štev. 5. V Ljubljani; 15. marca 1926. Leto XLIII. Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena iistu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg št. 3 Urejuje Viljem Rohrman. Vsebina : Pogoji za uspevanje jarega žita. - Proč z njivskim plevelom! — Važnost rezanja svinj. — Reja štajerskih kokoši. -Poskusi z „arsokolom" proti raznim škodljivcem. — Lepi uspehi z zložbo zemljišč. — Kako gospodariš? — Vprašanja in odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Dopisi. -- Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Vestnik društva kmet. strokovnjakov za Slovenijo. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Pogoji za uspevanje jarega žita. Inž. Sadar, Maribor. Pred spomladansko setvijo premislimo še enkrat najvažnejše pogoje za uspevanje jarega žita! Ti pogoji so: 1. Temeljito zrahlana in razkrojena zemlja, ki jo v prvi vrsti povzroči jesensko globoko oranje, ki odpira rastlinski živež, zadržuje vlago v zemlji iti omogoča zgodnejšo setev. Spomladi orjemo le rastlinam, ki žele zelo rahlo zemljo, ali le zemljo, ki jo je moča preveč zaprala. Navadno bo pa dovolj, da jesensko brazdo spomladi zrahljamo s kultivator-jem ali težko brano. 2. Krepka zemljia. Zemlja mora biti pri „stari moči" ali smo jo pa morali gnojiti pred ali ob setvi. Spomladi trosimo lahko skoraj vsa umetna gnojila, če jih trosimo dosti zgodaj. 3. Prvovrstno seme. 4. Pravilna razdelitev semena. Razdeliti ga moramo namreč kar najenakomerueje, da dobi vsaka rastlina zadosti prostora za rast. Če stoje rastline pregosto, ne postanejo tako krepke. Enakomerno pa moremo sejati le s sejalnico (sejalnim strojem). Če sejemo na široko, gre delo le ob mirnem vremenu dobro od rok, za vetrovnega dne pa sploh ne moremo sejati. Tudi v zemljo ne spravimo semena enako globoko, kajti nekaj semena ostane na vrhu zemlje, en del ga spravimo v pravo globino, en del ga pade pregloboko, kjer sploh ne kali ali pa slabo in ne pride na dan. Nasprotno pa spravi sejalnica vse seme enako globoko, tako da lahko kali vse kaljivo seme; s tem prištedimo do 30% semena, kar znaša težke milijone v vsej državi. Kaljenje je v zemlji odvisno od delovanja toplote, vlage in zraka. To delovanje je enakomerno le tedaj, kadar leži seme enako globoko: takrat seme istočasno odžene, se enakomerno razvija, istočasno zori in da izenačeno klasje in zrnje. Dobro odganjanje pomeni pol žetve. Sejalnica seje rastline v enako oddaljene vrste. Če smo sejali na široko, je lahko padlo več zrn pre-blizo skupaj, kjer se rastline pozneje stiskajo ter si kradejo svetlobo, zrak, vodo in živež. V vrste sejane rastline dobivajo več svetlobe, stanice bilkinih ko-lenc se utrdijo, žito ne poleže tako hitro, je bolj zdravo in odporno, obilneje rodi, zrnje je' debelejše, toča ne napravi toliko škode, posebno če pada v smeri vrst. 5. Prava množina semena. Nihče ni še obogatel, če je skoparil pri semenu. Če premalo sejemo-, stoje rastline preredko in ne morejo izrabiti vsega prostora. Le tedaj dobimo popolen pridelek v tem slučaju, če bi vzkalilo vsako zrnje, če bi se vsaka rastlina obdržala in močno obrasla. Navadno pa premočna obrašča ni koristna, kajti številne stranske bilke razvijajo le slabotne klase in stranski poganjki slabijo razvoj krepkih bilk. Napačna bi pa tudi bila pregosta setev. Najboljše pridelke daje srednja množina semena. 6. Pravi čas setve. Če sejemo prezgodaj, torej ne čakamo, da bi se zemlja dovolj segrela, nam seme dolgo časa ne izkali, in ga plevel rad prehiti. Na težki zemlji, ki se počasi segreje, moramo nekaj dalje počakati kakor na lahki zemlji, ki se ogreje hitro in ki kmalu izgubi zimsko vlago, katero pa moramo temeljito izrabiti. Na lahki zemlji moramo pričeti čimprej s spomladanskim obdelovanjem zemlje. Navadno predolgo čakamo z brananjem. Pobranarm ali prevlečena njiva se izredno hitro Osuši, na to delu- Stran ,34. K M ETOVALLC Letnik XLIII. jeta zrak in toplota. Zato pa lahko kmalo sejeino. Semena ne smemo zamazati v zemljo. To bi kvečjemu prenesel oves. Seme najlepše kali na jeseni zorani zemlji, obdelani spomladi z vlačo, brano in valjarjem. Splošno velja: čimpreje lahko sejemo oziraje se na krajevne in vremenske razmere, tem dalje časa lahko rastlina raste in se razvija in tem večja je žetev. Proč z njivskim plevelom! (Konec.) 4. Setev neočiščenega semena. Še vedno je veliko kmetovalcev, ki si ne vzamejo truda, da bi skrbeli za čisto seme. Temu vzrok je bolj malobrižnost kakor pa nevednost. Najpogosteje se s čiščenjem odlaša, ko pa pride.čas setve, sejejo neočiščeno seme. To se rado ponavlja leto za letom, njive so zaraditega čimdalje bolj plevelne, pridelki pa vedno slabejši. Skrben kmetovalec očisti seme za jesensko setev takoj po mlatvi, za pomladno pa tekom zime do prve spomladi, in ne odlaša na zadnji trenutek. S čiščenjem semena ne odstranimo samo plevela, ampak potrebujemo tudi manj semena, ker odstranimo kar je malo vrednega iiv sejemo samo dobra in močna zrna; pridelek je zato večji in čistejši. Čiščenje žita je danes olajšano, ker imamo skoraj povsod trijerje; kjer jih še ni, jih je nujno nabaviti. Kmetijska družba ima v zalogi prvovrstne trijerje. Veliki župan daje k nabavi trijerje v tudi nekaj podpore. Premalo pažnje se posveča tudi snetja-vosti žita. Snetjavost napravi v nekaterih krajih mnogo škode. Ako sejemo snetjavo žito, se ta bolezen od leta do leta bolj širi in pridelke močno zmanjšuje. Napredni kmetovalci skrbijo, da na očiščenem žitu uničijo tudi morebitne kali snetjavosti, in sicer s tem, da žito pred setvijo apnijo ali namakajo v raztopini modre galice ali je pa obdelujejo s kakim drugim učinkovitim kemičnim sredstvom n. pr. forma-linom ali uspulunom; slednje sredstvo je podpisani sam preizkušal kot zelo učinkovito sredstvo; dobi se pri Kmetijski družbi. Princip vsakega kmetovalca bodi: sejati samo temeljito očiščeno seme, ki je pred setvijo tudi razkuženo zaradi nevarne snetjavosti. 5.' Po plevelu in škodljivih bakterijah okužen gnoj. Največ plevela spravimo na njive z gnojem, in sicer na sledeče načine: a) s krmljenjem plevela. Vsled priznane kmečke varčnosti, pokladajo plevel pogosto živini, ostanek gre pa v gnoj. Kakor znano, plevel tudi v sili zori in hitro; na ta način pride seme pri krmljenju v gnoj in od tam navadno še isto leto na njivo. Nekatera semena zdržijo celo živalsko prebavo in pridejo tem potom na njivo. Plevela torej ni krmiti, ne samo zaradi razmnoževanja njegovega, marveč tudi zaradi zdravja živine. Plevel se polaga navadno sparjen, kar povzroča bolezni na prebavilih in lahko tudi nesreče. Umen kmetovalec bode plevel spravil na kompost, tam je zanj edino pravo mesto. b) z nastiljanjem s senenim droboin, plevami in dr. Večkrat se pripeti, da vsled pomanjkanja nasti-lja uporabljajo tudi seneni drob, pleve itd. To da sicer dober gnoj, ki upi je veliko gnojnice. Ali tam je tudi dosti plevela. Znanstveno je dokazano, da je v senenem drobu 10 do 25'fi raznovrstnega plevela. En kilogram drži tisoče in tisoče drobnih plevelnih zrne, posebno škrobotca (vose, lošč), zlatice (samojeja), ščavja, trpotca itd. Isto velja za drob, ki se dnevno odstranjuje iz jasel, za prah, ki odpada pri mlatvi, čiščenju žita, itd. Na ta način moremo okužiti gnoj z neštevilnimi plevelnimi semeni. Umen kmetovalec bo skrbno pazil na to, da spravi te neuporabne odpadke na kompost ne pa na gnojišče. c) z odlaganjem gospodarskih odpadkov na gnojišče. Večina kmetovalcev nima komposta, ampak meče vse raznovrstne gospodarske odpadke na gnojišče n. pr. smeti, gnil krompir in gnilo korenstvo, krompirjevko itd. Na ta način se gnoj okuži ne le s plevelom, ampak tudi z raznimi rastlinstvu kvarnimi bakterijami. Te bakterije pridejo z gnojem na krompirjevo njivo in dobijo tam zopet godna tla za svoje uničevalno delo; tam povzročajo krompirjeve bolezni n. pr. peronosporo, črnivost in gnilobo. Te bolezni so v zadnjem letu bile silno razširjene ter so ponekod uničile nad polovico krompirjevega pridelka. Bolne krompirjevke in ne krmiti, ne z njo nastiljati, pač pa jo je pobrati in spraviti na kompost. V gnoj spada samo zdrava stel;^ in živalski odpadki in nič drugega. Preudaren kmetovalec bo rajše skrbno pazil, da ne bo gnoja brez potrebe okuževal, pač pa bo skušal, da ga dobi čim več in čim boljšega, ker ve, da s tem zmanjša stroške obdelovanja, poveča pa dohodke v gospodarstvu. Vse zgoraj označene odpadke bo skrben gospodar spravljal na kompost, kjer naj se dobro predelajo in zgode v izvrsten travniški gnoj. Kakor je razvidno, je velika razlika med delom in ravnanjem po naprednih in po naših krajih. Razumen kmetovalec bo ravnal po navedenih navodilih, ker ve, da se mu bo ves trud dobro poplačal z boljšimi pridelki in z manjšimi stroški za pletev. Kmetovalci! Napravite že enkrat potrebne kompostne kupe za zbiranje raznih gospodarskih odpadkov. S tem zmanjšate nevarnost za okuženje gnoja in za plevelnost svojih njiv, po drugi strani pa pridelate izvrsten gnoj za svoje travnike. Boj plevelu! Kdor seje plevel, ta tudi žanje plevel! Hladnik, drž. ekonom. Važnost rezanja svinj. V Sloveniji, posebno na Štajerskem^ se je že skoro popolnoma opustilo rezanje svinj. Še do izbruha svetovne vojne so hodili okrog po vaseh ljudje, ki so se s tem pečali; baje so bili s Solno-graškega. Zelo veliko svinj so rezali posebno v Savinjski dolini. Po pripovedovanju ljudi se jim je to delo povsod dobro