina". Sostavljena posebno po prednašanju g. prof. Metelkota, po Šafafiku in Jungmanu. Kratek pregled našega slovstva do 1. 1848. Str. 108—216. Starodavnost. Glagolitje. Cirilsko. Novoslovensko (Vid. Jezič. str. 7. Janežič). Ivan Valjavec. V b) Danici 1. 1853 št. 4 čitati je njegova ,,Pesetn mornarja". — Iskren misijonar je deloval po vsej Sloveniji v duhovnih vajah in misijonih ter spisoval si o njih sporočila, ktera — namenjena v tisk — ostala so zarad preobilih troškov v rokopisu, a priobčevala se le po Zg. Danici 1. 1876 — 1879: Misijonska sporočila P. JanezaZlatoustaValjavca, pervega slovenskega misijonarja v 19. stoletji in rnašnika iz družbe Jezusove, izdal P. Fr. Sajovic. — 0 smrti misijonarjevi glej v Danici 1875 str. 229 iz českega, str. 252 iz Zaliloga, str. 259 iz Celovca. Dasi so jako krepka njegova poročila po tvarini in po obliki, na priraer bodi vendar le poezija njegova iz 1. 1853: Pesem mornarja. Ko noč po moiji plašč razvijeKo zvezde se začno srebriti, In zvezdica pri zvezdi sije,Nebo in morje rudečiti, Ko v lučih sinja plan miglja:Ko jasni dan se porodi: Za te čistoZ molitvico Se mi vnamoTe jutranjo Marija, čutja v dnu serca.Marija, tvoj mornar slovi. Ko samoč na korablji čujemKo mi pa zadnji dan zasveti, In zoro božjo ogledujeni,Za vedno ko neham sopeti, Ko vzdiga glavo nad morje:Marija, ti me pelji v raj : Tud' meni ž njoDa bom s tabo DvigujejoV sveto ncbo Marija, k tebi se želje.Se šel radovat vekomaj!