obneslo, akoravno niso bili akademsko naobraženi in niso imeli nobene živino-zdravniške diplome. Po mojem prihodu v Savinjsko Stran 35. dolino sem čul pripovedovati, da so nekdaj dajali sploh prašiče rezati. Po vojni se je pa to delo popolnoma opustilo. Začel sem zaraditega to delo zopet vpeljavati in ljudje, ki so poznali rezanje s Solnograškega in videli uspeh te operacije, so bili navdušeni za zopetno vpeljavo. Rezal sem to poletje okrog petdeset prasie v splošno zadovoljnost gospodarjev. Zakaj se pa priporoča rezanje svinj? Zato, da se svinje ne bučejo (pojajo) in da se vsled tega bolj redijo in rajše pitajo, ker so bolj mirne in ješče. Rezane prašiče veliko rajše žro kot nerezane in imajo pri klanju tudi veliko več masti oziroma mesa. Rezane prašiče so pri klanju 50—70 kg težje kakor nerezane pri sicer enaki klaji. Rezatev sama na sebi, ki jo je zvršiti na strani v lakotnici, ni nevarna, treba pa previdnosti glede poznejšega hranjenja. En dan pred rezatvijo je bolje, da nič ne pokladamo, pet dni po operaciji ]e svinjo po malem hraniti. Paziti je tudi na čistoto svinjaka in na sveži zrak. Za malega kmeta je rezanje svinj velike važnosti, ker ima od takih svinj veliko več mesa in masti. Upajmo, da se bodo tudi drugod v Sloveniji poprijeli tega. Za rezanje svinj najbolj prikladna doba je čas od aprila do oktobra. Najboljša starost za operacijo je pa od treh do šestih mesecev. Tudi stare prašiče, ki so odstavile mladiče, so prikladne za rezatev. Vetr. J. H. Nardin, Sv. Peter v S. d. Reja štajerskih kokoši/) Poskusi z raznimi kokošjimi pasmami zadnjih 20 let se niso nikjer obnesli, niso zadovoljile ameriške plimetke, ne vijandotke in tudi italijanske jere-bičarice niso za naše kraje. Cemu tudi iskati tujih plemen, ko imamo sami starogrudno kokoš, ki je znana in cenjena celo na Angleškem! Naše domače štajersko-zagorsko pleme je utrjena, zdrava in rodovitna žival, nje jajca in meso je prvovrstno, treba nam je samo skrbno izbirati najboljše kokoši, in le jajca ^ teh uporabljati za valjenje. Štajerška kokoš je rdečkaste, jerebičaste ali tudi pšenične barve (tudi bele so, toda redke) srednje velikosti, rožnatordečih nog (ne rumenih) s tremi krempeljci, belih ušes; petelin ima le eno rožo, včasih majhen začetek čopa, močno1 razvita bela ušesa, zastavna prša, in krepko razvit rep, z lepimi, zeleno-kovinasto se izpreminjajoeimi peresi. Nasproti ita-Ijankam je štajerska kokoš mnogo zastavnejša, težja, bolj rdečkaste barve, ter ima manjši greben; razen tega imajo italjanke tudi rumene noge. To štajersko pleme namreč je že sto in stoletja v naših krajih udomačeno, privajeno podnebju in skromno tako glede hrane kakor glede negovanja. Da je ta kokoš izgubila sčasoma svoj prvotni pasemski značaj, je krivo križanje z raznimi vsiljivci, ter degetteriracija (izrodba) vsled krvnega sorodstva. Gospodinje pač malokjc pazijo na to, da bi ne imele na dvorišču petelina, brata med sestrami. I ako krvoskrunstvo ima kakor povsod tudi tukaj zle posledice: kokoši degenerirajo v velikosti, v razvoju telesa, v lepi jasni barvi, čistoti nog (kokoši s kosmatimi nogami ne veljajo za plemenske živali), osobito pa v pomanjkljivem nesenju. Odtod mnogo .. *) Iz predavanja živinor. ref. M. Zupanca na Teli ar jih. tožb, da kokoši slabo nesejo! Ako hočemo doseči dobre jajčarice, izbirajmo za pleme le jajca dobrih jajčaric, ki so tudi pozimi nesle ter sploh dosegle najvišje število jajc v letu. Za pleme ne veljajo jajca premladih, pa tudi ne prestarih kokoši. Ko bi naše gospodinje posvečale izbiri jajc tako pažnjo, kot na primer izbiri koruze za seme, bi dosegle čisto drugačne uspehe. Tako pa jemljejo navadno jajca kar povprek od vseh kokoši, pridnih in lenih ter jih vlagajo v gnezdo. To ni pravilno; kajti naravni ptičji nagon sili na pomlad sleherno, še tako zanikrno kokoš, da znese nekaj jajc, da bi si zagotovila svoj zarod. Ko pa je temu zadostila, pa preneha za dolgo dobo. Ali se potem čudite, da imate slabe jajčarice, ki vam v nobenem slučaju ne povrnejo krme? Slaba izbira jajc in krvno sorodstvo sta dve kardinalni napaki naše kurjereje. Kadar izbiramo jajca, vzemimo najraje srednje-debela; iz debelih jajc zrasejo res večje kokoši, vendar velike živali ne nesejo rade, predrobna jajca pa dajo preneznatne kokoške. Jako važna je čistota jajc! Najbolje je, da vsako nesnažno jajce umijemo z cunjo, namočeno v mlačno vodo, kajti umazana, ponemarjena jajca imajo v lupini zadelane luknjice in pišče se kasneje v jajcu zaraditega lahko zaduši; to je storiti tudi v slučaju, da je koklja, valeč na gnezdu, iste onesnažila. Koliko piščet ostane zadušenih v jajcih samo zaradi te naše zanikrnosti! * Pridna štajerska kokoš znese povprečno na leto 120—140 jajc; s skrbnim odbiranjem (selekcijo) pa so vzgojili tudi kokoši, ki so znesle do 180 jajc na leto. To je vsekakor uspeh, s katerim se ne more ponašati kmalu kaka druga pasma! Take uspehe sta dosegla med drugimi gg. inž. Venko v Rušah in baron Twickel v Mariboru. Taki rejci — imajo seveda kontrolna zaklopna gnezda — so pridobili naši kokoši velik in upravičen sloves. Jos. Gosak. Poskusi z „arsokolom" proti raznim škodljivcem. Lani so napravili na Štajerskem več poskusov z arsokolom, in sicer na kmetijski šoli v Št. Jurju, na poskusni in ogledni Staniči v Mariboru in v državni trtnici in drevesnici v Pekrah. Na kmetijski šoli v Št. Jurju so škropili jabolčno sorto „ananas" proti jabolčnemu zavijaču (Carpo-capsa pomonella), ki povzroča črvivost jabolk. Za poskuse so vzeli po tri grme (drevesa) jablane, po dva grma so poškropili, tretji je ostal neškropljen. Dva grma so samo enkrat poškropili, in sicer z raztopino 1 : 400 (100 gr na 40 1 vode), druga dva grma so poškropili pa po trikrat, in sicer 2., 12. in 22. junija z raztopino 1 : 350 (100 gr na 351 vode). Končni uspeh je bil sledeč: Na prvem drevescu je od prvotno nastavljenih, točno naštetih 676 jabolk odpadlo med letom 147 jabolk, tako da jih je ostalo nazadnje 529. Od teh je bilo 56 piškavih in 473 zdravih. Piškavost ali črvivost je znašala v odstotkih 10.5%. Na drugem drevescu je bilo nastavljenih 583 jabolk. Dozorelo je 456 jabolk in od teh je_ bilo 72 piškavih in 384 pa popolnoma zdravih. Črvivost je znašala v tem primeru 15.5%. Stran .36. K M L T O VAL L C I .cinik Xl.lll. Na tretjem neškropljenem drevesu je bilo od 576 nastavljenih sadov nazaduje .347 dobrih in 7S pa piškavih, tedaj v odstotkih 18.3V' piškavih. Drugi poskus so napravili s trikratnim škropljenjem na dveh drevescih, dočim je ostalo tretje neškropljeno. Pri škropljenih dveh drevescih je bilo nazadnje - na kratko povedano 6% in 6.4'/- jabolk piškavih in pri neškropljenem pa 22.6'' piškavih. Iz teh poskusov lahko povzamemo, da je arso-kol učinkovito sredstvo proti črvivosti jabolk zlasti v tem primeru, če drevje po trikrat škropimo. Pri enkratnem škropljenju je bilo med prvim in tretjim (neškropljenim) drevescem za blizu 8';- razlike v piškavosti, pri drugem poskusu s trikratnim škropljenjem pa za 16'v, tako da je bila črvivost še enkrat manjša. Na posestvu g. Peitler-ja niso pokazali poskusi, ki so se priredili po poskusni in ogledni stanici v Mariboru, nobenega pravega uspeha, tako da ni mogoče izreči kake sodbe. V drž. drevesnici v Pekrah se je napravil poskus z arsokolotn dne 17. julija proti krvavim in listnim ušem. Učinek je bil zadovoljiv. Ponovno škropljenje po 10 dneh je pokončalo vse listne uši. —r—. Lepi uspehi z zložbo zemljišč. Pri nas je mnogo zemljiščnih leg s številnimi razkosanimi njivskimi parcelami, ki bi se dale z najboljšim uspehom zložiti. Koliko več bi se lahko v vsakem pogledu dobrega doseglo, ako bi se vse te sem in tja ležeče njive spravile skupaj, tako da bi /Uuv t AA 'Ul-vrl-L.' C c^taai^iiiia CD 2*. tiiu /ummM. 'Ur il .1.?. S l^SU t>M. - 1 'u . S. Pod. 12. Vas Golavabuka s svojimi njivami pred zložbo. ležale vse skupaj na enem mestu ali pa na dveh! Posebno tam, kjer imamo ravne lege z enako zemljo, bi se dalo doseči najlepše uspehe z zlaganjem zemljišč. Danes prinašamo dve podobi, ki nam predstavljata njive, pripadajoče k vasi Golavabuka, ki leži blizo Slovenjgradca, Na prvi podobi št 12. vidimo razkosano polje pred zložbo. Z različno mzčrtanimi parcelami sta označeni posestvi dveh ondotnih gospodarjev, namreč Franceta Slemenika in Ivane Sotl. Prvi je imel svoje njive pred zložbo na 7 različnih i mestih,'druga pa na 6 mestih. Na drugi podobi št. 1.3. <5c> iLoibi ČUomAuJLi. lui.it - ~> | 1 t S^a.-.a. , - - [i?. it 5Č. Pod. 1.3. Vas Golavabuka s svojimi njivami po izvršeni zložbi. pa vidimo zložene njive prvega posestnika vse skupaj na enem mestu, druge posestnice pa na dveh mestih in blizu doma. Uspeh te zložbe, ki se je z vršila po uradu za agrarne operacije v Sloveniji pred osmimi leti, je tako ugoden in lep, da se je sosednja Turuiška vas tudi odločila svoje razkosano ležeče njive zložiti, kakor je to storila vas Golavabuka. S tem je vse povedano. Ako bi bilo pri nas manj starokopitnosti in manj razdiračev, bi se spričo vseh prednosti, ki jih nudijo take gospodarske izboljšave, naše" občine in vas"i po ugodnih legah lahko trgale za tako ureditev zemljišč! Danes se pa nasprotuje tem vele-važnim novodobnim izboljšavam naših raztrganih kmetij. ____________—r— Kako gospodariš? (Dalje.) Dohodki, stroški in dobiček. Temeljna načela, ki nas morajo voditi pri izračunavanju čistega dohodka, lahko posnamemo iz sledečega primera: Nekdo ima u. pr. 20.000 dinarjev gotovine in kupi za ta denar 2 ha njiv. Če bi bil vložil 20 tisoč dinarjev v hranilnico, bi vsako leto dobil od tega kapitala obresti. Tudi njivsko zemljišče je kapital, ki nam mora prinašati obresti. Ker je zemljišče razmeroma jako varen (neuničljiv) kapital in se za najvarnejšo glavnico jemljejo najnižje obresti, smo lahko zadovoljni, če dobimo v današnjih razmerah po 4(/( obresti od vrednosti (cene), ki jo imajo naša zemljišča. Če hočemo, da nam zemlja prinaša obresti, moramo pa seveda imeti na razpolago tudi potrebne Letnik XL111. K M K TO V A L K C Stran 37. zgradbe (stavbe), orodje, živino, gnoj, denar za delavce, seme itd. in tudi ta kapital (obratni kapital) se mora tekom časa primerno obrestovati. Kapital, katerega uporabna vrednost se tekom let zmanjšuje (stavbe, stroji, orodje, konji itd.), se mora tudi amortizirati, t. j. vsako leto moramo najti v dohodkili svoje kmetije tudi denar, potreben za kritje vrednostnih izgub na inventarju: razen tega moramo iz vsakoletnih dohodkov pokrivati izdatke za neobhodno potrebna popravila orodja, stavb itd. (vzdrževalni stroški). Ako sam s svojo družino delaš na svojem posestvu, moraš za sebe in za vsakega delavca (člana družine) primerno plačo vračunati kot stroške kmetije, a pridelke, katere jemlješ za sebe in družino ter najemnino za stanovanje moraš po primerni ceni všteti kot dohodke kmetije. Na kmetijo odpadajoči davki in tudi nabava za napredno gospodarstvo potrebnega strokovnega berila, zavarovalnina stavb in pridelkov itd. spada v stroške kmetije. Samoposebi se pa razume, da izdatkov, ki jih ne zahteva obrat kmetije, ne smemo naprtiti v njeno breme; če je n. pr. gospodar kmetije obenem tudi gostilničar, mora stroške in dohodke, ki pripadajo gostilniškemu obratu, beležiti posebej. Vsak pridelovalec (producent) in torej tudi kmetovalec mora na temelju knjigovodskih podatkov izračunati in vedeti, koliko znašajo produkcijski (pridelovalni) stroški pridelkov, katere namerava prodati. Tudi kmet mora poznati tisto najmanjšo ceno, katero mora in sme zahtevati za svoje pridelke. Kako se mi izplača pridelovanje krompirja? Za zgled, kako se izračunavajo stroški in dohodki kmetijskega pridelovanja, bomo sedaj izračunali, koliko dobička nam vrže pridelek z 1 hektarja njive, posajene n. pr. s krompirjem. Recimo, da smo preorali za krompir novišče, kjer je dosedanja travniška ruša opešala; na noviui, primerno zagnojeni, smemo pričakovati dobre pridelke. Stroški in dohodki so računani po povprečnih cenah v 1. 1925. ter bi bili sledeči: A. Pridelek (kosmati dohodki): 150 q krompirja a 75 Din..... 11.250 Din B. Stroški pridelovanja: 600 q hlevskega gnoja, dovoz in trošenje: 6000 Din. Gnoj učinkuje še drugo in tretje leto ter odpade na prvo leto (krompir) okrog 'i učinka in stroškov, torej............5.0(10 „ Oranje novišča (1 plitvo, 1 globoko) . 450 „ 2 krat brananje......... 120 „ Seme, 25 q a 100 Din....... 2.500 „ Jarkanje in saditev . ...... 200 ., Brananje .......... 50 „ O kopa vanje (z okopa valnikom in ročno) 260 „ - kl'at osipovanjo........ 140 Izoravanje, pobiranje krompirja, odvoz , m spravljanje v klet...... 600 „ !.->'£ izgube pri prezitnljevanju krompirja v shrambi, delež na davkih in občih upravnih stroških, 6C'< obre-stovanje vsega obratnega kapitala 2.200 ,. 9.520 Din C. Cisti donos I ha krompirja, čista zemljiška renta (obresti zemljišča) znaša torej v našem slučaju 11.250 9.520 = 1.730 Din. Navedene postavke odgovarjajo pridelkom in ! stroškom na večii kmetu, ki dobičkanosuo gospodari. Morda se bo kdo oglasil: „Saj meni ni treba kupovati gnoja, delani s svojo živino in z domačimi ljudmi in je vse to takorekoč zastonj!" Takorekoč! Ali v resnici tudi hlevskega gnoja ne dobiš kar zastonj. Mnogi posestniki dobivajo baš gnoj kot glavni užitek od svoje živine: marsikod bo cena 100 Din za 1 voz (10 q) hlevskega gnoja še prenizka. Tudi oranje in druga dela z vprežno živino, zlasti s konji, stanejo denar. 1 par težjih konj velja danes okrog 10.000 dinarjev. Ako računaš pri konju poleg krme in oskrbovanja (podkovanja) tudi amortizacijo in obresti, potem te stane 1 delovni dan enega konja, ki je zaposlen vsaj 280 dni v letu, približno toliko, kakor dnevno 1 hlapec (okrog 25 Din na dan). 1 dan vprežnega dela z 2 konjema in 1 hlapcem te stane danes v lastni režiji 70—100 dinarjev. Delo 7. volmi je cenejše. (Konec prihodnjič.) VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Vprašanje 9. Kako očistim gozdne parcele leščev.ia in tinja? (A. .1. v R.) Odgovor: Da očistite svoje parcele leščevja in trnja, postopajte sledeče: Takoj sedaj pomladi, ko leščevje in' trnje ozeleni, posekajte vse pri tleli. Ko zopet nanovo požene ie treba to delo ponoviti. S tem boste v dveh letih korenine leščevja in trnja tako oslabeli da ne bodo zmožne nanovo poganjati. Listno zelenilo namreč stvai.ia hrano za rastlino. Ako. torej dosledno odstranjujemo listje, je kmalu vsa hrana v rastlini izčrpana in konec je njenega življenja. T. Vprašanje 10. Moji prašiči so dobili uši. ki jih nikakor ne morem odpraviti. Kako odpravim uši pri prašičih? (I. H. v T.) Odgovor: Navadno nalezejo prašiči uši, če pridejo skupaj ■/. drugimi ušivimi živalmi, razmnožijo se pa uši, če se jih drži v nesnagi in blatu. Proti ušem imamo mnogo sredstev. ki so vsa več ali manj dobra. Za prašiče se je izkazala tobakova voda, oziroma tobakov izvleček kot najboljše sredstvo. Tobakova voda se napravi s kuhanjem tobaka. Tobakov izvleček pa moramo razredčiti z vodo. Na liter vode vzamemo do štiri žlice tobakovega izvlečka. S to tobakovo vodo izpiramo ušiva mesta. Prašiči imajo največ uši med zadnjimi nogami. Z izpiranjem uničimo uši, gnid pa ne. Iz teh se zopet izvalijo uši. vsled česar moramo po 4 5 dneh ponavljati to zdravljenje in čez nadaljnji teden zopet, dokler ne izginejo vse uši. Opozarjamo pri tem, da je dobro pred mazanjem s tobakovo vodo oprati prašiča s toplo lugovo vodo. Svinjak očistimo in damo vanj samo čisto steljo. ki jo moramo vsak dari menjati. Glavni pogoj za odpravo uši pa je držati največjo snago v svinjaku in pri prašičih. To največ pripomore k odpravi te golazni. L. Vprašanje 11. Imam dve svinji z mladiči, štiri tedne starimi. ki nočejo žreti, Ce jih spustim na prosto, tedaj mi pa zrejo kurjek. Kaj je vzrok, da prašiči žrejo kurjek? (T. B. v l>. (",.) Odgovor: Vaše svinje dobivajo nepravilno krmo, v kateri primanjkuje predvsem rudninskih snovi. t. j. fosforovo kislega apna. Vsled tega nastopi slaba prebava, primanjkuje teka in hlastanje po snoveh, ki naj nadomestijo primanjkajoča hranila. Tako nepravilno krmo popravite na ta način, da dodale krmi po eno žličko klajnega apna na glavo in dan; v- svinjak v kak kot pa položite kup suhe zemlje, pomešane z tesnim Stran 38. KMETOVALEC Letnik XL1I1. ogljem. Nadalje spuščajte svinje z mladiči vred vsak dan na prosto na kak travnik, da se poljubno nažrejo zemlje in drugih snovi, ki jih potrebujejo za svojo prebavo. S takim ravnanjem boste kmalu ozdravili svoje prašiče, da bodo lahko pravilno uspevali. L. Vprašanje 12. Na mojem vrtu se je zaredilo zelo veliko biamorjev, ki mi spodjedavajo vso zelenjavo. Kako uničim bramorja na vrtu? (F. S. v R.) Odgovor: Bramor se plodi zelo hitro. Samica zleze v juniju do 200 kakor leča debelih jajčec, iz katerih zlezejo v kratkem času mladi bramorčki. ki ostanejo v gnezdu do pozne jeseni. V oktobru zapuste gnezdo, se razkrope ter prezimijo globoko v zemlji. Ko se spomladi še dvakrat preleve, so popolnoma dorastli. Najhitreje se bramor množi v rahli zemlji in suhih legah. Jako uspešno ga zatiramo s tem, da poiščemo gnezda. Kjer začno rastline v gotovem okrožju veneti, tam ima navadno bramor v primerni globini svoje gnezdo. Z lopato dvignemo zemljo, preiščemo iti uničimo zalego. Lovimo ga tudi v primerne lonce, ki jih zagrebemo v zemljo na grede, da je rob lonca nekoliko nižji nego površina zemlje. Bramorji popadajo v lonce in se ne morejo iz njih več izkobacati. Lonce moramo vsak dan pregledati. V novejšem času jih love tudi v posebne cevi, ki so tako napravljene, da imajo na obeh koncih zaklopke, ki se odpirajo na znotraj. Bramor zleze notri, ne tnore pa več vun. Cevi se postavijo v rove, ki jih je bramor napravil. L. Vprašanje 13. Tekom zime so mi zajci obgrizli več trt, spomladi pa precej grmov fižola. Ker je po lovskem zakonu neupravičencem prepovedano pobijati zajce, se ne morem ubraniti po njih povzročene škode. Ali smem zahtevati povračilo škode, povzročene po zajcih? (1. K. v V.) Odgovor: Vsak posestnik, ki trpi škodo po zajcih, je upravičen od lovskega najemnika zahtevati povračilo povzročene škode. Oškodovanec mora pa svoje tozadevne zahteve naznaniti pri političnem okrajnem oblastvu najpozneje v 14 dneh po tem, ko je zanje izvedel. Na vsak način pa tedaj, ko se da škoda še oceniti. Če se povračila ne zahteva v navedenem roku, oziroma ako se opusti prošnja za cenitev, izgubi pravica do odškodbe svojo moč. Podrobnejša pojasnila o tem dobite v Gospodarskem navodilu štev. 77 ,,Škoda, provzro-čena po lovcih in divjačini", ki ga dobite pri Kmetijski družbi za 3 Din. L. Vprašanje 14. Katero sredstvo bi bilo uspešno proti ikram pri kokoših, na kateri bolezni močno trpe naše kure? (I. L. v M. pri C.) Odgovor: Te ikre prihajajo od posebne vrste trak ulje. znane pod imenom Jopušnika" (Hiil'senwurm, Taenia echino-coccus), ki se prenašajo po odpadkih psa tudi na kokoši in druge živali. Proti taki ikravosti nimamo nobenega drugega sredstva kakor tega, da odstranimo tako okuženega psa in da skrbimo tudi za potrebno snago tistega prostora, kjer se kokoši navadno mudijo. — R. Vprašanje 15. Ali naj sejem samo lucerno ali lucerno skupaj s travo? (A. S. v B.) Odgovor: To se ravna po ondotni zemlji in legi. Če je vaš kraj ugoden za lucerno, kaže najbolj, da sejete samo lucerno, v nasprotnem slučaju pa kaže primešati travo. Med lucerno se dobro sponaša pasja trava, ki je potrebujete za oralo 4 kg. R. Vprašanje 16. V mojem uljnjaku sem našel čebele, ki imajo vse satovje s svojim blatom onesnaženo. Nekateri čebelarji mi pravijo, da to ni nevarna in nalezljiva bolezen in da bodo čebele same Očistile satovje. V tem panju sta dva roja skupaj in vso zimo so tiščale te čebele vun. Kaj mi je storiti proti čebelni griži? (I. I.. v N. pri T.) Odgovor: Vaše čebele so dobile grižo, bodisi, ker so so prezimovale na gozdnem ali pa listnem medu. bodisi, ker so se vznemirjale iz kateregakoli vzroka. Grižavi panji, zlasti tisti, ki imajo satje zelo ponesnaženo. si ponavadi le redkokdaj opomorejo. Če imajo malo živali, je bolje, da jili združite z drugimi panji, matico pa primerno porabite. Se dovolj močnim panjem dajte zvečer pol kg medu, ki ga razredčite s 'A 1 tople vode in pitajte še mlačno razredčino. Močno s trebežem ponesnaženo satje zamenjajte s čistim. Res si čebele same pomagajo, toda če je preveč nesnage v panju, pa tudi ne morejo delati čudežev. Pati.ievo dno in stranice ostržite s koščkom stekla. A. B. Vprašanje 17. Kako naj odpravim trdokožnico (kožni sa-jevec ali volčič) pri kravi? Krava .ie mlada, ješča in na videz zdrava, kljub temu je suha in trde kože, ki se reber trdno drži. (A. K. v D. pri B.) Odgovor: Trdokožnica je navadno posledica slabe telesne presnove, ki ima svoj vzrok v težki prebavi ali v drugih nepravilnostih. Pri slabili živinorejcih se najrajše pojavi trdokožnica ob zanikarni reji, slabi krmi in čeji itd. Skrbite za lahko prebavno in tečno krmo, razen tega pa tudi za skrbno nego in snago pri živini s pomočjo ščeti in česala, da bo začela koža delati, pa se bo stanje izboljšalo. Kot notranje zdravilo Vam priporočamo svalke, napravljene iz grenke soli (50 gr), kalmeževih korenin ozir. štupe (25 gr) in otrobov, kot vnanje zdravilo pa drganje kože s slamo, potem ko smo kožo poškropili s kafrovcem. Odrgano kožo je pokriti s kocom (odejo), da se žival spoti. V ostalem pa treba, da imamo vsak dan česalo in ščet v rokah. Živali treba snažiti. da se kožno hlapenje pravilno vrši. Ta odgovor naj velja tudi za razna druga vprašanja o kožnem sajevcu. R. Vprašanje 18. Kako preženem uši pri goveji živini? (A. K. v D. pri B.) Odgovor: Uši so posledica zanikarne reje in čeje. Glavno sredstvo proti ušern sta ščet in česalo. Če so se uši zaredile, jih je treba preganjati pa s takimi sredstvi kakor pri drugih živalih. (Glej vprašanje zaradi prašičjih uši št. 10.) Poleg to-bakove vode je dobro sredstvo tudi zmes lanenega olja in petroleja ali pa 3 odstotna raztopina lizola. r Vprašanje 19. Kje bi dobil sadike belega trnja? (K. K. v K.) Odgovor: Če jih nočete sami izgojiti ali pa nakopati v gozdu, jih morate naročiti pri kaki večji gozdni drevesnici. Obrnite se na tvrdko Vrt-Džamonja v Mariboru in, čc jih tam ne dobite, pa na tvrdko W. Klenert v Messendorf pri Gradcu. r Vprašanje 20. S čim naj gnojim krmskim bučam? (A. P. v. SI.) Odgovor: Buče Vam ne uspevajo, ker jim premalo gnojite. Najlepše buče zrastejo na kompostnem kupu. To Vam bodi migljaj, kako je treba bučam gnojiti. Po tistih mestih, kjer buče sadite, je treba dobro zagnojene zemlje in vrhu tega je treba na teh mestih (kupčkih) še dobro predelanega komposta. Pozneje lahko pomagate tudi z gnojnico. r IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica v Mostah pri Komendi je zborovala dne 27. decembra 1925. Od 39 članov je bilo 33 navzočih. Iz poročila je povzeti, da je itnela podružnica 21.506.65 Din in ravno toliko stroškov, tako da je bilo skupnega prometa 43.013.30 Din. Pri slučajnostih je bil razgovor o izposojevanju in vzdrževanju podružničnega orodja iu strojev. Kmetijska podružnica v Št. Petru pod Sv. Gorami .ie zborovala 30. decembra 1925. Iz poročila je povzeti, da je bil občni zbor sicer sklepčen, vendar se ima zaradi pičlega števila navzočih sklicati, ponovno občni zbor meseca aprila, na katerem se imajo vršiti tudi volitve v odbor. Navzoči udelcž-niki se dogovore skrbeti za številnejši pristop novih članov. Letnik XLIII. Kmetijska podružnica v Planini je imela svoj občni zbor dne 31. januarja t. I. Iz poročila povzamemo, da je bila udeležba pičla, ker se člani vse premalo zanimajo za kmetijski napredek. Predloženi računi izkazujejo 579 Din prebitka. V odbor so bili izvoljeni: .los. Blažon načelnikom, Al. Milavec tajnikom, Fr. Kolar blagajnikom in .los. Matičič, Iv. Tagel. Fr. Šemerl in Fr. Širca za odbornike. Za delegata je bil voljen .los. Blažon. Podružnica je sklenila nabaviti si potrebne knjige za računovodstvo in semenski krompir. Kmetijska podružnica v Ratečah je zborovala 2. februarja. Od 20 članov je bilo navzočih 14. Iz poročila je povzeti edino le uspeli volitev. Načelnikom je bil izvoljen lož. Kopavnik, /a odbornike pa Jak. Kajžar (tajnik in blagajnik), Sebast.ian Petrič, Jože Pintbah in Jan. Osvafd. Za delegata je bil voljen načelnik Jože Kopavnik. Kmetijska podružnica na Bizeljskem je zborovala 28. februarja. Od 61 udov je bilo navzočih 15. Iz blagajniškega poročila je povzeti, da je imela podružnica 4504 Din dohodkov in 4142 Din stroškov,' tako da je bilo preostanka 362 Din. V odbor so bili izvoljeni: načelnikom Viktor Premelč in za odbornike dr. Mat. Slavik, Gust. Pečnik. Ant. Škof, Fr. Blažinčič, Avg. Balon in Jož. Škof. Za družbena delegata sta bila izvoljena Viktor Premelč in dr. Mat. Slavik. KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK Gospodinjska šola šolskih sester v Šmihelu priredi letos tudi v poletni dobi petmesečni gospodinjski tečaj, in sicer v času od 7. aprila do 31. avgusta. Pogoj za sprejem je z uspehom dovršena ljudska šola in starost od 16. do 24. teta. Ostale pogoje se izve pri vodstvu šole v Šmihelu pri Novem mestu. Tečaj za gospodarske vajence. Gospodarske vajence sprejme državna kmetijska šola na Grmu za dobo od 7. aprila do 31. oktobra t. 1. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let. telesna sposobnost, neoporekljivost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, predvsem oni, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu. kjer so zaposleni. Zato dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s I. novembrom 1925. Pri sprejemu v šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci, in sicer, ako izpolnijo ostale pogoje, na prosta mesta. - Lastnoročno na vso polo pisane s 25 Din kole-kovane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim izpričevalom ter izpričevaloni o nravnosti, je poslati do 25. marca 1926. Ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Spomladni poučni tečaji se bodo vršili od 22. do 31. marca 1^26 v državnih trtnih nasadih ozir. drevesnicah mariborske oblasti, in sicer: 1. v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru: 2. v Kapeli, pošta Slatina Radinci iti 3. v Ptuju; v Pekrah in Kapeli za vinarstvo in sadjarstvo, v Ptuju pa samo za sadjarstvo. Delovni program za tečaje je ta-le: a) pouk o vzgoji ameriških podlog kakor tudi o domačih trtnih vrstah in. sadnem drevju; b) izbor in priprava zemljišča za vinograd in sadovnjak; c) priprava materijala za cepljenje trt in sadnega dievja: d) o načinu cepljenja in praktično izvrševanje načinov, po katerih se cepi trta in sadno drevje; e) sajenje trt in sadnega drevja na stalno mesto in negovanje prva leta: f) obrezovanje in vzgoja trt in obrezovanje krone pri sadnem drevju; g) o peronospori, oidiju in zavijaču ter boju zoper nje; h) o zatiranju samorodnih trt (šmarnica itd.) in precepl.ian.iu sadnih dreves. — Vsak udeleženec tečaja dobi prosto prenočišče in dnevno 10 Din kot prispevek za prehrano. Razen tega dobe ob koncu tečaja odlični tečajniki nagrade, obstoieče v cepil- nem orodju. Tečaji so namenjeni v prvi vrsti kmetskim in viničarskim mladeničem, pa tudi drugim zanimancem. ki se hočejo udeležiti tečajev na lastne stroške. Kdor se želi katerega navedenih tečajev udeležiti, se mora čimprej, najpozneje pa do 18. marca 1926 ustmeno ali pismeno prijaviti pri upravniku trtnega nasada ali drevesnice, kjer želi tečaj obiskovati. Prijave za udeležbo sprejemajo tudi sreski ekonomi in vinarski in sadjarski nadzornik v Mariboru. Veliki župan dr. Pirkmajer s. r. Kmetijski tečaji pri nas in drugod. Kakor smo čitali v 3. številki ,,Kmetovalca" z dne 15. februarja 1926. in tudi v drugih časopisih - je nameravala kmetijska šola na Grmu meseca januarja t. 1. prirediti tridnevni tečaj za praktične gospodarje, a tečaj se ni vršil, ker se je namesto 20. zglasilo le 8 kmetovalcev. To je prav žalostno dejstvo, ki bi ga ne bili pričakovali. Kako drugod? Nemška sekcija deželnega kulturnega sveta v Pragi je 9. oktobra 1925. in 11. februarja 1. I. priredila v Žatcu 4. praktični tečaj za kmetovalce, katerega se ,ie prvi dan udeležilo 560, drugi dan 600 in tretji dan nad 600 kmetovalcev. Tečaj je končal s slavnostnim večerom v gledališču. V tečaju se je razpravljalo o sledečem: I. Svetovno-gospodarski položaj hmeljarstva. Poročevalec dr. Hartig iz Postelberga. 2. O hmeljarstvu vobče in o gojitvi hmelja. Poročevalec prof. inž. Freudi iz Tetschen-Liebwerde. 3. Kako se branimo živalskih in rastlinskih'škodljivcev hmeljske rastline. Poročevalec prof. dr. ,Iakowatz iz Tetschen-Liebwerde. Tudi našim slovenskim hmeljarjem bi bili enaki tečaji nujno potrebni in Hmeljarsko društvo bi jih drage volje prirejalo, a nima v to svrho potrebnih sredstev. O zgoraj navedenih razpravah bomo še poročali. A. P. Kmetijski zavod v Mariboru. Internat srednje vinarske in sadjarske šole je vse leto napolnjen. Poleg drugoletnikov (zadnjih) bivše dvoletne vinarske in sadjarske šole ter gojencev nove enoletne šole je v internatu tudi nekaj učencev nove štiriletne srednje vinarske in sadjarske šole, ki se pa sicer iz večine oskrbujejo izven zavoda, v mestu. Ta strokovna šola, ustanovljena leta 1872., obstoja seda i 54. letu. Šolski uspehi so povprečno še precej dobri, a inogli bi biti mnogo boljši, ako bi pošiljali kmetovalci od svojih dobrih, zdravih, dovolj nadarjenih, pridnih, za kmetijsko stvar vnetih sinov samo najboljše v to strokovno šolo. Pri tej izbiri za to sposobnih mladeničev bi mogli sodelovati in ugodno vplivati državni ekonomi, kmetijske in izbraževalne organizacije vseh vrst. cerkev, šola, okrajni zastopi, občine, sploh vsi. ki iim je dobra kmetijska stvar našega naroda resnično pri srcu. Duševni in telesni slabiči ovirajo napredek in kvarijo ugled za-j voda, ki ga nekateri očetje še vedno smatrajo samo kot nc-, kako poboljševalnico za svoje ponesrečene sinove. To pa ta zavod uiti ne more delati drugačnih čudežev pri mladeničih, ako ni potrebnih zdravih pogojev za niili sprejem. Le-ti se vsako leto o pravem času javno razpišejo. Zavod ima premnogo drugih ovir in težkoč, ki se ne morejo tu navajati. Žalostno je dejstvo, da se činitelji, ki bi mogli in morali kaj storiti v tem pogledu, zanje vse premalo ali nič ne brigajo. Potrebno je povečat/je šolskih prostorov zaradi razširjenega šolskega obrata, potreben je nov internat za srednješolce, v kolikor naj bodo le-ti interni učenci, da se ne bi mešali in gnetli z gojenci praktične enoletne šole v starem internatu. ki ima drug namen in predvsem drugačno uredbo. Vse to in še mnogo drugega je nujno življensko vprašanje v pretekli jeseni reorganiziranega zavoda. Opaža se tudi. da je za enoletno šolo lična doba prekratka in je bila prejšnja ..dvoletna" mnogo na boljšem še v mnogih drugih ozirih sicer ob popolnoma enakih stroških, odnosno javnih sredstev. Kmetijski tečaj v Ljubnem je priredila od S. do 14. februarja t. I. ondotna Kmetijska podružnica. Tečaj je trajal dopoldne in popoldne in se ga je ndeležil'0 dnevno okolu 40 osel1 Stran .40, Predavali so v najvažnejših panogah kmetijstva gg. strok, učitelj Kropivšek. sreski ekc.iom Lap. živinozdravnik Štefan-čič, nadučitelj Rajner in okr. zdravnik dr. Rak. Mnogi kmetovalci v vednili zadregah. Na primer vinarska in sadjarska šola v Mariboru dobiva mnogo prošenj za razne gospodarske nasvete, s čimer po možnosti rada ustreza ter si celo prizadeva, da kmetovalcem tudi na ta način kar mogoče koristi. Vendar se mora včasih čt.Jiti nepoučenosti posameznikov o stvareh, ki so splošno znane, ali jih redno či-tamo v strokovnem časopisju, ali so temeljito obravnavane v strokovnih knjigah, ki jih vendar že tudi nekaj imamo. Brez strokovnih listov in knjig naj bi ne bil noben kmetovalec! Ce jih bo res pridno, vendar prevdarno in hkrati kritično, torej tudi s pridom prebiral, bo mogel dajati kmetijskim šolam celo vzpodbude, seznanjajoč jih s svojimi dobrimi gospodarskimi načini in uspehi v svojih posebnih razmerah. Da ne govorimo o ..gospodarjih", ki hodijo na kmetijsko šolo po ..gospodarske recepte": saj še lekarniški in kuhinjski recepti niso vselej dobri! In kje jemati časa. ki je zlato, za taka brezplodna posvetovanja. ki rode žal skoraj vedno le nesporazuinljenja, a neuspehov je potem kriva seveda šola. Morda ni mnogo drugače na drugih kmetijskih šolali. Zato pa. ljubi kmetovalci, svoje najboljše sinove pošiljajte v kmetijske šote in sami se pametno okoriščajte na domači, četudi še skromni kmetijsko-strokovni književnosti. Lenobe in brezbrižnosti pa ne smerno podpirati uiti trpeti. Tem bolj častne pa so izjeme, ki nas bodic k nadaljnjemu vztrajnemu delu za našo dobro skupno kmetijsko stvar! Andrej Žmavc. DOPISI. Z Jesenic. Pastirski tečaj je Izpadel zelo zadovoljivo. Velika dvorana hotela Paar ie bila dobesedno natrta s poslušalci, ki so prihiteli na tečaj iz vsega okraja, tudi iz najbolj oddaljenih gorskih vasic. Tečaja se je udeležilo nad 100 poklicnih pastirjev in okrog 50 zastopnikov srenj, odbornikov in gospodarjev. Tečaj je otvoril načelnik Planinskega odbora za politični okraj Radovljica, g. Ivan Ažman. a .v imenu agrarskih operacij ie uvodoma pozdravil pastirje in obrazložil pomen tečaja planinski nadzornik inž. Prešel, nakar so se pričela predavanja. Okrajni živinozdravnik Zarnik je predaval o prvi pomoči pri oboleli živini na paši in o ravnanju s pašno živino na planini, državni mlekarski inštruktor Pevc o mlekarstvu in sirarstvu na planini, sreski ekonom Snstič o oskrbovanju in zboljševan.iu planin in posebnih dolžnostih pastirja na planini. Poslušalci so sledili predavanjem z velikim zanimanjem. Med pastirji je bilo opaziti stare, sivobrade možake, ki so se ka.i radi spuščali tudi v debato in pokazali znatno gospodarsko razsodnost in umevanje za nujne potrebe domačega planšar-stva. Tisti stari pastir, ki je v debati jedrnato dokazoval, da mora pričeti s pobudo in Saktičnim delom za zboljšanje planin predvsem ravno gospodarski odsek srenje - nakar je dolžnost pastirja, da tudi on pridno sodeluje je jedro stvari zelo pogodil! Po dovršenem tečaju je Planinski odbor razdelil pastirjem, ki so se izkazali s posebnimi izkaznicami od pristojnih županstev, prisojene podpore in nagrade ter izplačal potnine iz predmetnega fonda. 1-1 koncu se je udeležene pastirje fotografiralo kot skupino. J. S. GOSPODARSKE STVARI. VI. Ljubljanski vzorčni mednarodni velesejem od 26. junija do 5. julija 1926. Ministrstvo trgovine in industrije ie n svojim oddelkom Pr. Br. od 22. II. 1920 priznalo, da uživajo TALEC Letnik XL1I! predmeti industrijske svojine, razstavljeni na tetn velese.imti. ; pravo prvenstva, predvideno v paragrafih 90., I"7. in 113. zakona o industrijski ^vojini in v paragrafih 95. do 99. naredbc od 17. nov. 192ii. Dalje je to ministrstvo priznalo letošnji ve-: lese.imski prireditvi1 popoten značaj čiste gospodarske razstave. Češki hmelj. Prodaja češkega hmelja je danes pod strogim nadzorstvom, tako da je vsaka zloraba izključena. Misel, da bi se kupoval naš Savinjski hmelj in pošiljal na Češko in da bi se od tam pod znamko češkega hmelja zopet lahko nazaj izvažal, je povsem pogrešim. Na Češkem se sme danes kot češki hmelj prodajati in izvažati le žateški hmelj, rudniški hmelj, usteški hmelj in dubski hmelj: poleg teh vrst se sme prodajati in izvažati tudi še moravski hmelj z imenom tržiški hmelj. Za vse te vrste hmelja je vpeljano od 1. 1922 naprej obvezno in strogo žigosanje hmelja po njegovem izvoru ali provenienci. Za vsako proizvajajoči) oblast je ustanovljena posebna javna žigosarna. pod koje kontrolo se vrši žigosanje I hmelja. Mešati hmelj s tu.iezemskim je prepovedano, istotako j je prepovedano mešati hmelj raznih letnikov ali hmelj raznih domačih proizva.iajočih oblasti. Dovoljeno je mešati samo domač hmelj istega letnika in iste oblasti in to tudi samo pod kontrolo žigosarnice. Ako je hmelj določen za izvoz v inozemstvo. mora biti njegov izvor overovljen tudi še z znamko ali marko in s posebno overovilo listino. Hmelj, ki se ponuja pod raznimi drugimi imeni in naj se tudi nanašajo na ime Zatec ali na Češko itd., ni češkoslovaškega izvora. Garantirano češkega izvora je samo hmelj, ki ima na svojem nepokvarjenem ovitku z zakonom hranjene pečate in plombe in z overovilo listino žigosane v Žateu, Roudniei, Usteku. Dubi in Iršticali. Veliki se.im v Pragi. Letošnji velesejem v Pragi se vrši od 21. do 28. marca. Vse prostorno razstavišče je napolnjeno s prvovrstnimi češkoslovaškimi iu inozemskimi tvrdkami. Na razstavi je tudi ameriški paviljon. Poleg običajnega vzorčnega sejma je še nekoliko speciialnih sejmov, kakor sejni hotelirjev in gostilničarjev, radio-sejm. športni se.im. se.im motociklov iu avtomobilov, kopališčna in tufistovska razstava itd. Obiskovalci Praskeg;1 velesejma iz Jugoslavije ne potrebujejo češkoslovaškega vizuma iu imajo 50% popusta na železnicah v Jugoslaviji in v Čelrislovaški in 25% popust v Avstriji iu Madžarski. Bliž'a pojasnila daje češkoslovaški konzulat. KMETIJSKE NOVICE. Poprava posnemalnikov Alfa Separator. V Sloveniji so močno razširjeni posnemalniki Alfa Separator. Veliko teh posnemalnikov več ne posnema, ker so pokvarjeni ali obrabljeni, ali pa ne posnemajo pravilno, tako da je škoda velika. Take stroje je treba popraviti, in nadomestne dele naročiti. Dostikrat so taka popravila malenkostna in prihranijo nabavo novega stroja. Mlekarna Krištof \ Ljubljani na Sv. Petra cesti, jemlje take stroje v popravilo. Pošiljati jih .ie franko na ta naslov. Opozarjamo obenem na današnji in sera t v ..Kmeto-valeu". Slovensko mlekarsko društvo. Na mlekarskem zborovanju dne 10. januarja t. !'. (•> katerem smo poročali v 2. štev.) 1 se ie sklenilo ustanoviti ..Slov. mlekarsko društvo". Na seji ■ d i te 17. februarja se je določilo tudi besedilo pravil. Po teh pravilih se imajo sprejemati v društvo vsi interesenti mlekarstva. ne- samo proizvajalci mleka, ampak tudi mlekarski tehniki (mlekarji) in trgovci. Društvo ima biti zaradi tega sestavljeno iz 3 skupin, iu sicer L iz kmetovalcev: 2. iz mlekarjev in mlekarskih strokovnjakov in 3. iz trgovcev, mlekarskih podjetnikov in mlekarskih zadrug. Članarina znaša za kmetovalce po 5 par od vsake krave, za mlekarje po 25 Din (za pomočnike iu učence polovico) iu za trgovce, mlekarske podjetnike iu mlekarske zadruge pa 50 Din na leto. članarino je Si ran -! 1 poslati na naslov društvenega tajnika dipl. agr. A. .lamnika v Ljubljani. Šelenburgova ulica 7/1. kjer se dobe tudi potrebna pojasnila. Ustanovno zborovanje se vrši dne 25. marca t. I. v Ljubljani, dvorana Kmetijske družbe na Turjaškem trgu. Vabijo se interesenti iz vseh treh skupin k obilni udeležbi! Poskusi z azoiornioni. Kmetijska družba je razdelila lansko leto nekaj azotogena za prve poskuse. Letos bo razdelila za pričetne poskuse nekaj azoforma. Par uspehov s temi sredstvi sino že navedli, in sicer v zadnji štev. ..Kmetovalca" o izvrstnem uspehu azotogena pri fižolu in v lanski iiovctiiberski številki o poskusili inž. C. Jegliča, ki je delal poskuse z azoto-getiom. nitraginom in azoformom. Prosimo, da nam vsi drugi, ki so delali poskuse s temi sredstvi, poročajo o svojih uspehih, da jih objavimo v ..Kmetovalcu". Kdor bi želel delati nove poskuse z azoformom naj nam tudi to sporoči. ..Planinski dan", ki je bil prvotno nameravan za dati sv. Jožefa, dne 19. marca t. I. na Jesenicah, se ie moral1 iz tehničnih razlogov preložiti na poznejši čas in se bo vršil na Bledu. Ustanovni občni zbor ..Mlekarskega društva za Slovenijo" bo na praznik, dne 25. marca f. I. ob pol K), uri dopoldne v dvorani ..Kmetijske družbe za Slovenijo" v Ljubljani, Turjaški trg I. nadstropje. Interesenti naj skrbijo, da pridejo zastopniki z vseh okrajnih glavarstev. Spored: 1. Poročila. 2. Odo-, britev pravil. 3. Volitve funkcionarjev. Višek mlečnosti. Na veleposestv u .lavern v Špitalu na Semeringu, ki je last sedanjega zveznega predsednika dr. Mihaela Hainischa. je II let s.tara krava ..Belin", ki je dala v zadnjem letu 10.268 kg mleka s 3.8% tolšče. kur bi zneslo 425 kg surovega masla. To ie najvišja mlečnost, ki se je dosedaj v Avstriji dognala. Krava je montafonske pasme. Vzre.iena ie bila na Štajerskem in .ie dala v prošlih dveh letih po 6567 iti 7049 kg mleka, v zadnjih treh letih skupaj 23.884 kg ;tli povprečno po 7961 kg na leto. Ta uspeh nam kaže. da se ne dobe samo v Ameriki in na Danskem tako visoko mlečne krave, ampak tudi na Štajerskem. DRUŽBENE VESTI. Kazalo za ..Kmetovalca" I. 1925. se brezplačno dopošlje vsakemu udu. ki ga zahteva, .'otrebno je vsem onim, ki zbirajo ..Kmetovalca" ter si v njem poiščejo nasvetov, ki jih potrebujejo v svojem gospodarstvu. Ker je tiskanih le pičlo število kazal, naj udje, ki ga želijo imeti, nemudoma javijo to svojo željo po dopisnici Kmetijski družbi. Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. Osebne vesti. Tov. prof. inž. Val. Petkovšek je imenovan definitivnim ravnateljem kmetijske šole v št. Juriju pri Celju. Tov. inž. Vinko Sadar je imenovan profesorjem na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tov. Tone Lap. sreski kmet. referent v Gor. Gradu, .ie podal ostavko na drž. službo: na ' njegovo mesto pride tov. inž. M 'J. Ba-novec, doslej pri oddelku za kmetijstvo v Mariboru. lov. Fr. Rudi je prevzel mesto upravitelja veleposestv a Adamovič v Kainenici pri Novem Sadu. Tov. Evgen Moder, prej ad-junkt vefeposestva Rosmanit v Radvanju pri Mariboru, je prevzel oskrbništvo vinogradnih posestev g. Zemljiča v Ljutomeru. Absolvent vinarske in 'sadjarske šole v Mariboru ■ ter trgovske šole v Ljubljani tov. Ivo Osolnik je sprejet kot volonter na vinarski institut v Freiburg-u i. Br. (Nemčija-Badensko). Pripravniki} ev. oprostitev od strokovnega izpita za ctalaost- V teku je akcija za oprostitev od izkušenj za stalnost onih tovarišev pripravnikov, ki so imeli že. pred I. IX. 192.i. uradniški čin. Ker je uspeh žal dvomljiv, svetujemo prizadetim. da se za izpit pripravijo. Kmetijski nadaljevalni pouk: spisanje učne knjige (v obliki enciklopedije). Za to važno delo se je društvenemu odboru posrečilo pridobiti tov. Antona Štreklja, ravnatelja v pokoju. Banjaltika. .leličpolje 114. K sodelovanju se namerava pritegniti strokov njake specialiste ter pedagoge. Ker bo tov. Štrukelj potreboval za izvršitev prevzete naloge razne pripomočku (literaturo, klišeje) kakor tudi nasvete, prosimo vse tovariše, ki bi mu mogli iti v tem oziru na roko. da to v interesu dobre stvari store. Poljoprivredni Glasnik (Novi Sad); izdaja slavnostne številke, posvečene kmetijstvu Slovenije. Uredništvo imenovanega lista nas naproša, da bi opozorili svoje člane na slavnostno številko Poljoprivrednega Glasnika, ki bo prinesla pregledno stanje našega kmetijstva izpod peresa samih Slovencev. Ta številka izide v kratkem: stala bo Din 20. s poštnino vred. Nje izravno naročilo priporočamo vsem našim članom kakor tudi nečlanom kmetijskim strokovnjakom kar najtopleje. ■ Uredništvo lista želi tudi še nekaj lepili fotografij odnosno klišeje v iz našega kinetijsko-kulturnega življenja. da bo oprema slavnostne izdaje tako kar dostojnejša. Kdor more tej želji uredništva udovoljiti, naj to stori. Poravnava članarine. Tov. blagajnik prosi vse tovariše, ki so s plačilom članskega prispevka še v zaostanku, da store svojo dolžnost. Praviloma bi morala biti vsa članarina koncem prvega četrtletja poravnana, v resnici pa jo dolguje še polovica članov. Nakazilo članarine (Din 25. ) naj se izvrši s položnico poštne, hranilnice (ki se dobi pri vsakem poštnem uradu na naš ček. račun št. 12322. Novi člani, ki so priglasli zadnji čas svoj pristop k društvu niso pa sporočili najpotrebnejših osebnih podatkov (katere strokovne šole so absolvirali. sedanji poklic in bivališče, odnosno naslov), naj to nadoknadijo! URADNE VESTI. ZAPISNIK seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo, dne 8. januarja 1926. ob enajstih dopoldne. Seji je predsedoval g. Sancin. Navzoči so bili: gg. podpredsednika Pipan in Jarc ter odborniki gg.: Ažman, Bajuk, Brenčlč, Hočevar, Hrastnik. Hribernik, Jan, dr. Jančič, Košar, Meden, Mencinger. Paulin, Petovar, Remškar, Skalicky. Ste-blovnik, Supanič in Urek. Zapisnik je vodil družbeni tajnik inž. Lah. Kot zastopnik Velikega župana mariborske oblasti .ie prisostvoval seji g. kmet. svet. inž. Zidanšek. Posebej je bil povabljen k tej seji g. direktor Žmavc. G. predsednik ie ob enajstih dopoldne otvoril scio. pozdravi) navzoče gg. odbornike, kmet. svetnika inž. Zidanška iii direktorja Zmavca. Tajnik je prečital zapisnik zadnje odborove seje od 16. decembra 1925. ki se je odobril. Nato so se uredile nekatere razmere med gg. odborniki. Poročilo predsediiištva. G. predsednik ie poročal o izvršeni inventuri dne 31. decembra m. 1.. kateri sta prisostvovala tudi g. Štibler in Roškar. Prošnja Slov. dijaške zadruge, v Pragi se je odklonila, ker primanjkuje družbi sredstev. Poročilo tajništva. Tajnik je poročal o tekočem poslovanju Kmetijske družbe. Po daljši razpravi so se določile letošnje cene za družbeno sadno drevje, in sicer za visokodebehiato I. vrste po 12.50. II. vrste po 10 Din. pritlikavci po 20. marelice po 25 Din. Nakup modre galice in drugih potrebščin. Po-daljši -debati glede nakupa modre, galice ie sklenil glavni odbor, da se po- Si ran 42. K M K T OVALE« -etrnk XL oblasti predsednik, da nakupi galico pri tisli tvrdki. ki • ima galico najboljše kakovosti, jo da po najnižji ceni iu nudi največje ugodnosti. Nakupi se jo 25 do 3(1 vagonov. Z odpoklicem sc počaka, dokler se ne doseže ukinjen.ic uvozne carine. O nakupu se obvestijo podružnice, od katerih se zahteva, da zaarajo naročila udom z I Din za kg. Opozoriti bo treba tudi podružnice naj nabavijo gafico za škropljenje krompirja, ki ga vedno bolj napada plesnoba. Družba bo oddajala podružnicam škropilnice, ki so pripravne za vožnjo po krompirjevih njivah, po znižani ceni od 20(1 Din za kos. Sklenilo se je. da se naroči zaenkrat 1 vagon žvepla, in sicer najfinejšega, ventiliranega za žveplanie trt. Naročilo se bo tudi «lo dva vagona salojidina in 1 vagon klajnega apna. Družbeno skladišče v Ljubljani. Glavni odbor je pooblastil predsednika, da ukrene vse potrebno, da se družbeno skladišče, ki ga ima sedaj družba v najemu, premesti v družbeno drevesnico na Poljane, kjer je v ta namen dovolj prostora. Nakup hiše v Mariboru. Po daljši razpravi o tem predmetu je sklenil glavni odbor, da nakupi Kmetijska družba hišo v Mariboru. Meljska ulica 12, in za izvedbo tega nakupa sta se pooblastila gg. predsednik in odbornik Brenčič. Sprejem udov. Od zadnje odborove seje se je priglasilo 278 novih udov. Glavni odbor jih je sprejel kot prave ude pod pogojem, če jih podružnice ne osporijo do prihodnje odborove seje. Od udov. sprejetih pri zadnji odborovi seji. ni bil nobeden osporjen, torej so vsi 33 postali pravi udje. Raznoterosti. Živinorejskemu odseku Tolsti vrli podružnice Konjice je dovolil glavni odbor podporo 1000 Din za prireditev živinorejske razstave. Glede nakupa semenskega krompirja je sklenil glavni odbor. da se naroči krompirjeva vrsta ..Alma" s Tirolskega, ki se bo oddajala po približno 2 Din za kg. Pozvati je potom ..Kmetovalca" ude. da ga čimpreje naroče. Na poročilo g. Ste-blovnika se je sklenilo, da se Kmetijska družba obrne na Velikega župana mariborske oblasti s prošnjo, da ukrene potrebno za zdravljenje krav, bolnih na vnetju spolovil. Vlada pa naj da potreben kredit za nabavo zdravil. Z ozirom na pritožbo g. Jana proti novemu cestnemu redu, ki je v veliko škodo podeželskega ljudstva, se je po toza- devni razpravi prišlo do zaključka, da bi bil vsak tostvareii protest brezpomemben, ker je ta cestni red v veljavi v vseh iužnoevropskih državah, (i. Ažman je priporočal udeležbo na mlekarskem sestanku, ki bo razpravljal o organizaciji našega mlekarstva. G. predsednik je omenjal smrt veletrgovca Kneza, ki je bil od 1. i90N. do 1912. podpredsednik Kmetijske družbe iu je priporočal gg. odbornikom, da se udeleže pogreba, ki bo popoldne ob treh. Navzoči so se v počaščenje pokojnika dvignili s sedežev. Ker ni bilo drugih predlogov, se je seja zaključila ob tričetrt na dve popoldne. VABILA k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe /a Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.-6. po S 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t.j. vsaj 10 (lni pred izidom onega ,Kmetovalca", v katerem ima t>iti objavljena vrsitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § BO., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poorej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja. prostora in časa. Breg pri Ptuju, v ponedeljek, 5. aprila 1926. ob 10. dopoldne pri Josipini Drašil na Zgor. Bregu; Črna pri Prevaljah, v nedeljo, 11. aprila 1926. ob II. dopoldne v stari šoli; Guštanj, v nedeljo. II. aprila 1926. ob 9. dopoldne pri ,.Dal-inatincu"; Hotedršica, v nedeljo, 28. marca 1926. ob 11. dopoldne v hiši Frana Petkovšeka v Hotedršici h. št. 28 (izvanredni občni zbor); Kotlje, v nedeljo, 28. marca 1926. ob pol 11. dopoldne v gostilni pri „Toneju"; 1926. ob 2. popoldne pri tajniku Podlipa, v nedeljo, 11. aprila I.ovru Trohi v Podlipi: Sava ob j. ž., v nedeljo. 11. stari šoli na Savi. Tomišelj, v nedeljo, 28. marca 1926. ob 10. dopoldne v šoli. aprila 1926. ob II. dopoldne v Tržne c@n® v Ljubljani In v Mariboru, Cene mo navedene ir dinnrIUi. Liubljans 4.000 do 14.000 Maribor Konji (prigon v Lj. 481, v M. 21): 1 par dobrih keol.......... Voli in krave (prigon v i.j. 165. v M. 556 glav): ,/.......: : : : ! " " " »h*.......... Ii'50 do - •— —• - do 7-— 1 " " " krive, klobasarice .... 2 50 do 350 3'- do 425 Teleta (prigon v L.i. 12. v M. S glav): 1 kg žive teže.............rt« 11 ~ Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo: edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju po-trebščin, ne nasedite raznim ..cenejšim" ponudbam. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Vse cene so popolnoma neobvezne. Opozorilo! Kmetijska družba oddaja vse potrebščine na-ielno le proti gotovemu plačilu, ker jih mora sama tudi naprej plačati. Podružnice naj zato denar po možnosti nakažejo že ob aaročanju potom poštnih položnic na čekovni urad št. 10.712, ie se jim je pa blago izjemoma proti računu poslalo, naj skr-jljo za takojšnjo poravnavo. Deteljna, travna in druga semena. Brez jamstva glede čistote in kaljivosti naj nihče naših udov travna in deteljna semena ne kupuje. Zahteva naj vselej natančno navedbo odstotkov čistote in kaljivosti in naj ne upošteva cenikov, ki teh navedb nimajo, kajti v tem slučaju gre navadno za slabo in staro seme, ki je le navidezno „ceneje". Kmetijska družba je letos kupila najčistejša in najbolj ka-ljiva semena in jamči pri deteljnih semenih in mačjem repu za popolno brezpredeničnost. Travna semena dospo s parnikom prve dni februarja v Trst. Cene za nadrobno oddajo so naslednje, pri odjemu celih vreč znaten popust: domača detelja .... lucerna • ...... hmeljna lucerna .... mačji rep pasja trava . 98% Č 90% K 24,— Din . 97% „ 92% „ 26,— „ . 96% „ 85% „ 18.-- „ . 91% „ 90% „ 28, - „ 16,— „ . 85% „ 85% „ 24,— „ . 94% ,. 85% „ 17,— ,. . 95% „ 75-80% „ 17,— „ ol.- . 90% ,. 90% „ 49.-- „ . 95% „ 70% „ 58,— „ „ lisičji rep...... navadna šopulja .... pasji rep....... ovčja bilnica..... Vreče iz jute kakor tudi poštna frankatura se posebej računa po lastnih stroških Zmesi travnega in deteljnega semena. Iz gori imenovanih zajamčeno čistih in kalijevih vrst, sestavljene po strokovnih navodilih stanejo: I. za barski svet kg. Din 28.—; II. za peščeno zemljo kg Din 26; III. za srednje težko zemljo kg Din 26.— ; IV. za težko zemljo kg Din 24.— Vsa tu navedena semena se dobe tudi v Mariboru, Meljska cesta 12 v družbenem skladiščil. Semenski ječmen po Din 3.50 za 1 kg. Semenski oves po Din 3.50 za 1 kg, vreče se računijo posebej po 12 Din. (Graščinski pridelek). Semenska pesa, Mamut in Eckendorfovka po Din 15.— za 1 kg. Semenski krompir „Alma" za seme bo dospe! šele tekom prve polovice aprila, kar naj naročniki izvolijo vzeti na znanje. Carina na uvoz se bo namreč ukinila šele s I. aprilom. Semenska grašica po 4.— Din za 1 kg. Vsa semena, gnojila in krmila ter raznovrstno orodje itd. se nahaja na zalogi tudi v novoustanovljenem skladišču Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12. Prosimo podružnice in ude v mariborski oblasti, da prav pridno naročajo naravnost iz te zaloge za katere veljajo nasplošno iste cene kakor v Ljubljani, event. naj zahtevajo posebne ponudbe. Dmetna gnojila za spomladansko gnojenje. Udom iz mariborske oblasti sporočimo, da je žlindra, superfosfat in kalijeva sol na zalogi tudi v Mariboru, Meljska c. št. 12, v lastni hiši Kmetijske družbe. Udje se lahko obračajo tudi naravnost na skladišče Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12. Vrtna gnojila v primerni sestavi za zeljnate, korenjske in stročnate rastline oddaja naša družba. Za 100 štirjaških metrov so potrebne sledeče množine teh mešanih gnojil, ki vsebujejo fosforovo kislino ter kalij. Čilskega solitra nismo mogli radi previsoke carine uvoziti. 1. Za zeljnate rastline solato in paradižnike 8 kg in stane 1 kg 2.75 Din; 2. za spinaČo in ku-marce 6 kg in stane 1 kg 2.75 Din; 3. za korenjske rastline, za krompir in čebulo 6 kg in stane 1 kg 2.50 Din; 4. za stročnate rastline (grah in fižol) 4 kg in stane 1 kg'2.25 Din. Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene- Apneni dušik z 16 do 17% dušikom po Din .310.— za sto kg v vrečah po 100 kg, v pločevinastih posodah po Din 330 ia sto kg. Za 1 ha 200 do 300 kg. Kalijeva sol, 42% po ^in 150.— za 100 kg. Za 3 ha 200 uo 300 kg, vreče po 50 kg stanejo 80. - Din z vrečo vred. Kajnit po 10U. —Din za 100 kg. Kostni superiosfat z 18% v vodi raztopile fosforove kisline po Din 140.— za 100 kg z vrečami. Za 1 ha 300 kg. Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 5U Din za 100 kg z vrečami vred. Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo po Din 400.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 200 do 300 kg. Rudninski superiosfat 16—18% po Din 96,— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 500 kg. Pri celih vagonih po 92.— Din 100 kg franko na vsako postajo v Slovenji. Razklejena kostna moka, 26% fosforove kisline, 2i^% dušika po Din 140,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 ao 300 kg. Surova kostm> moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 130. - za 100 kg. Vreče pc 80 kg. Za 1 ha iUO—400 kg. Thomasova žlindra po Din 140.— sto kilogramov. Na hektar se rabi 600 kg, pri odjemu vsaj pol vagona po Din 138 za 100 kg franko na vsako železniško postajo. Krmila: „Elcema" — sredstvo proti metuljavosti pri goveji živin, ovcah, konjih in prašičih. bolna odrastla živina dobi tu gra mov vsak dan, kot varstveno sredstvo 2—3 krat na teden pe 10 gr, teleta, ovce, koze, žrebeta po 5 gramov na dan ir; glavo, jagneta in pujski po 1—2 grama. 1 kg te bakrove sol stane 30 Din. Kostač, moka za pokladanje živini po Din 14 za 1 ki Lanene tropine z 38/4U% beljakovin in mašeabo po DiL 3.50 za 1 kg v vrečah po 55 kg. Poklajiio apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.— kilogram, na drobno Din 5.— za kg, najmanj 5 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din y.50 za kg na drobno Din 10.— za kg, najmanj 5 kg. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Arborin, drevesni karbolinej, sredstvo za pokončevanje drevesnih škodljivcev v steklenicah po 1 in pol Kg po Din 21).—. Po pošti se razpošiljajo samo v ročkah po 3 in pol kg po Din 65.—. Poštnina posebej. Atiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, gra-šice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po 50 gr Din 20, 100 gr Din 35, za H kg Din 45, * kg Din 80. Antiklor (salojidin) po Din 5.50 za t kg. Bakreno cedilo za vino. Patent Kovina, (tronožno) po Din 450.— za komad. Cepilna smola v škatljah po V8 kg Din 8.—, po 1IA kg Din 16.—. Drevesne škropilnice za prevoz po Din 200. — za komad. Eponit, vinski, po Din 65 za kg. Enokarbon (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vina po Din 65.— za 1 kg. Gnojne vile s 4 roglji po 15.— Din za komad. Grozdni mlin ELA po Din 1030. Gumijeve cevi za trtne škropilnice in za škropljenje ze-lenjadnih vrtov (za priklop k vodovodni cevi) po 5 Din za 1 meter (izredno znižana cena). Gumijeve plošče po 5 Din komad. Gumijeve vezi po Din 120 za 1 kg. Gumijeve krogljice po 1 Din komad. Hora aparate za zatiranje poljskih miši po Din 400,— za komad. Hora patrone po 12.— Din komad. „Juliien" sredstvo za čiščenje vina v zavitkih, K kg Din 30., po ^ kg Din 50, 1 kg Din 100—. Karbokrimp, sredstvo za pokončevanje drevesnih škodljivcev v zaklopnicah po 3'A kg po Din 45.—. Opozorimo na spis v ..Kmetovalcu" 15. januarja 1926. Kurtakol, bakren preparat, sredstvo proti peronospori po Din 6.— za 1 kg (1 do l'A kg prahu na sto litrov vode, apna ni treba). Lopate ošiljene po Din 18 za 1 kg. Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš po Din 12.50 za kg v posodi kupca. Rafija extra Majunga po 13 Din za 1 kg. Ročni žveplalniki po Din 70.— komad. Sadni mlini po Din 1500.—. „Srgo" aparati iz Mannesmanove cevi rjave pleskanj po Din 200. „Srgo" patroni po Din 7.— za komad. Stiskalnica za grozdje in sadje EPD po Din 3400. - . Škarje za trte št. 37a ali št. 45 po Din 26.—; št. IG po Din 20.— za komad. Trtne škropilnice, bakrene, sistema Vermorel po Din 500, sistema Jessernik po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.— za komad. Uspulun — najuspešnejše, že dobro znano sredstvo za razkuženje vseh vrst semenja — je zopet na zalogi. Uspulun je barvasti prah, ki se v vodi hitro razstopi in se dobiva pri Kmetijski družbi v škatljicah po 50 gramov za Din 12.50, 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92.—, 1 kg Din 170. Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120 za kompletno garnituro v lesenem kartonu. Vinometri „Weinlaube" od tvrdke Weiss po Din 60,— za garnituro v okrogli škatfji. Vrtnarsko orodje orig. tvrdke S. Kunde & sin. Okulirni noži, cepilni noži-, škarje po tvorniških cenah. Cepilni noži za okulacijo in kapulacijo (glej spis v „Kine-tovalcu" štev. 3) po Din 38.50, Din 58.75, Din 44.75, Din 36.25, Din 60.25, Din 84.— ; vrtni noži po Din 57.25, Din 67.75; vrtne in trtne škarje po Din 53.75. Žveplene trakove na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad. Razne kmetijske potrebščine: Grablje železne, 10 zobne po Din 9.— ; 12 zobne po Din 11.— ; 14 zobne po Din 13.— ; 16 zobne po Din 15 za komad. Gumijevi seski z premerom 20 mm po Din 30 komad. Heidovi (izvirni) trijerji (čistilniki) znamka II., razred II. po Din 3600.—. Kultivatorje (ročne) po 20 in 25 Din komad. Mlečne cevi št. 3561 po Din 7.—. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—. Orodje vrtnarskega društva: male plošnate škropilnice po 10 1 po 90 Din, lesene grabljice po 15 Din, klini za vrvico po 3.— Din Na zalogi so zopet škropilnice „Flora", ki stane Din 350.— za komad, lopate za štihanje po 23 Din komad. Pasti za voluharje po 10 Din komad. Peresa k vrtnim škarjem po 1 Din komad. PožiraJnikove cevi za teleta Din 160, za goved po Din 350.—. „Ptičji strah" strašilo proti vranam, škorcem, vrabcem .. dr. škodljivcem v vinogradih, koruznjakih in na polju. Vse-juje 20 strelov, ki enkrat užgani počijo vsake pol ure. Komad Uane Din 20.— Ročno sejalico po Din 210.— komad. Slamoreznice 10 eol, reg. od 6 mm do 48 mm, komad Din 1050. Sirišče. Mlekarnam priporočamo namesto telečjih želodcev ali drugih sredstev za napravo sira sirišče po navodilih dr. Mor. Blumenthala. Dobi se v pločevinastih puščicah po 50 gr Din 24, po 100 gr Din 46, 250 gr Din 110. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 360 cm po 970.— Din, t20 cm po 1025,— Din, 290/420 po 1120,— Din. Telečji napajalniki po Din 100.— Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po 12 Din kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 70 Din in v steklenicah po dva kg po 30.— Din z ambaiažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante. Trokarji za goved po Din 100.—. Trokarji za teleta in ovce po Din 70.—. Žitni čistilniki manjši z 7 sitami po 1400.— Din, večji z 10 sitami po Din 1600.—. Brzoparilniki: „Alia" brzoparilnike pocinjene za 501 po Din 1180.—, za 65 1 po Din 1300.—, za 801 po Din 1560.—, za 1201 po Din 1900.—, za 2001 po Din 2620. Ti brzoparilniki so pripoznano najboljšega in najnovejšega sistema ter priporočamo interesentom naj si te stroje ogledajo- Posnemalniki: Orig. „Alfa" Laval Viola 601 po Din 1580.—. Orig. „Alfa Viola št. 4 po 1001 po Din 1950.—. Pinje Alfa Separator št. 9 po 760 Din. Na željo nekaterih mlekarn si je Kmetijska družba nabavila tudi zelo priljubljene ročne posnemalnike znane švedske znamke „Baltic", ki jih oddaja po sledečih tvorniških cenah na uro 351 posnemajoč „Baltlc" posnemalnlk H : F m gospodinjstva Din 620.—•. na uro 100 1 posnemajoč „Baltic" posnemalnik K : 1 Dii 1700,— na uro 1301 posnemajoč „Baltlc" posnemalnik K : 2 t: kmetije 4-7 krav Din 1900 ali isti stroj s podstavkom Din 2950 Posnemalnik „Titan" od danske tvrdke „Aktieselkabe» Titan" Kobenhavn L za 150 1 po Din 2500.—. Uporabljajte za pranje finih tkanin terpentinovo .Gazela4 milo! r Ljudska posojilnica registrovana zadruga z nesjnsjsno zavezo •o ¥ LJubljani obrestuje hranilne vloge pa najugodnejši obrestni meri, vezane vloge 70 dogovoru brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premo ženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 320 milijonov kron. Najcenejše strešno kpitje! Združene opekarne d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. preje Vidic-Kne«, tovarne na Viču iu Brdu nudijo v poljubni množini — takoj da-bavno — najboljše, preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor tudi bobrovcev (biber) in zidno opek o. Na željo se pošlje takoj popis in ponudba LJUBLJANA priznano sredstvo zoper sadne škodljivce, razkuževalna sredstva: Saneolln Sanltol Sanoform nadalje : eepilno smolo, mazavo milo in slične izdelke proizvaja in razpo šilja domača tvrdka: CHEMOTECHHB družba z o. z. 8 L3UBL3ANA, Mestni trg štev-10. Najboljše dušičnato gnojilo za vse ztmlje in vse rastline je Čilski soliter ki se ga dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani Njegova poraba je pri prosta, učinek pa hiter in gotov. Vsebuje rasllinsko liranilo dušik, ki največkrat primanjkuje našim zemljam Vsa potrebna pojasnila in tiskana navodila o pravil i porabi tega in drugih umetnih gnojil, o umnem obde ovanju zemlje podaja na pismena vprašanja brezplačno. Poddeiegacija proizvajalcev čilskega sol tra Ljubljana, Gruberjevo nabrežje Štev. 16. Priznano najsolidnejša ! domača tvrdka JOS. ROJINA LJUBLJANA Aleksandrova c. 3. Velika zaloga vsako \ rstnega češkega in angleškega blaga in sukna. — Bogata izbira vseh vrst iz-gotovljenih oblek, ra-glanov, površnikov, dežnih plašeev etc. po izredno nizkih cenah. LASTNI KROJAŠKI ATELJE! Solidne cene ! Točna postrežba ! Proti gotovemu jamstvu daje tudi na ugodna mes. odplači.a LJUBLJANSKA POSOJILNICA r. z z o. z. V LJUBLJANI, MESTNI TRG 6 obrestuje hranilne vJoge sledeče: 6c brez odpovedi po . . . na trimesečno odpoved po . 8 °/0 na šestmesečno odpoved po 10% Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbe in poroštva. I. JAX & SIN Ljubljana, Gosposvetska c. 2 priporoča bogato zalogo. Pisalni stroji Adler in Urania, šivalni stroji za rodbino in olM. Vozna kolesa Sl>ria Dtlrkoop, Orožno kolo (Waffenrad). Ceniki zastonj in franko. TISKARNA in litografižni umetnici zavod i mm nasledniki V L3UBL39HI, BREG 10-12 se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih in litograf. del, izvršujoč jih prvovrstno in pc zmerni!) cenah. Knjigotisk Offsettisk V zalogi ima obrtno zadružne tiskovine. Iz založništva knjig priporoča najnovejše knjige: ROBINSON z barvastimi slikami za mladino. Vezan Din 10 —, broširan Din 15'—. REGINA povest uboge služkinje, ki je postala imenitna gospa. — Broširano Din 5 —. OBČINSKO ltliTE humoristična povest novorojenčka, ki je prehajal iz rok v roke in bij trikrat krščen. Cena Din 15'—. ZELENI KADER resnični medvojni doživljaji četašev iz bosenskih in dalmatinskih hribov. Vrlo zanimivo. Cena broš. Din 14'— • Pri naročilu posameznih izvodov je poslati denar naprej in 50 para za poštnino. Znano je da s; mo pristni „Thiirpil" pomaga. Svel njem vsakemu živinorejcu naj rabi proti griži pri teletih le pristni „Thurpil". Le na ta način se obvarujemo velikih izgub. A M. v B., knežji ekcn. nadzornik Ta že čez 30 let preizkušeni „Thiir-pil" se ne pokvari, če se ga hrani na suhem prostoru. Vsaka pušica pravega „Thiirpila" nosi to znamko SE^J" Morebitne potvorbe ali posnemanja naj se mi sporočijo, stroške radevolje povrnem. „ThUrpil" se^dobiva v lekarnah in pri živino-zdravnikih. Če ni v zalogi, naročite iz tovarne; Gl. Lsgeman, C h e m. FabriK, Aechen (Nen či a). Nosiike, cement, štukador, be-■ tonsko in drugo železno, okovje, štedilnike, peči, mreže, za ograjo in drugi stavbeni materijal, kakor tudi vse vrste poljedelskih strojev dobite ceno in v veliki izbiri v -W trgovini železnine in zaloge poljedelskih strojev Schneider & Verovšek LJUBLJANA, Dunajska cesta 16 Tofica postrežba! Ceniki na razpolago! Zmerne cene! Telefon Stev. 16. PoS.ni čekllt.53J, Ustanovljena leta 1S89. MESTNA HHflNILHICfl LlUBUflflSKfl Stanje vloženega denarja nad 180 milijonov <11 ■ arjev. (Gradska Sledtonica) LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA Stanje vloženega denarja nad 72U milijonov kron. sprejem vloge na hranilne kniižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugod.iejSemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni • dpovedi v tekočem računu iiajviSje mogoe obresti. Jamstvo za vse vioge in br sti ludi tekočega računa je v